Arhivi 30 (2007) št. 2, str. 165-175 Iz arhivskih fondov in zbirk 165 1.04 Strokovni članek UDK 930.253:929.52Mlinenč"1744/1802" Prejeto: 26. 4. 2007 Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744-1802) p. MARJAN VOGRIN mag., vodja Škofijskega arhiva Koper Trg Brolo 11, p. p. 114, SI-6001 Koper e-pošta: arhiv.kp@rkc.si IZVLEČEK Članek predstavlja ohranjene dokumente družine Mlinerič i\ 18. stoletja, kije živela v vasi P lacerava bli^u Gorišnice. Najstarejši dokument je inventar, ki je bil napisan po smrti Luke Mlineriča leta 1744. Nato sledi dentino pismo med njegovim sinom Francem in zaročenko Uršo Pošinjek. Inventar i% leta 1772 je spisan po smrti Franca Mlineriča, kije tudi najobširnejši. Po smrti Marije, prve žene njegovega sina Lovrenca, je bil leta 1785 napisan naslednji inventar. Zadnji ohranjeni inventar pa j e napisan po smrti Lovrenca Mlineriča med leti 1800 in 1802. Zaradi velikih dolgov je moral njegov sin Simon namenjati posest, da seje rešil dolgov. KLJUČNE BESEDE: iantina pisma, inventarji, dedovanje, Mlinerič, Placerovci, Gajevci, Eormin ABSTRACT THE MARRIAGE CONTRACT AND THE INVENTORIES OF THE MLINARIC FAMILY (1744-1802) In the paper, the author provides an insight into the 18lh century documents preserved by and relating to the Mlinaric family that lived in the village of Placerovci near Gorišnica. The oldest document presented is an inventory written after the death of Luka Mlinaric in 1744. Next in line is a marriage letter between his son France and his fiancée Urša Pošinjek. The inventory of 1772 is the most extensive among the documents and was written following the death of Franc Mlinaric The compilation of the next inventory took place in 1785, following the death of Marija, the first wife of his son Lovrenc, and the last among the inventories preserved to this day was written between 1800 and 1802, following the death of Lovrenc Mlinerič. Due to a substantial debt, his son Simon was forced to exchange the estate in order to pay off his debt. KEY WORDS: marriage letters, inventories, inheritance, Mlinerič, Placerovci, Gajevci, Formin 166 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 Redkokatera družina pri nas se lahko pohvali, da premore stare in dragocene dokumente o svojih prednikih. Po večini so se starejši dokumenti izgubili. Verjetno so bili tudi uničeni, če niso bih več za rabo oziroma v veljavi. Dokumente, ki jih želim predstaviti, hrani družina Mlinaric, danes Veršič,1 ki je živela in še živi v Placerovcih v župniji in občini Gorišnica. V inventarjih so navedene listine, ki so potrjevale družinsko posest. Tako našteva inventar iz leta 1772 kar 10 listin in še sveženj starih spisov. Od vseh naštetih dokumentov sta ohranjena samo dva: ženitno pismo iz leta 1747 in inventar iz leta 1744, ki pa ni ohranjen v celoti. Ohranjeni so: ženitna pogodba iz leta 1747 in inventarji iz let 1744, 1772, 1785 in 1800 oziroma iz leta 1802. Poročna pogodba je ohranjena v celoti.2 Pri najstarejšem inventarju manjka srednji del, v katerem je opisana posest in njena vrednost. Drugi trije inventarji so popolni. Zenitna pogodba iz leta 17473 Zu Wissen das An Heunt zu End gesezten Dato zwischen den Franz Mlineritsch einen Jungen gesöllen weyl(and) des Lucas Mlineritsch seel(igen) zu Pläzerndorff mit Marina dessen Eheweib so noch in leben Ehelich bezaigten söhn als braütigamb an ainen: dan der Jungfrau Vrshä des Bällasch Poshiniäckh zu Gayoffzen seel(igen) mit Lenckha dessen Eheweib: auch in leben Ehelich Erzaigte Tochter als Braut andern thails: nachfolgend heyrats Contract in beyseyn deren Ehrbahren gezäigen als seiner Seifhs Mathe Zwetckho, ihrer seits Gregor Bauer abgeredt und beschlossen worden ist als: Erstl(ich) haben sich bayde braut Persohnen nach Ordnung der Christlich) Cathol(ische) Kirchen, auch nicht vorwissen vnd ein willigung ihrer nächsten befreundten bis zur Priesterlichen Copulation Eheliche versprochen. Andertens das zeitlich) betref(liche) verheyrath er braütigam seiner lieben zugehenden Eheweib den per 20 fl geschäzten Grundt zu Pläzerndorff 1 V teh spisih je družinsko ime zapisano Mlinerič. Pozneje se je priimek spremenil v Mlinaric. Danes ima ta priimek samo še Jožef Mlinaric. Z njim bo tudi umrla družinska veja Mlinaričev, ki izvirajo iz vasi Placerovci. Na domu (stare hiše ni več), kjer je živela družina Mlinaric, danes živi Marija Veršič, roj. Mlinaric. 2 Več o poročnih pogodbah: Lapajne, Poročne pogodbe -pogled v preteklost, str. 167-169. 3 Papir (2 f.) 22,5 x 33 cm; nemška pisava in jezik; majhen, v rdeč vosek vtisnjeni pečat. dan an Todt und lebendigen Fahrnussen auch 20 fi zusamen 40 fl solcher gestalten, das sye auch ohne mit im am Erzaigenden leibs Erben den besiz des Grundts, jedoch so lang sein Muetter lebet den frucht genuß dauon haben solle. Da hingegen: Drittens verheyrath sye brauth ihren konfftigen Ehewürth gleichfals an dem per 70 fl geschäzten der Herrschafft Sauritsch bergrecht mässsigen Weingarth in Welschäberg auch 40 fl das von sye vor seiner ohne Eheli(chen) Erben mit Tod ab-gienge, Er die übrigen 30 fl Ihren nächsten befreundeten hin aus zu zahlen hette. Ihm aber der Weingarth verbleiben solle. Viertens da sye da sye mit Einander Erben Erzaigen solle der allgemeine Landts brauch observiert werden. Alles mit vnd bey verbündtung des allgemeinen Landtschaden bundts in Steyer. Treulich ohne gefahrdte. In Vrkundt dessen haben wir dem wohl Edi und gestrengen Herrn Felician Antoni Jänsichini Verwaltern des hoch R(itter) Commenda Mere-tinzen gehorsambst Erbetten das er disen heyrats Contract mit seinen Amts gebräuchigen ferdigung: Jedoch in allweeg Vnprojudicierlich: bekräfftiget hat, so beschehen. Commenda Meretinzen den 21tcn Jener 1747. Felician Anton Jänsichini m. p. Verwalter. Regest na zunanji strani pisma: Heyrats Contract Zwischen Franz Mlineritsch Einen Jungen gesöllen und Jungfrauen Vrshä Po-shiniäckhin lauth: Datiert Commenda Meretinzen den 21 KnJener 1747. No 1 Za boljše razumevanje bom na kratko navedel vsebino ženitne pogodbe. Ženitna pogodba je bila sestavljena na Komendi Nemškega viteškega reda v Muretincih, in sicer 21. januarja 1747. Sklenjena je bila med samskim ženinom Francem Mlineričem (Mlineritsch), zakonskim sinom pokojnega Luka Mlineriča in žene Marine iz Placerovcev (Pläzerndorff), ter samsko nevesto Uršo, zakonsko hčerko pokojnega Blaža Po-šinjeka (Poshiniäck) in njegove žene Lenčke iz Ga-jovcev (Gayoffzen) v navzočnosti njegove priče Mateja Cvetka (Zwetskho) in njene priče Gregorja Kmeta (Bauer). Pogodba vsebuje te določbe: 1. oba zaročenca sta si obljubila, da se bosta z dovoljenjem svojih najbližjih poročila po cerkvenih predpisih; ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 167 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 2. zaročenec prinaša v zakon svojo posest in opremo v Placerovcih v vrednosti 40 goldinarjev. Ce bo umrl prej in brez potomcev, vse ženi pripade. Njegova mati pa ima pravico uživati sadove te posesti do svoje smrti; 3. nevesta prinaša v zakon vinograd v Belskem Vrhu (Welschäberg), gospostvo Zavrč, ocenjen na 70 goldinarjev. Ce bo umrla brez potomcev, vinograd lahko njen mož zadrži, njenim bližnjim sorodnikom pa mora izplačati 30 goldinarjev; 4. če bosta skupaj imela dediča, se pri dediščini upoštevajo krajevni običaji in deželno pravo Štajerske. Zenitna pogodba je bila sklenjena pred poroko zaročencev. Obvezala sta se, da se bosta poročila po obredu katoliške cerkve. Pogodba navaja, kaj bosta prinesla oziroma prispevala v zakon. Vrednost premoženja zaročencev je bila po navadi enaka. Vrednost posesti v Placerovcih je sicer bila večja, zato obstaja tudi dodatek, da bi žena ob moževi smrti morala preživljati njegovo mater. Ce pa bi prej umrla žena in tudi brez dedičev, bi zaročenec vinograd lahko zadržal, toda njenim sorodnikom bi moral izplačati razliko v vrednosti tistega, kar je žena prinesla v zakon. Inventarji Inventarje so navadno sestavljali po smrti posestnikov. Oblika in vsebina inventarja sta bili ustaljeni, sestavljen pa je bil po teh točkah: - v uvodu je zapisano, kdo je umrl, čigav pod-ložnik je bil in kateri cenilci so popisali premoženje; navedena so bila pisna potrdila in pisma (že-nitne pogodbe, ščitna pisma, zadolžnice in podobno). Zapisali so tudi gotovino, če je bila v hiši; cenitev vsega premoženja se je navadno začela z ocenitvijo hiše in ohišnice ter ločene posesti (vinograd); sledil je popis in cenitev živine oz. živali, žita, vozov in orodja, opreme v hiši, oblačil in zalog hrane; če je bil kdo pokojnemu kaj dolžan, se je dolg prištel k skupni vsoti; sledil je popis dolgov; tako dobljena vsota se je razdelila na enake dele med dediče. I. Inventar iz leta 17444 Najstarejši inventar je bil spisan 2. maja leta 1744. Po smrti Luka Mlineriča, podložnika Nemškega viteškega reda, sta cenitev v navzočnosti upravitelja Komende Muretinci Martina Repa (Ruep) opravila Jurij Hergula in Matija Horvat. Pokojni Luka je imel s svojo zakonsko ženo, sedaj vdovo Marino, tri otroke: sinova Franca in Filipa ter hčerko Lenčko. Listin niso našli. Del tega inventarja manjka, zato ni mogoče navesti, kaj je obsegala posest pokojnega Luka Mlineriča. Celotna posest je bila ocenjena na 101 goldinar, 3 šilinge in 2 groša. Dolgov se je nabralo za 22 goldinarjev in 3 groše. Največji dolg je bil pri gostilničarju pri Veliki Nedelji (7 goldinarjev). Nadzornik in cenilca so dobili vsak po 4 šilinge. Dekla Gera je dobila za zvestobo gospodarju 5, Matej Grušnik pa 4 goldinarje. Tako je bila posest po odštetih dolgovih ocenjena na 79 goldinarjev, 3 šilinge in 29 grošev. Najobširnejši je inventar, ki je bil spisan po smrti Franca Mlineriča leta 1772. Čeprav njegov poklic ni naveden, iz popisa sklepamo, da je bil najbrž izdelovalec lesene posode ali nekaj podobnega (pintar). Ob orodju, potrebnem za delo na polju, so navedena tudi posebna orodja, ki so jih uporabljali obrtniki pri izdelovanju posod in lesene opreme. II. Inventar iz leta 17725 Nach absterben Franz Mlineritsch Hochritter Deutschen Orden Commenda Meretinzen ge-wester unterthan seel(ig), ist dessen verlassenschafft aufgrundt obrigketlich(en) anordnung durch die hierzue berufnen Schätz Mäner als Arne Getsch, dan Bälläsch Gottlich beede Comm-mendische untersassen in beyseyn der herr-schafftlichen Schaffers Lorenz Schätzer nachfolgenden übersehen, ohnpartheyich geschätzt und sonach beschriben worden den 23tcn Juny 1772. 4 Papir (4 f.) 17 x 22,1 cm (manjkata vsaj dve foliji); nemška pisava in jezik; majhen, v rdeč vosek in zelene vrvice vtisnjen pečat. 5 Papir (6 f.) 22 x 33 cm; nemška pisava in jezik; majhen, v rdeč vosek vtisnjen pečat Komende Muretinci. 168 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 Nomina deren Erben Kinder Erster Ehe: 2 Sohn Jacob 20 Jahr alt Lorenz 15 Zweyder Ehe: 2 Töchter Gerzä 10 Jahr alt Neschä 7 Dritte Ehe Die hinterlassene Wittbe Nahmens Marinca Schriftliche Vrkunden! Folgt nun hierauf die Schätzung Erstlichen der nach der Hoch Ritterlichen) Deutschen ordens Commenda Meretinzen zu Plazern dorf Sub No. 1 gelegenen Kaufrechten grundt so mit Rust(ical) Funt 26 kreuzer pfundt beleget ist ohnparthaylich ästimiert worden per 30 fl. Vermög Schätz-Nottel dato 7tcn May 1772 kommt der Weingarten unter der Herrschafft Sauritsch anhero mit 40 fl. 1. Ein hayraths Contract dato 21tcn Jener 1747 wo bey vorhandenen leibs Erben der Landes gebrauch observiert werden solte. 2. Ein Schätz-Nottel nach ableiben Vrschä Mlineritschin als von obigen heyraths Contract die Verstsorbene über einen Weing(arten) so p (er) 58 fl bennant worden. Dato 24. Aprilis 1758. 3. Ein heyraths Contract dato 14tcn Jener 1758 von der 2tcn Ehe sogleichfahls bey vorhandenen leibs Erben Rayadloß zu befördern. 4. Ein Schätz-Nottel von Nescha Täschekin, als eine Mutter zu der verstorbenen Marinca Mlineritschin see(lige) anderter Ehe. Dato den 18. May 1765. 5. Ein Inventarium nach absterben Lucas Mlineritsch Seel(igen). Dat. am 2 May 1744. 6. Ein kauf brif an Franz Mlineritsch sel(igen) und Seinem leibs Erben über einen Weingarten in Hrästouez berg. Datum am 7tcn Marty 1759. 7. Ein Kauf Notel von obigen Weing(arten), dat. am 7tcn Marty 1759. 8. Ein Verzicht von obigen Weingarten, dat. am 7. Marty 1759. 9. Ein Kauf brif an Urscha Mlineritschin seel(ige) über einem Weingarten in Welschekh berg unter Herrschafft Sauritsch dienstbahr. Dat. am 16. Oktober 1752. 10. Ein Kauf brif an Franz Mlineritsch seel(igen) über einem kaufrechten grundt zu Plazerndorf. Dat. am ltcn Jener 1746. 11. Ein Fascikul alten Schriften, worunter sich ein altes brif und Verzichter befunden. An Re(do) ? Vieh Baarschafft (fl.) (kr 10 Thaler ordinary 20 5 ganze gulden 5 Minz per 17 34 Summa 42 34 fl. kr. den, 2 P fer dt samt zeig per 44 45 1 Pertzl per 4 3 Khüe per 26 1 Kalben per 6 2 grosse Rv. ? Schwein per 4 5 deto per 7 45 1 Putel Kribl per 1 15 3 binen Stökh per 3 An gethrayd 1 gl waiz 1 30 1 gl türkhischen deto 1 30 S(umma latus) 169 45 4 görz körn ai fl 24 kr 5 36 20 gl Hayden a 1 fl 24 kr 28 Ansaath in Duplo 5 gl körn a 1 11 24 kr 14 Vi gl waiz en 1 30 Vi gl gersten 1 30 2 gl hafer 1 42 Vi gl leinsammen 1 30 Vi gl greys elwerth 1 30 Fahrnußen 1 fuhr wagen per 12 1 bint letten 1 15 1 Pflug et Eggen 2 15 1 Heygabel 6 2 Cramp en 18 2 Hauen 25 3 alte sichel 6 2 Eysene Weggen 12 2 holz Hacken 24 S(umma latus) 72 18 ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 169 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 LL kr. 1 Span hacken 9 1 Texel 12 3 P or er 18 1 dampfen 5 2 Stem-eysen 3 1 Zug Saag 51 1 Hand Saag 6 3 Rayf Messer 12 1 Zangen 3 1 Bind Messer 3 2 Sengs en 15 Binter Zeig 6 14 Stukh schittassacher 2 1 Seht schaf 7 1 Mueter 18 4 Cärdel 12 2 alte Reitter 7 2 alte Sügb 6 1 Both spanden, samt 2 langen Feder bülster, et 1 haubt deto mit einer kotzen per 4 1 Schnöll waag 24 2 Trüchen 2 45 50 funt verhacket a 7 den 5 50 8 funt schmer a 7 den 56 S(umma latus) 19 8 LL kr. 10 funt Schmernes fleisch a 7 den 1 10 2 V2 funt Schmalz a 10 kr 25 beeder per 2 27 Raucher Haar 9 funt a 5 den 45 1 mans Rokh 2 30 1 mantel 3 lHudt 21 V2 Centen neues Eysen 4 45 3 Trayd Sökh 18 2 Piachen 1 12 1 Spin Radei 36 10 funt gespunst a 6 den 1 1 kertzen Matel 3 Das gesambte Kuchl geschier 45 S(umma latus) 19 17 den. den. Summa völliger verlassenschafft: Summa 323 fl. 2 kr. - den. Id est summa 323 fl. 2 kr. — den. Schulden hindan Ers fliehen kommt nach der hochritter Deutschen Ordens Commenda Meretinzen, uon der voran per 30 fl geschäzter Kaufrecht grund zu Plazern dorf der 10dc pfenig zu endrichten mit Verwalters Schätz-Thaller Vor Errichtung zwey gleich Lautendelnventarien, samth Stemppel Tax zu 1 procento Schätzung Unkosten Sperr Tax, samth 2 gäng Schaffers gebühr, sammt 1 nen gang wegen gemachten Mundlichen disposition 2 cn Schätz Männer kr. den. 3 1 30 1 39 3 7 1 45 30 Der Marinca Vorschitzin erst an geliehenen 4 dem H(er)r Pf(arrer) et Schullmaistern nach St. Margarethen an Conducts Verrichtungen 5 Vermög Schätz-Nottel dato 7dcnMay 1772 hat die Wittib dis en Veränderungen also Selbsten zu tragen, weillen sie disen Eigenthumerin geworden. S(umma latus) 22 31 Vor 4 H(eilige)n Messen a 20 kr. Dem Joseph Solz Dem Pauli Nedilkho Dem Simon Stäkher Der Marinckä Vokin als dienst Magd an lidlohn 1 Der Gerzä Pluschenäkhin als der Mahlige dinstmagd, und Haus Wirtschaftlerin an lohn 13 Dem Vido Weissman an fuhrwesen Der Spella Juchin an lidlohn 2 Der Marinca Worschetzin an deto 2 Das bergrecht nacher Fridau 1 Mehr müssen aida in abzue fl. kr. 1 20 45 30 1 30 den. 30 36 30 48 37 170 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 gebracht werden, die Brüderlich- und Schwesterliche Erbschafft, von dem Weingarten in Wellschekh berg nach der verstorbenen Marinckhä seel(ige) so also den zalt Andräsch annoch gebühret 3 fl. 50 kr. zalt dem Martin 3 50 zalt der Margarethä 3 50 S(umma) 11 30 Nichtminder wurde auch von dem Mütterlichen Weingarten deto 30 decembris 1772 die veränderungs Gefällen durch Dökhl des übernehmers S(umma latus) 37 36 fl. kr. den. Dises Vermögens bezahlt so Ihme aida zu gutten geschriben wissen werden mit 12 31 Wen so auch die hinterlassene Wittbe, mit den nach der Herrschafft Sauritsch gehörigen Weingarten in Hrästovetz berg gelegen, abgefertiget, so muß eben dise Schätzung Summa anhero per Ausgaab gestellt werden und zwar mit 40 S(umma) 52 31 Summa der Schulden hindan 112 fl. 38 kr. -den. Wen nun von dem Vermögen deren Die Schulden hindan mit defalciert werden, scheinet noch übrig zu verbleiben Kommt demnach ainen vorbenannden 4 Erben vor eine Vätterliche erbschaft zur 4cn antheill benantlichen. 323 2 112 38 210 24 S(umma) 52 fl. 36 kr. In urkund dessen seyner deren zwey gleich Lautende Invantarien errichtet wouon eines der übernehmer Lorenz überkommen, das andere aber um künftiger nachricht bey hiniger amts Canzley prothocoll vorbehalten worden. Actum Commenda Meretinzen am ut Supra. Franz Carl Sager Verwalter Proth (ocolliert) Inventarium! Nach absterben Franz Mlineritsch Hoch Ritter Deutschen Ordens Commenda Meretinzen: ge-westenn unterthann Seel betrefend. Dato am 23tcn Juny 1772. Dr/43 Platzern dorff Nr 1 Pečat Komende Muretinci je imel pečatno polje, omejeno z izbočeno krožnico. Navidezno je razdeljen na dva dela. Na vrhu je v okrasnih volutah šapasti križ Nemškega viteškega reda, v spodnjem ovalnem medaljonu pa sta črki CM (Commenda Meretinzen). Pečat je odtisnjen v rdeč vosek. Za lažje razumevanje še kratka razlaga tega popisa. Nastal je po smrti Franca Mlineriča, in sicer 23. junija 1772. Cenitev sta opravila Jernej Geč (Getz) in Blaž Gotlič (Gottlich), podložnika Komende, v navzočnosti Lovrenca Schätzerja, upravitelja Komende v Muretincih. Dedičev je bilo pet, kajti Franc Mlinerič se je poročil trikrat. Iz prvega zakona z ženo Uršo je imel dva sinova: Jakoba, ki je bil takrat star 20 let, ter Lovrenca, ki je bil star 15 let. Iz drugega zakona, zakona z ženo Marinko, pa je imel dve hčerki: Gero, staro 10 let, in 7-letno Nežo. S tretjo ženo, ki ji je bilo prav tako ime Marinka, ni imel otrok. Listin je navedenih 10 in še sveženj starih zapisov; med njimi je zelo staro pismo. 1. Na prvem mestu je navedena poročna pogodba iz leta 1747 (zgoraj). 2. Cenilni zapisnik po smrti Urše (prve žene), ki je bil narejen 24. aprila 1758. 3. Ženitvena pogodba za drugi zakon (14. januar 1758). 4. Cenilni list Neže Težak (Täschekin), matere pokojne Marinke, druge žene (18. maj 1765). 5. Inventar po smrti Luke Mlineriča (2. maj 1744 — zgoraj). 6. Kupno pismo Franca o nakupu vinograda v Hrastovcu (7. marec 1759). 7. Zapis o nakupu vinograda (7. marec 1759). 8. Odpoved omenjenemu vinogradu (7. marec 1759). 9. Kupno pismo Urše o nakupu vinograda v Bel-skem Vrhu (18. oktober 1752). 10. Kupno pismo Franca o nakupu posesti v Pla-cerovcih (1. januar 1746). Pri tej cenitvi so našli tudi gotovino, in sicer 10 talarjev (vredni 20 goldinarjev), 5 guldnov v vrednosti 5 goldinarjev in drug kovan denar v vrednosti 17 goldinarjev in 34 krajcarjev. ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 171 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 Sledi cenitev posesti pokojnega Franca Mline-riča. Hiša in ohišnica sta bili ocenjeni na 30 goldinarjev, vinograd v gospostvu Zavrč pa na 40 goldinarjev. Živine oz. živali je bilo pri hiši kar nekaj, navedeni so: dva konja s potrebno opremo, žrebe, 3 krave in tele, 7 svinj, puran in trije panji čebel — vse skupaj v vrednosti 96 goldinarjev in 45 krajcarjev. Od žita je bilo v zalogi največ ajde, in sicer v vrednosti 28 goldinarjev. Skupna vrednost vseh žit pa je znašala 44 goldinarjev in 28 krajcarjev. Vozovi in orodja so bih ocenjeni na 40 goldinarjev in 43 krajcarjev, oprema v hiši in hrana pa na 19 goldinarjev ter 17 krajcarjev. Skupna vrednost posesti je bila 323 goldinarjev in 2 krajcarja. Dolgovi pa so bih našteti v višini 112 goldinarjev in 38 krajcarjev. Najvišji dolgovi so bih: Župniku in učitelju pri sv. Marjeti za pogreb 5 goldinarjev ter za štiri maše (po 20 krajcarjev) 1 goldinar in 20 krajcarjev. Geri Plušenjak (Pluschenäkhin) za vodenje (ženskega) gospodarstva 13 goldinarjev in 36 krajcarjev. Plačila dedičem od vinogradov: 11 goldinarjev in 30 krajcarjev (Belski Vrh), 12 goldinarjev in 31 krajcarjev (Zupetinci — Supetinzen berg) ter 40 goldinarjev za vinograd v Hrastovcu. Za delitev očetove dediščine med štiri dediče je tako ostalo 210 goldinarjev in 24 krajcarjev. Vsak je dobil 52 goldinarjev in 36 krajcarjev. III. Inventar iz leta 17856 Po smrti Marije, žene Lovrenca Mlineriča, je bil 9. aprila 1785 sestavljen ta inventar, in sicer v navzočnosti župana Polarnika (Polarnig) iz Cvet-kovcev (Zwetkovzen) ter upravitelja Jerneja Kop-šiča (Arne Kopshitsch). Podpisal in pečati! pa ga je Johann Michael Pienti, upravnik Komende v Muretincih. Dediči po pokojni Mariji so bili: hčerki Marija in Urša ter sin Simon. Tudi tukaj so navedene listine, ki dokazujejo njeno posest, in sicer: 1. inventar po smrti Franca Mlineriča (23. junij 1772 - zgoraj), 2. kupno pismo Franca Mlineriča ženi in njenim zakonskim dedičem (1. januar 1746), 3. cenilni zapisnik po smrti Urše, žene Franca Mlineriča, vinograda v Belskem Vrhu (24. april 1758), 4. zaščitno pismo Franca Mlineriča ženi Urši in zakonskim dedičem o vinogradu v Belskem Vrhu (16. december 1752), 5. cenilni zapisnik o vinogradu v Zupetincih po smrti Marije Mlinerič (30. /december ?/ 1772), 6. kupno pismo za ta vinograd za hčerko Marjeto (30. december 1772), 7. cenilni zapisnik po smrti Franca Mlineriča o vinogradu v Belskem Vrhu (16. januar 1783). Cenitev posesti po pokojni Mariji Mlinerič. Posest v Placerovcih je bila ocenjena na 30 goldinarjev, vinograd v Belskem Vrhu na 165 goldinarjev,7 vinograd v Zupetincih pa na 68 goldinarjev. Živina je bila ocenjena na 28 goldinarjev (2 stara konja po 4, prav tako dve stari kravi po 4 goldinarje; breja telica je bila vredna 8, tele pa 4 goldinarje). Za setev je bilo shranjenih 8 mernikov žita; v kaščah pa so imeli največ ajde (18 mernikov) in koruze (11 in pol mernika) v skupni vrednosti 39 goldinarjev in 39 krajcarjev. Imeli so tudi pol mernika fižola (Fisolln). Vozovi, kmečka in razna druga orodja so bih ocenjeni na 40 goldinarjev in 43 krajcarjev. Celotna zapuščina je bila ocenjena na 387 goldinarjev in 58 krajcarjev. Vsota dolgov pa je bila 266 goldinarjev in 37 krajcarjev. Največja vsota je bila izplačilo trem dedičem, bratu in sestrama moža Lovrenca, in sicer vsakemu po 54 goldinarjev in 36 krajcarjev. Tako je ostalo 121 goldinarjev in 21 krajcarjev. Pokojna Marija ni imela ženitnega pisma, zato je polovica pripadla možu, njenim dedičem (hčerkama in sinu) pa druga polovica. IV. Inventar iz leta 1800-1802» Zadnji ohranjeni inventar je bil sestavljen po smrti Lovrenca Mlineriča (8. maja 1800), dopolnjen pa 8. januarja 1802. Prva cenitev je bila opravljena po smrti podlož-nika Komende Muretinci. Opravila pa sta jo Janez Podplatnik (Johann Poplatnig), župan v Cvetkov-cih (Zwetkovzen), in Jernej Belšek (Arne Well-scheg), sodnik v Placerovcih, v navzočnosti Jakoba Lipavška (Lippauscheg). " Papir (10 f.) 17,5 x 22,1 cm; nemška pisava in jezik; na papir natisnjen pečat Komende Muretinci. 7 Vrednost vinograda je verjetno porasla zaradi novega nasada. ° Papir (4 f.) 22,5 x 36 cm; nemška pisava in jezik; na papir vtisnjen pečat Komende Muretinci. 172 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 Po tem inventarju so bili dediči: - vdova Marjeta — brez ženitnega pisma, otrok iz prvega zakona z Marijo: sin Simon, star 18 let, otroci iz drugega zakona z Marjeto: sin Štefan, star 2 leti, in hčerka Marjeta, stara 5 let. Navedenih je pet listin: 1. inventar po smrti Franca Mlineriča (zgoraj), 2. inventar po smrti Marije, žene Lovrenca Mlineriča (zgoraj), 3. ščitno pismo Francu Mlineriču za posest v Placerovcih (1. januar 1746), 4. odpoved (dediščini) Neže in Marjete v korist Lovrenca Mlineriča (10. februar 1792), 5. odpoved (dediščini) Jakoba v korist Lovrenca Mlineriča (19. februar 1790). Cenitev posesti po smrti Lovrenca Mlinarica. Hiša, gospodarsko poslopje in posest v Placerovcih, ki je merilo pol hübe, je bilo ocenjeno na 140 goldinarjev. Na posesti ni bilo več konj, ampak par volov (50 goldinarjev) in par mladih volov (20 goldinarjev). V hlevu so bili še krava (15 goldinarjev), tele, 5 svinj in 4 mladi prašički (skupaj 6 goldinarjev in 30 krajcarjev). Za setev je bilo shranjeno: 5 mernikov žita (15 goldinarjev), 3 merice boba ali graha (Bohnen), 5 meric lanenega semena, 2 merici fižola (Fisolen) in pol mernika ovsa; skupna vrednost: 2 goldinarja in 35 krajcarjev. V kašči pa je bilo samo še 4 mernika in pol žita ter pol mernika koruze v vrednosti 6 goldinarjev in 37 krajcarjev in pol. Sledi popis hrane in orodja v hiši in gospodarskem poslopju. Od hrane je navedeno, da so imeli v zalogi 30 funtov masti in 4 funte soljenega mesa (v tunki) v skupni vrednost 8 goldinarjev in 30 krajcarjev. Našteto je tudi vse orodje: voz, plug in brana, jarem za vole, korec (mernik), posode za setev, sodi, lopate, motike, svedri in klešče, posode za kruh, sito, vejalnik za žito, posteljnina, svečniki, par škornjev, jopica (Jankerl) ... Skupna ocena vrednosti posesti: 299 goldinarjev in 52 krajcarjev. Ker je bilo potrebno opraviti poizvedovanja in dogovoriti poravnavo, je bil popis inventarja končan šele 8. januarja 1802. K skupni oceni je bilo prišteto še plačilo za seno, ki ga je spravil Tomaž Prigl, po domače Ferenc iz Gorišnice (von Gorischnitz), tako da je bila vrednost celotnega premoženja ocenjena na 302 goldinarja in 22 krajcarjev. Dolgovi pa so bili: Filip Meznarič (Messneritsch) iz Formina 20 goldinarjev, Blaž Zagoršek (Sagorscheg) iz Place-rovcev 39 goldinarjev in 30 krajcarjev, Anton Ke-lenc (Kellenz) 20 in Miha Lepuša (Lepuscha) 25 goldinarjev, Mateju Kekcu po računu 30 in kovaču Francu Kandhoferju v Mali vasi po računu 20 goldinarjev, Martinu Plohlu iz Male vasi prav tako po računu 15 goldinarjev in 18 krajcarjev. Večjo vsoto sta priglasila še Marija Kun, ki je bila najemnica pri Ozvaldu Bračiču (Osswald Wrat-schitsch) v Gajevcih, 20 goldinarjev, in Jože Muršič (Murschitsch) iz Gajevcev po računu 10 goldinarjev in 36 krajcarjev. Drugi dolgovi so bili manjši, in sicer: Lenki Krunk (Trunk — Krunkin), učitelju pri sv. Marjeti, Mariji Cvetko iz Oslušovec (Osluschofzen), Mateju Prunku iz Formina, ribiču Mihu Cvetku, Jožetu Fürbasu ... Vsota vseh dolgov je znašala: 217 goldinarjev in 31 krajcarjev. Zemljiškemu gospostvu bi morali plačati še 19 goldinarjev in 25 krajcarjev. Ker pa vrednost ni presegala 100 goldinarjev, tega zneska ni bilo treba plačati. Za dva pečata in potne stroške ter postrežbo cenilnega komisarja je bilo treba plačati 4 goldinarje in 51 krajcarjev. Vsota dolgov je torej znašala 219 goldinarjev in 22 krajcarjev. 27. decembra 1800 sta dedič Simon Mlinerič in kajžar Lovrenc Pukšič (Pogschitsch) iz Placerovcev sklenila pogodbo, da Simon prepusti posest in dve njivi Lovrencu Pukšiču, ki je bila ocenjena na 140 goldinarjev. Sam pa naj bi prevzel njegovo posest v vrednosti 70 goldinarjev. Lovrenc je prevzel tudi vse dolgove. Tako je bila vrednost vsega premoženja: hiša in posest 70 goldinarjev, živina, orodje, žito pa 162 goldinarjev in 22 krajcarjev, skupaj 232 goldinarjev in 22 krajcarjev. Od tega naj bi bila izvzeta dediščina, ki jo je dobil Simon po materini strani, in sicer v višini 20 goldinarjev in 13 krajcarjev in pol. Preostanek dediščine naj bi tako razdelili med tri otroke in vdovo, ki ni imela ženitnega pisma. Vsakemu naj bi pripadalo 53 goldinarjev ter 2 in 1/8 krajcarja. Zaključek Ohranjene listine vsaj delno prikazujejo podobo družine Mlinerič v 18. stoletju. Delno ohranjen najstarejši inventar iz leta 1744 in ženitna pogodba nas ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 173 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 popeljeta v čas, ko je bil hišni gospodar že mrtev in je na domu živela vdova s tremi otroki. Posest, ki jo je zapustil Luka Mlinerič, ni bila velika, saj je bila ocenjena le na nekaj več kot 79 goldinarjev. Potrebni so bili "svež kapital" in mlade, pridne roke, ki bi prevzele gospodarstvo in skrb za gospodinjstvo. Tako je prišlo do ženitnega dogovora med Francem, sinom pokojnega Luka, in Uršo, hčerko pokojnega Blaža Pošinjeka iz naselja Gajevci. Franc je v zakon »prinesel« hišo in opremo v vrednosti 40 goldinarjev. Ce bi umrl prej kot žena, bi vsa posest pripadla njej, njegova mati Marina pa bi imela pravico do užitkarstva do svoje smrti. Nevesta Urša je v zakon prinesla posest, vinograd v Bel-skem Vrhu v vrednosti 70 goldinarjev. Ce bi umrla pred možem, bi lahko ta zadržal vinograd, njenim bližjim sorodnikom pa bi moral izplačati 30 goldinarjev. Če bi v zakonu imela otroke, bi dedovali po krajevnem običaju in deželnem pravu. Iz obeh zapisov je vidno, da je bila njuna skupna posest vredna 110 goldinarjev. Le ob njeni smrti brez dedičev bi moral Franc njenim sorodnikom izplačati 30 goldinarjev. Ce pa bi prej umrl Franc, bi bila dolžnost Urše do smrti skrbeti za njegovo mater Marino. Vrednost posesti, ki jo je v zakon prinesel Franc, je bila namreč tudi višja. Brat Filip in sestra Lenčka nista omenjena; sklepamo lahko, da sta dobila vsak svoj delež ali pa sta v tem času že umrla. Kako se je godilo Francu Mlineriču, lahko izvemo vsaj delno iz inventarja, ki je nastal po njegovi smrti. Prvi podatek kaže, da je bil trikrat poročen. S prvo ženo Uršo je imel sinova Jakoba in Lovrenca, z drugo, Marinko, hčerki Gero in Nežo, s tretjo ženo, ki ji je bilo tudi ime Marinka, pa ni imel otrok. Skupna vrednost posesti je narasla na 323 goldinarjev in 2 krajcarja. Po odbitku dolgov v višini 112 goldinarjev in 38 krajcarjev, je znašala vrednost posesti 210 goldinarjev in 24 krajcarjev. Torej se je vrednost posesti lepo povečala. Največ sta verjetno k temu prispevali dve novi poroki, posest pa se je večala tudi z nakupi. Ko pogledamo inventar domačije, vidimo, da je moral biti Franc res dober gospodar in priden obrtnik. To potrjuje tudi denar, ki je bil vpisan v inventar. Imeti dva konja in žrebe verjetno v tistem času ni bilo prav pogosto. Tudi tri krave in tele so bili dragoceni. Prav tako so imeli v hlevu 11 svinj. Omenjeni so tudi trije čebelji panji. Našteto kmečko orodje je seveda pričakovano. Poleg tega je omenjenega nekaj orodja, ki so ga uporabljali rokodolci, ki so se ukvarjali z izdelavo sodov, kadi in drugih predmetov za hišo in kmetijo. Torej je bil Franc pintar ali sodar. O tem, da je bil premožen, pričata tudi gotovina, ki je bila v hiši, in omemba v inventarju, da je imel hlače, plašč in klobuk. Vinogradi pa so bili: Belski Vrh in Hra-stovec v Halozah ter Zupetinski Vrh.9 Iz zapisanega tudi razberemo, da njegovim ženam (vsaj za zadnjo velja) ni bilo treba skrbeti za gospodarstvo pri hiši in oskrbo živali. Služkinja Gera Plušenjak (Pluschenäkhin), ki je za to skrbela, je ob gospodarjevi dobila smrti plačo, in sicer 13 goldinarjev in 36 krajcarjev. Po smrti Franca Mhneriča je posestvo najverjetneje upravljala in vodila njegova tretja žena, vdova Marinka. V pomoč sta ji bila moževa starejša sinova iz prvega zakona Jakob in Lovrenc. Lovrenc se je verjetno kaj kmalu poročil, saj mu je že leta 1785 umrla prva žena - ko je bil star komaj 28 let. Po njeni smrti je bil sestavljen inventar. Dediči so bili trije, in sicer hčerki Marija in Urša ter sin Simon, ki je imel ob materini smrti tri leta. Posest je bila zelo dobro ocenjena, saj je celotna vrednost znašala 387 goldinarjev in 58 krajcarjev. Najvišjo vrednost je predstavljal vinograd v Belskem Vrhu, ki je bil vreden 165 goldinarjev, vinograd v Zu-petinskem Vrhu pa je bil ocenjen na 68 goldinarjev. Zaradi dolgov in neizplačane dediščine pa se je vrednost posesti zmanjšala. Največja vsota je bila namenjena trem moževim sorodnikom, bratu Jakobu in sestrama Marjeti in Neži v višini 158 goldinarjev in 48 krajcarjev. Povrniti so morali tudi posojila, ki so jih dali Blaž Span (Spann) iz Prvencev, Martin Trunk iz Formina, Jakob Zavec (Sabez), Anton Rižner (Risnner) v skupni vrednosti 56 goldinarjev. Uršuli Cvetko (Zwetkin) pa je bil izplačan dolg za vino v višini 6 goldinarjev. Njenim otrokom je tako vsakemu pripadlo samo po 20 goldinarjev, 13 krajcarjev in 2 denarja. Iz tega inventarja je že mogoče slutiti, da gospodarjenje na posestvu ni bilo več najboljše. To potrjuje popis inventarja, ki je bil sestavljen po smrti Lovrenca Mlineriča (8. maja 1800). Celotna posest je sicer bila ocenjena na 302 goldinarja in 22 krajcarjev. Ob tem je treba upoštevati, da so se brat Jakob ter sestri Neža in Marjeta odpovedali svojemu deležu v korist Lovrenca. Ob njegovi smrti niso bili znani vsi dolgovi, zato je bil popis zaključen šele 8. januarja 1802. Vsota vseh dolgov je znašala 219 goldinarjev in 22 krajcarjev. Zato je Simon Mlinerič, ki je gospodarstvo dedoval in prevzemal, že 27. decembra 1800 sklenil z Lovrencem 9 Danes obstaja naselje Župetinci blizu Cerkvenjaka, in verjetno ne pride v poštev. Kje je bil Zupetinski vrh, pa mi ni 2nano. 174 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 30 (2007), št. 2 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 Pukšičem (Pugschitsch) dogovor o zamenjavi posesti — hiše in gospodarskega poslopja v Placerov-cih; posest je merila pol hübe (okoli 4,31 ha). Lovrenc Pukšič je prevzel tudi dolgove. Njegova posest je bila ocenjena na 70 goldinarjev. Simonu Mlineriču so ostali živina, oprema in semena v vrednosti 162 goldinarjev in 22 krajcarjev, se je tako dobljena nova vrednost posesti po odšteti dediščini po materi Mariji, razdelila štirim dedičem, vsakemu enak del, in sicer: 53 goldinarjev ter 2 in 1/8 krajcarja. Iz znanih podatkov je družinsko drevo družine Mlinerič - Mlinaric tako:10 01. LUKA MLINERIČ (f 1744) in žena: MARINA Otroci: 1. FRANC, 2. Filip, 3. Lenka 02. FRANC MLINERIČ (f 1772) in 1. žena URŠA, roj. Poshiniäck, iz Gajovcev (Gayoffzen) Otroci: 1. Jakob (* 1752) in 2. LOVRENC (* 1757) 2. žena MARINKA, roj. Täschekin Otroci: 3. Gera (* 1762) in 4. Neža (* 1765) 3. žena MARINKA 03. LOVRENC MLINERIČ (f 1800) in 1. žena MARIJA (f 1785) Otroci: 1. Marija (* 1780), 2. SIMON (* 1782), 3. Urša (* 1784) 2. žena GERTRUD (Marjeta) Otroci: 4. Gertrud (* 1795) in 5. Štefan (* 1800) 04. SIMON MLINARIC in žena Marija, roj. Murko VID (* 13. 6. 1821) 05. VID MLINERIČ in žena Marija, roj. Mikša ANDREJ (23. 11. 1843) 06. ANDREJ MLINERIČ in žena Marjeta, roj. Fürbas JOŽEF (20. 2. 1880) 07. JOŽEF MLINARIC (* 1880) in žena Marija, roj. Slana Otroci: 1. JOŽEF (* 20. 12. 1920), 2. Marija" (* 18. 5. 1923), 3. Angela^ (* 14. 9. 1925-f 19. 9. 1995) 08. JOŽEF MLINARIC (* 1920) in žena Marica Dominika Viri 10 Za posredovanje podatkov iz prve polovice 19. stoletja se zahvaljujem gospodu prof. Igorju Pilipiču iz Nadškofijskega arhiva v Mariboru. Podatke bo potrebno še dopolniti. Prav tako se zahvaljujem gospe Mariji Hernja Masten in gospodu Ivanu krasu pri razreševanju originalnih tekstov. 11 Poročena z Alojzom Veršičem. 12 Angela je moja mama, ki se je poročila s Prancem Vo-grinom. Zenitna pogodba iz leta 1747. Inventarji (1744,1772, 1785 in 1800-1802). Vsi dokumenti so v lasti družine Veršič iz Pla- cerovcev. Literatura Branka Lapajne, Poročne pogodbe — pogled v preteklost. Y-.Arhivi 29 (2006), št. 1, str. 167-169. Zusammenfassung EHEVERTRAG UND INVENTARE DER FAMILIE MLINERIČ (1744-1802) Der Beitrag präsentiert eine familiäre Kostbarkeit, einen Ehevertrag und 4 Inventare, die nach dem Tod des Hausherrn (1744, 1772 und 1800) oder dessen Frau (1785) aus der Familie Mlinerič erstellt wurden. Der Ehevertrag, erhalten ist nur einer, stammt aus dem Jahr 1747. Er enthält in 4 Punkten niedergeschriebene Bestimmungen über die Erbfolge. Der Ehevertrag wurde zwischen dem Bräutigam Franc Mlinerič und dessen Braut Urša Pošinek geschlossen. Nur das älteste Inventar ist nicht vollständig erhalten. In diesem fehlt das einzelne Verzeichnis und die Schätzung des Besitzes. Der Wert des Besitzes betrug nach Abzug der Schulden 79 Gulden, 3 Schilling und 29 Groschen. Die übrigen 3 Inventare sind vollständig erhalten. Am umfangreichsten ist das Inventar nach dem Tod von Franc Mlinaric, der den Wert des Besitzes auf 323 Gulden und 2 Kreuzer vergrößerte. Auch die Schulden (112 Gulden und 38 Kreuzer) wuchsen. Vermutlich war der Verstorbene Fassbinder oder Hersteller diverser Bottiche, die in der Landwirtschaft benötigt wurden. Nach dem Tod der ersten Frau seines Nachfolgers, seines Sohnes Lovrenc, ist dem Inventar zu entnehmen, dass der Wert des Besitzes noch immer hoch war bzw. sich noch vergrößerte (387 Gulden). Aber auch die Schulden häuften sich (266 Gulden). Die größte Schuld stellte die Auszahlung an die beiden Brüder und die Schwester ihres Mannes Lovrenc dar. Da sie keinen Ehevertrag besaß, fiel ihrem Mann die Hälfte zu, während die ARHIVI 29 (2006), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk 175 p. Marjan Vogrin: Zenitna pogodba in inventarji družine Mlinerič (1744—1802), str. 165-175 andere Hälfte unter ihre 3 Kinder aufgeteilt wurde. Das letzte Inventar wurde nach Lovrencs Tod erstellt. Der Wert des Besitzes wurde auf 302 Gulden und 22 Kreuzer geschätzt, die Schulden betrugen 219 Gulden und 22 Kreuzer. Die Schulden in Höhe von 217 Gulden stammten aus einem Darlehen oder nicht bezahlten Rechnungen für geleistete Arbeit. Wegen der Schulden wurde das Inventar erst im Januar 1802 abgeschlossen. Lovencs Nachfolger, sein Sohn Simon aus erster Ehe, vereinbarte schon im selben Jahr nach dem Tod seines Vaters einen Tausch des Besitzes mit Lovrenc Pukšič. Simon übernahm einen kleineren Besitz und behielt alles Vieh, Ausrüstung und Saatgut, so dass der so erhaltene Wert des Besitzes 212 Gulden und 8 V2 Kreuzer betrug. Jedem Erben fiel so etwas mehr als der Wert eines Ochsengespanns zu. 176 ARHIVI 30 (2007), št. 2 ¦ Pogled na staro cukrarno leta 2006 (foto Tatjana Rodosek)