LETO II. - št. 31
V KOČEVJU, DNE 27. JULIJA 1957
Cena 10 din
PRED DOKONČNO ZDRUŽITVIJO NAŠEGA IN LJUBLJANSKEGA OKRAJA
Beseda
o novem
okraj
Poročali smo že, da je Ljudska skupščina LRS sprejela zakon o novih spremembah teritorialne razdelitve oblasti v naši republiki. Odpravljena sta bila kočevski in ptuj- Sloveniji, pa smo prepričani, da ski okraj ter nekaj občin.
Prebivalci našega okraja so v začetku akcij za ukinitev okraja kaj različno gledali na spremembo.
Laščani in Dobrepoljčami temu niso posebno nasprotovali, saj razdalja do Ljubljane ali Kočevja je približno ista. Precej drugega mnenja pa so bili prebivalci tiSta-lih občin, posebno še krajev ob Kolpi, ki so že do Kočevja imeli precej dolgo pot.
Kmalu pa so vsi dojeli, da ho-
vilno, da še sedaj zaostajajo za čim ne bomo strinjali. Tudi v no-razvojem ostalih krajev. Ker smo vem združenem okraju bodite tako
se priključili največjemu in vsestransko najmočnejšemu okraju v
bo naš razvoj hitrejši.
Napačno pa hi bilo, da bi pozabili na pomoč in dobro voljo, ki so jo nudili sleherni vasi okrajni
ljudski, kot ste bili pri nas!«
Ljudi iz podeželja zanima, če bodo tudi v Ljubljani lahko prišli do predsednika okraja, do predsednika okrajnega odbora SZDL in do predsednikov svetov in komisij, kot so v Kočevju. Na kocev-
politični in gospodarski funkcio- skih forumih, posebno pa na Okr.
narji. Spominjamo se, kako so okrajni voditelji skupaj s predstavniki občine prihajali na sestanke in konference. Na vabilih in phikafih je 'bilo napisano »Pride tovariš z okraja!«, če le ni -bilo kaj posebnega, je tudi prišel in po-
odboru SZDL so našli vedno prijazno besedo za vsakega in vsakemu so pomagali, če je bilo le mogoče. Ljubljanski okraj je veliko večji in več je tudi državljanov, ki bi želeli osebno obravnavati razna vprašanja na najvišjih okrajnih
čejo naši oblastni crgani z ukinit- nega. Okrajnim funkcionarjem ni
vedal veliko zanimivega in korist- forumih. Vendar smo prepričani,
vijo^ okraja samo pomagati tem krajem, da se bodo hitreje gospodarsko in kulturno razvijali. Naši 'kraji so zaostali in s stališča socialistične družbe bi ne bilo pra-
SEJEM V KRANJU
Pretekli teden so v Kranju
od-
bito žal nedeilj in praznikov, ki so jih prebili med prebivalci.
Vse naše voditelje smo poznali, saj jih je večina delala na vasi že v času Narodno osvobodilne vojne in v povojnih letih. Tovarišem iz okraj-a bi mnogi iz srca radi rekli: »Tovariši, z nami ste bili v dobrih in težkih dnevih, -povedali ste nam,
pril VII. gorenjski sejem. Otvoriit- kar nas je zanimalo, potolažili ste
ve so se udeležili številni funkcionarji, med njimi tudi Zvezni državni sekretar za blagovni promet dr. Brecelj. Razstavlja 168 podjetij industrije, obrti in trgovine. Nia sejmu vidimo predvsem izdelke, ki so namenjeni za široko potrošnjo. V okviru Gorenjskega sejma bo tudi posebna turistična razstava.
n: s, veselili ste se z nami in za vse to vam res prisrčna hvala. Pričakujemo, da se boste skupaj z ljubljanskimi tovariši odzivali našim vabilom in -tudi upamo, da boste vedno radi prenašali organom oblasti našo odkrito ljudsko besedo, ko bomo kaj želeti ali ko se s
kadar bo kdo prišel iz oddaljenih krajev, bodo tudi za njega našli lepo besedo in mu pomagali.
Z novo reorganizacijo bodo občine dobile večje kompetence in lahko rečemo, da skoraj ne bo s-tvari, ki bi je državljani ne mogli rešiti že na krajevnem uradu ali na občini. Sodišče, zemljiška knjiga, socialno zavarovanje itd. bodo pa ostali v Kočevju.
želimo, dia bi kmetijstvo dosedanjega kočevskega okraja našlo sožitje z industrijsko Ljubljano in da bi medsebojno sodelovanje kmalu rodilo plodove. Morda ne bo dolgo, ko bomo poštah pravo predmestje bele Ljubljane.
Mc
RAZSTAVA GOSPODINJSTVA V ZAGREBU
Od 7. do 22. septembra bo v Zagrebu odprta prva mednarodna razsitavia- »Družina in -gospodinjstvo 1957«. Razstavljalo -bo približno 300 podjetij iz domovine in inozemstva. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzelo več zveznih političnih in družbenih organizacij. Izvoljen je -bil poseben odbor, ki mu načeljuje Pepca Kardelj.
Razstava bo prikazala vse možnosti, kako bi zaposlena žena poleg službe lažje opravljala -dela v družini. Servisi v mestih naj bi izvrševali usluge gospodinjstev, predvsem pranje perila, krpanje in čiščenje oblek, pripravljanje hrane itd. Na razstavišču bodo prikazani tudi razni gospodinjski pripomočki in radio ter televizijski aparati.
Po končani razstavi bodo razstavljene predmete prodali.
Lepote našega podzemja — Ledena jama
Združitev socialnih Zavodov
V torek 23. julija sta se sestala v Kočevju na skupni seji Izvršilna "'d-bora Zavoda za socialno zavarovanje okraja, Kočevje in Ljubljana. Poročila o delu Okrajnih Zavodov za socialno zavarovanje Kočevje in Ljubljana sta podala direktorja Zavodov tov. Mohar in tov. Kovačič iz Ljubljane. Po daljši razpravi je bil soglasno sprejet sklep, da s- 1. avgusta -t. 1. oba Zavoda združita v enega.
Uonteniai
IZOBRAŽEVANJE
Kongres delavskih svetov Jugoslavije je obravnaval vrsto problemov, ki jim bo morala Socialistična zveza posvetiti večjo pozornost. V glavnem so to vprašanja nadaljnjega izobraževanja organov delavskega in družbenega upravljanja.
Izobraževanje članov upravljanja je bilo dosedaj v glavnem v obliki seminarjev; ti so bili za kočevski okraj največkrat v bivšem hotelu v Ortneku. Predavanjem pa so predvsem prisostvo-'u'i predsedniki delavskih sve-ov in upravnih odborov večjih podjetij Poleg vseh dobrih strank Udeleženci so namreč pridobili potrebno znanje o upravljanju, Pa se je pokazalo, da so to znanje premalo prenašali na ostale elane delavskih svetov in upravnih odborov. Napačno je tudi bilo, da manjši kolektivi niso ničesar imeli od teh seminarjev, ker se jih njihovi predstavniki niso udeleževali.
V bodoče bodo morale predvsem občinske komisije za družbeno upravljanje poskrbeti, (la bodo člani upravljanja čimprej pridobili znanje, ki jim je nujno potrebno, če hočejo resnično upravljati. Izobraževanje ni samo v tem, da organiziramo seminar, tečajnike oprostimo dela v podjetju, formiramo predavateljski kader itd. Najprej naj bi člani delavskih svetov in upravnih odborov temeljito in na več sejah preštudirali Zakon o delavskem upravljanju, predvsem pa pravila Podjetja. Ko bo vsakemu članu upravljanja jasno, kakšne so njegove dolžnosti in pravice, ne bodo seje več tako suhoparne.
Občinske komisije za družbeno upravljanje pa bi lahko organizirale krajše seminarje v prostem času, da ne bi trpelo delo in (la 1 se jih udeležilo čim več članov kolektivov. Vsebina seminarjev pa naj bi bila spoznavanje
temeljev socialističnega gospodarstva ali obravnava novih predpisov, važnih za pravilno delo podjetij.
Težave so tudi še zaradi tega, ker še nimamo podrobnejših predpisov o delu samoupravnih organov. Po smernicah kongresa delavskih svetov pa bodo kmalu izšli. Socialistična zveza in vse ostale politične organizacije, predvsem še Zveza komunistov, pa morajo na svoje sestanke in konference v prvi vrsti postaviti vprašanje; na kakšni višini je družbeno in delavsko upravljanje v kolektivih, kjer delajo njihovi clam in koliko le-ti osebno sodelujejo pri tem.	Mc
NAŠ SODELAVEC JE OBISKAL OSILNICO
Tudi Osilnico se prebuja
Na potovanju po Kolpski dolin: zobozdravnik. Prebivalci so z njim deset ljudi prejema socialno pod-isimo obiskali itudi najoddaljenejši zadovoljni, kraj kočevske občine — Osilnico. Zanimali smo
Kmalu bosta zasedeli obe skupščini Okrajnih zavodov za socialno zavarovanje Kočevje in Ljubljana, kjer bosta razpravljali in potrdili sklep o združitvi Zavodov. S 1. avgustom bosta v Kočevju in v Ribnici začeli pestovati podružnici Zavoda za socialno zavarovanje okraja Ljubljana.
Ta združitev oz. reorganizacija bistveno pri nas ne bo spremenila poslovanja v socialnem zavarovanju. Zavarovanci so lahko brez skrbi in bodo tudi v bodoče lahko vse uredili pri podružnicah Zavoda V Kočevju in v Ribnici. Le pokojninski oddelek bo odslej samo pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Ljubljana.
Glede na nastale teritorialne spremembe s priključitvijo kočev-
skim Zavodom. Za socialno zavarovanje velja,, da imamo najlepše
perspektive združitvi z To nam bo bodočnost.
za uspešno delo v močnejšim Zavodom, kmalu potrdila bližnja
poro. V teh krajih je dalo svoja skega okraja ljubljanskemu, je bi-
Zvedeti smo, da spada pod krajev- ukvarja krajevni urad. Tov. Silva ni unaid Osilnica 19 vasi in zašel- Rakovec, ki je vodja tega urada in
se, s čim se vise " "’j^nji za svobodo nad 300 Ru-
kov, prebivalcev pa živi na tem področju okrog 780. Vasice so majhne, največja med njimi je Osilnica, ki šteje 28 hiš, najmanjša vas pa ima samo dve hiši.
V	teh krajih so pogoji za, življenje zelo trdi. Kraška zemlja, in še te je malo, ne daje dovolj kruha prebivalcem. Možje in fantje se bavijo z gozdnim sezonskim delom. Kmetije So večinoma majhne, najveeja ima tri hektarje obdelovalne zemlje, živinoreja je še slabo razvita, vendar so biti v zadnjih letih tudi na tem področju doseženi uspehi.
Pomembno vlogo za razvoj gospodarstva v tem kraju ima kme-itfcjska zadruga Osilnica. Zadruga ima tri trgovine, mizarsko, kovaško in krojaško delavnico ter pekarijo in dve gostilni. Za Osilnico In okoliške vasi je velika pridobitev kino, ki so ga dobili lansko leto.
V	Osilnici .ima jo tudi zdravstveno ambulanto. Ker pa obišče zdravnik Osilnico samo enkrat v tednu (ob sredah), bi bilo prav, da bi namestili v Osilnico stalno bolniško sestro. Kočevje je oddaljeno od Osilnice 52 km in je zato nujno, da bi 'bila v item kraju bolniška sestra, ki bi nudila prvo pomoč ob nezgodah in psdldbno. Vsako nedeljo ordinira v Osilnici tudi
matičar, nam je pripovedovala, da ima vedno dovolj dela. V krajevnem uradu rešujejo razne spise, ki jih prejmejo od svoje občine, raznih ustanov itd., izdajajo živinske potne liste, razna potrdila in drugo. Povedala nam je, da v zadnjem času zaznamujejo padec rojstev in porok, število smrtnih primerov
čti, od tega. največ iz vasi Papeži.
V Osilnici smo povprašali, kako obeta letina. Povedali so nam, da bo letina letos še kar dobra, tudi sena 'bodo precej nakosili, s sadjem ,pa sta opravila majska poze-ba in sneg in zato sadja tie bo.
Še bi lahko govorili o Osilnici, o tamkajšnjih vaseh in prebivalcih, ki so bili med prvimi na strani
la potratim tudi ’■družitev Zavoda za socialno zavarovanje z ljubljan-
SLADKORJA BO DOVOLJ
Potrošnja sladkorja v naši državi stalno narašča.. Leta 1939 je uporaba sladkorja znašala 6 kilogramov na enega prebivalca, lansko leto pa že 11 kilogramov. Naše tovarne so izdelale 142.000 ton sladkorja, uvoziti pa smo ga še 110.000 ton. Z novo posejanimi površinami sladkorne pese in razširitvijo sladkornih tovarn pa računajo, da ibomo leta 1962 imeli toliko sladkorja, da bo na vsakega prebivalca prišto tfi kilogramov sladkorja.
PO SVETU ~|
osvobodilne vojne. Ti kraji so pa je c stalo na prejšnji vi- med vojno veliko pretrpeli. Povojni so tudi tu napredovali na ne-
de-da
šini.
Poz3lbili smo omeniti, da imajo kalterih področjih gospodarske v Osilnici tudi Osnovno šolo in po- javnosti. Nesreča pa je v tem
Razorožitvene razprave so izgubile dah in le počasi napredujejo. Med obema strankama se še vedno kažejo ista nasprotja kakor pred meseci. Sovjetski delegat zahteva popolno opustitev
što. Najbolj oddaljena vas od Osil- so ti kraji preveč odmaknjeni od nice so Žurge — 10 km.	sveta.. Vendar niso še izčrpane vse
Na področju krajevnega urada možnosti za njihov napredek. Ena Osilnica imajo precej upakojencev, od teh je tudi živinoreja.
rMal tazgevo*
Tov. Jožeta: Maver ja smo našli nje. Naše društvo razpolaga zrek-na stadionu Partizana Kočevje. Tu viziti in drugo imoviino v vredno-je bilo vse živo. Nogometaši, atle- sti nad 2 -milijona din. Za oskrb-o-i in drugi, so marljivo trenirali, vanje imovine pa je potrebno do-Tov. Maver je podpredsednik Par- sti truda in skrbi. Vsemu delu tizana m predsednik gospodarske- ne morem biti sam kos, ga odlbora —
pl
.	-	,	—_______________, zato irna-
pn Partizanu. Poprosili jo posamezne športne panoge svoje smo ga za razgovor. Tov. Maver gospodarje. Trudimo se da nudi-naim je. aikoj ustregel, kljub delu, mo tekmovalcem vse potrebne rek-®a -*e lmel s športniki na sta- vizite za tekmovanja, tega pa se monu'	nekateri mladi tekmovalci premalo
Tov. Maver nam je pripovedoval zavedajo.« o gospodarskih problemih, s kate- 3’ov- Maver bi nam povedal še
poizkusov, medtem ko mislijo predstavniki zahodnih dežel, da bi zaenkrat samo ustavili proizvodnjo atomskih snovi v vojne namene. One snovi, ki pa so jih že doslej izdelale, pa naj bi ostale izven mednarodne kontrole, in bi lahko služile za izdelavo orožij. Ameri-kanci si tudi hočejo izgovoriti pravico, da lahko z atomskim orožjem oborožijo katero koli deželo, ki bi to zshotevala od njih.
Kakor trenutno kaže napredek razgovorov, sporazuma še ne bo tako kmalu, ako ena od obeh strani ne napravi novih korakov. Sredi razgovorov o razorožitvi
Tuniški predsednik vlade Burgi-ba si mnogo prizadeva, da bi prišlo do prenehanja vojne v Alžiru. V tuniških političnih krogih stalno ponavljajo, da so alžirski upor-atomskili niki pripravljeni začeti pogajanja s
miciH in TTran r*i in r\ Vwo/ioArron-f: ata; ~—
Francijo o bodočnosti Alžira samo pod pogojem, da Francozi priznajo Alžiru neodvisnost in obstoj alžirskega, naroda. Velika rudna bogastva in nafta v S;hari, južno od Alz:ra, delajo največ preglavic v alžirskem sporu. Vse drugo je lažje rešiti!
čeprav je potovanje podpredsednikov tov. Kardelja in tov. Ranko-viča ter ostriih tovarišev v Sovjetsko zvezo in skandinavske države privatnega značaja, je kljub temu prišlo do političnih in drugih razgovorov. Tako je prišlo v neki viti blizu Moskve do sestanka, ki ga je vodil prvi sekretar CK KP So-
vse kaže, da bo prišlo do novih vjetiske zveze Hruščev, na sestanku so sodelovati poleg tov. Kardelja in Rankoviča tudi prvi sekretar albanske Partije dela Enver Hcdža in prvi sekretar CK KP Bolgarije. Po sestanku ni bilo ob-
vejnih pustolovščin in sicer zopet na Arabskem polotoku, kjer so se nekatera arabska plemena uprla enemu od tamkajšnjih sultanov, ki sedaj v siti kliče Angleže na pomoč.
PONEVERBA NAJVEČJEGA OBSEGA
rimi se bori društvo Partizan. »Res, neprijetno delo imam,« je začei tov. Maver, »saj veste, da je denar tisti, ki društvu omogoča tekmovanje. Denar je potreben za na-'Pretekli teden se je začela -pred bavo novih rekvizitov, za vzdrže-
cltorožnim sodiščem v Titovih Uži- vanje objektov itd. Denarja pa ni ,	___________
cah sodna obravnava proti direk- vedno d-civolj, zato mora uprava društvu, sekretiar Društva rezerv- , .	....	. .
ifcorju in še dvema uslužbencema Partizana nekatera tekmovanja ^ oficirjev itd. ‘Tov. Maverju se "	} lT1 .	. Jer
ivtomohiw wa-p 1-7 Pri- omejiti, kar pa seveda, tekmoval- za razgovor lepo zahvaljujemo.	pripravljajo n£
ni po volji. Kakor viuite, ima-
več o teh stvareh, vendar ga je delo klicalo med mlade športnike. V življenju je skromen, tovariški in povsod priljubljen. Tov. Maver uspešno deluje tudi kot nogometni, atletski in smučarski sodnik, je ’ktirven sodelavec v Avto-moto
Vsaj ti -tako -trdijo, Trenut- javljeno nobeno uradno poročilo.
Tovarne avtomobilov FAP iz Pribo ja na Limu. Ta tovarna izdeluje na podlagi ,licence z avstrijsko tovarno »-Saurer« težke tovorne avtomobile.
cem
mo lepe športne objekte. Naš stadion spada med najlepše v Sloveniji.«
Tov. Maver nam je pripovedoval o čuvanju in slkrbi za stadion, na žaj in se dogovoril, dia je avstrij- katerem se ugodno -počutijo tudi ska tovarna zaračunala za vsak v tekmovalci iz drugih krajev. Pa delih uvoženi avtomobil po 140 do- mu dajmo spet besedo: larjev več kot je bila cena. Ta de- »0bMi ljudski odbor Kočevje
ima vse razumevanje za potrebe našega društva' in nam nudi tudi denarno pomoč. Seveda ta pomoč ni tolikšna, da bi lahko krili vse stroške, ki jih ima naše društvo. Letošnji proračun Partizana znaša ca. milijon din za vzdrževanje športnih objektov, tekmovanja in nabavo športnih rekvizitov. Občina
Direktor tovarne FAP Radmilo Lavrenčič je izkoristil uradni polo-
nar se je stekia-l v tajne fonde Lavrenčiča. Z velikimi vsotami denarja,, pravijo, da ,gre za nad 150 milijonov dinarjev, je bivši direktor po več dni popival po avstrijf-skih banih in se tako opijal, da je v ženske čevlje natakal šampanjec in ga ponujal sopivcem.
Obtožena sta, tudi komercialni
direktor in šef uvoza tovarne FAP, nam je dala nekaj nad 300.000 din, ki sta oba vedela za Lavrenčičevo zato bomo morali trkati tudi na početje. Bila sta udeležena najro- vrata podjetij, da si bomo zagoto-panega ljudskega premoženja. vili sredstva za nemoteno delova-
no je položaj še nejasen.
Sklep Tunižanov, da svojo mlado državo okličejo za republiko; je precej iznenadil francoske politične kroge, ki so še vedno v Tunisu računati na sultanovo podporo. Razglasitev Tunisa za republiko pa je močno odjeknila zlasti v so-se Francozi na še ostrejšo politiko »pomiritve«, ki nosi vsa obeležja podobnih pomiritev, kakršne so v zadnji vojni izvajali ckupatorji pri nas.
Francoska narodna skupščina je namreč pred nekaj dnevi na zadnjem zasedanj^ sklenila, da bo dala nova pooblastila sedanjemu generalnemu rezidentu Lacostu. Ta pooblastila pa dejansko predstavljajo samo povečanje pravic za vojsko in policijo. Francoski padalci v Alžiru že sedaj zganjajo grozote, ki jih je težko popisati. Pred nekaj dnevi so na ulicah luke Marseille napadali Alži-rce in jih prebadati z noži in tepli. Francoska skupščina je izglasovala zakon, na podlagi katerega lahko vlada usta-
Ob obisku podpredsednika* Kardelja v Finski in švedski so predsedniki vlad obeh dežel priredili v čast svojim gostom svečane večerje.
Na Cipru Angleži vedno bolj in bolj slabšajo odnose med turškim in grškim delom prebivalstva. To 'bo po mnenju nekaterih uglednih britanskih časopisov privedlo do tega, da ne bo mogoče najti nobfene druge rešitve, kakor deliti otok na dva dela — na grški in na turški, ati pa vztrajati na tem, da bo otok še naprej pod angleško upravo.
V okviru ameriških atomskih poizkusov so te dni v puščavi Nevadi v Združenih državah izstrelili prvo atomsko raketo na cilj v zraku. Eksplozija je bila izredno močna.
Tisk v zahodnih državah je zadnje dni prinesel vesti, da bo verjetno kmalu prišlo do sestanka med ameriškim obrambnim ministrom Wilsonom in sovjetskim ministrom za obrambo maršalom žukovom. Teh govoric do sedaj nobena stran ni zanikala.
Na volitvah na otoku Javi v In-
Jože Maver
novi koncentracijska taborišča, ka- doneziji so prepričljivo zmagali komor lahko zapre vse sumljive ose- munisti, ki se jim je posrečilo pobe, hišne preiskave so dovoljene raziti najmočnejšega nasprotnika brez posebnega naloga, zapro pa v Indoneziji, muslimansko stranko, lahko ljudi brez obsodbe.	z večino 100.000 glasov.
ZunaniepaCiticm (kamentax .
USPEŠNA LETA
Te dni je poteklo pet let od burnih dogodkov, ki so močno razgibali v noči od 22. na 23. julija 1952 ves Egipt, zlasti pa glavno mesto Kairo. Skupina svobodnih oficirjev je namreč to noč obračunala s starim režimom in začela novo dobo v življenju Egipta, lahko rečemo, arabskega sveta’ sploh. Od tistih dni do danes se je marsikaj spremenilo.
Nova vlada, sestavljena pretežno iz mladih oficirjev nacionalno usmerjenih, je najprej aretirala vrsto politikov, odstranila kralja in koriunpirani krog parlamenta in poslancev. Po petih letih lahko samo rečemo, da si nihče v tisti burni noči ni mogel misliti, da bodo petletni sadovi te revolucije tako obsežni in bogati.
V življenju Egipta so v teh letih nastale številne spremembe. Največja in zgodovinska sprememba je uveljavljanje agrarne reforme, s katero so številni kmetje dobili zemljo, čeprav zemlje ni dovolj za vse, se razla-ščevanje nadaljuje in prav te dni so zopet razdelili precej zemlje med ubožne kmete. Egiptovskemu delavcu-kmetu ni treba več upogibati hrbta pred gospodarjem.
Obračun s fanatično skupino in politično strujo Muslimanskih bratov, ki se je trudila, tudi z mračnimi sredstvi, da bi vzpostavila cerkveno muslimansko državo, je bil z razpustitvijo dejansko zaključen. Pečat tej akciji je predstavljal javni proces proti nekaterim pripadnikom te struje, ki so hoteli nasilno spremeniti režim v državi.
Nova vlada pod odločnim vodstvom predsednika Naserja je znala in zaradi velike podpore javnosti in naklonjenosti delovnih ljudi tudi mogla obračunati s popularnim generalom Nagibom, ki je skušal vzpostaviti stari nezdravi način parlamentarnega življenja s starimi strankami in spori. Nedavno odkrita zarota v Egiptu ponovno kaže, da je bilo nujno, da je skupina svobodnih oficirjev obračunala s tem generalom, ld je dve leti predstavljal revolucije pred egiptovskim ljudstvom.
Posebne uspehe je dosegla nova vlada v zunanji politiki Egipta. V oktobru leta 1954 je bil med Egiptom in Anglijo sklenjen sporazum o umiku angleških čet s področja Sueškega prekopa. Nekaj časa pred tem pa sta se Anglija in Egipčani dogovorili, da bosta umaknili svoje čete iz an-glo-egiptovskega Sudana. Ta dogovor je omogočil nekdanji koloniji Sudanu, da je 1. januarja 1956 oklical svojo neodvisnost in se proglasil za republiko.
Jesenski napad treh dežel na Egipt ni bil izključno le odgovor užaljenih velesil na egiptovsko deldaracijo o nacionalizaciji Sueškega prekopa. V teh dneh je zahodni tisk po neuspelem napadu odkrito pisal o tem, da pravzaprav ni šlo le za ponovno vzpostavljanje angleške in francoske oblasti nad področjem Sueškega prekopa, ampak da je najbolj boleče pri vsej stvari to, ker ni uspelo v Egiptu zrušiti vladajoče skupine s predsednikom Naserjem. Tako so napadalci priznali, da ni Suez tisto, kar jih moti, ampak Naser in njegovi ljudje.
Uveljavljanje revolucionarne smeri v notranjem življenju Egipta je imelo močan odmev in vpliv na ostale arabske države. Mlada egiptovska republika je odločno podpirala borbo alžirskega ljudstva.
___	_	SPOMIN NA PRV I PLAMEN UPORA
Za nase kmetovalce Prva akcija v Loškem potoku
„_,XT,	,Tf-	Letos v maju je minulo 16 let, de 1944. leta na Štajerskem, Ivam
»lina bu ’’ai a j .	odkar je bila v Loškem potoku Lavrič, uslužbenec ObLO Sodraži-
Na Lascu Podpreski Dragi, a- a akcjja pTOti italijanskemu ca, Alojz Bartol, sedaj oficir JLA, vi m ostalih vaseh bodo letos p -	Italijanska divizija Franc Benčina, rezervni oficir in
delali kmetje zelo malo sena. J- >>Re<< jg ,prl'aig v Loški potok in za- krojaški obrtnik, Jože Benčina, par
Delo kmetijskih zadrug
O Dragi ter o kmetijski zadru- škili lazih je okrog 50 ha pašnikov.	.	„*»*.■* ^	^ ™ ----------------, —---------, r-
gi Draga smo bolj malo pisali. Za- Zgradili foodb vodnjak in stajo za ska pozeba m sneg sta tu nap - sedla	ter skednje. Tudi na bliž- del kot pomočnik komisarja čete v
to bi danes malo več napisali o živino. Sredstva imajo že zagcitov- vila zelo veliko škodo. Kmetie so ...-- ... —---------------— ---—	*-
delu te zadruge.	Ijena. Načrt zadruge za to leto ob-
Kmetijska zadruga Draga deluje sega tudi nabavo raznih kmetij-na področju desetih vasi, vseh čla- skih strojev itd. nov pa ima 170. Kakor v drugih Pa na kraju zapišimo še to, da zadrugah, imajo tudi v tej razne je KZ lani ustvarila 3,495.000 din odseke: lesni, živinorejski, polje- dobička. Zadruga zalaga podjetje delski, hranilno-kreditni in sadjar- »Jelka« v Podpreski s surovinami, ski odsek ter dve trgovini in raz- Sodelovanje med zadrugo v Dragi
vila zelo veliko škodo. Kmetje so v skrbeh, kako bodo prerodili svojo živino. Nasprotno pa poljski pridelki še kar dlcihro obetajo in bo letina normalna.
njem polju so se Italijani nastanili in prizadejali precej škode. Zavedni Potočani so s prezirom in mrž-njo opazovali okupatorje, žal pa so bili v Loškem potoku tudi ljudje, ki so okupatorja pričakali z odprtimi rokami. Med temi je bil itu-di »dušni pastir« Josip Pravhar, ki
STANJE HRANILNIH VLOG V KZ DRAGA
Hranilno-kreditni odsek pri torne- nogl največjo krivdo, da so bili 31.
deljevalnice v Starem Kotu. živi- in lesno predelovalnim podjetjem v tijski zadrugi Draga se vedno bolj juiija 1942 v Sodolu pri Travniku maja je bila množična aretacija noreji posvečajo precej pažnje, pre- Podpreski je zelo koristno, zlasti za uveljavlja. V prvi polovici letos- streljani talci. Ljudstvo je še med vseh vaščanov. Okupator se je po-
Tomšlčevi brigadi leta 1945, vsi iz Travnika in Janez šega iz šegove vasi, sedaj delavec na žagi v Travniku.
Okupator je besnel. Organiziral je ves svoj aparat in svoje oprede, da bi dobil tiste, M so se predrznih raztrgati plakate in zastavo. Grozil je s požigam Travnika. 6.
cej živine imajo že v rodovniku. Boljša živina — krave dajejo več mleka — pa povzroča vprašanje, kam vnovčiti odvisne količine mleka.
Kmetijska zadruga Draga ima tudi zadružno posestvo, ki meri ca. 120 ha skupne površine —- travnikov, košenic in njiv. Na posestvu redijo 40 govedi sivorjave dolenj-
razvoj lesne industrije, ki gnala trdne korenine tudi predelu naše domovine.
je po- njega leta je bilo skupno 88 via- vojno župnika Pravharjia kazno- šluževal raznih zvijač, da bi na-v tem igateljev z 1,204.000 din hranilnih Valo. Pravharjev somišljenik je bil šel krivce. Pri tem se je posebno
vlog.
Veliki donosi pšenice
trgovec Ivan Podjed, ki je ob italijanski kapitulaciji pobegnil. Tudi nekaj mladine je bilo na strani prijateljev Italijanov. Mladino je zavedel kaplan Puhar, ki je bil
izkazal orožniški narednik Pikel, ki je bil italijanski podrepnik, kasneje pa organizator Bele garde v Loškem potoku. Italijani so po daljšem trudu nekatere udeležence ak-
Iz večih krajev poročajo, da je bližini Subotice, pa je pridelal 5370 med prvimi organizatorji Bede gar- cije prijeli. Odpeljali so jih v ljub-
ljanske zapore. 15. julija 1941 jih je obsodilo vojaško sodišče H. italijanske armade na zaporne kazni od enega do treh in pol let. Italijani so imeli za glavnega krivca in organizatorja akcije (kar je tu-
v letošnji dobri letini dala največ- kilogramov pšenice na ha. če ve- de v Loškem potoku, ji donos tako imenovana Italijan- mo, da je bil prejšnja leta povpreč- Okupator je po hišah v Travniške pasme. Letos bodo preusmerili	ska pšenica. Računajo, da smo pri-	ni donos pšenice na ha do 1000 ki-	ku nalepil proglase in letake s sli-
vzrejo živine. Redili bodo čim več	delali 3 milijone ton pšenice. Naj-	logramov in da letošnji donos zna-	kaTni fašističnega voditelja Musso-
klavne živine, ker daje klavna ži-	Večji donos pšenice na ha so do-	ša 1600 tog na ha, so to res rekord-	Unija ter obesil zastave, kar so
vina večje dohodke, kot pa krave	segii v bližini Osijeka, kjer so pri-	ni donosi.	ljudje težko gledali. Odločiti se borni ekarice.	delali 7200 kg na ha. Na teh zem- Izbrano dobro seme italijanskih morah za akcijo in pokazati *ti bil) Karla Mikoliča. Ta pa se je
Zadruga ima že dalj časa v na- ijiggih so orali do 30 centimetrov vrst, pravilno obdelovanje in izdat- okupatorju da ga sovražijo iz dna zna^ ^ sodišču tako spretno zait-,,	...n.., vuotra -ra	’	’ ’	*	1	na upornba umetnih gnojil so pri- grča. Tajen posvet in mladinci so S*ovarjilti, da mu Italijani niso
spevali k velikim donosom. Pravi-	se odločili, da bodo 4. maja izvršili	m0lS|Ii	ničesar	dokazati	in	izpustih
jo, če bi samo na polovici naših	akcijo proti okupatorju. V temi so	so_	j2, naporov	na	svobodo.	Tov.
žitnih polj dosegh take donose, bi izginih lepaki in proglasi z zidov. ^r l ' V"1 ™~'1 Imeh dovolj pšenice za naše patre- Tudi velika fašistična zastava, ki
Črtu gradnjo novega hleva za za- gi0,boko jn uporabili 1200 kilogra-družno posestvo. Nekaj materiala rraov umetnega gnojila na ha.
Velike donose so dosegli še na
apna, kamna in lesa imajo že pripravljenega, zadruga bi prispevala 1,000.000 din, OLO 3,000.000 din, gradnja hleva bi pa stala po predvidenih načrtih (tu je mišljena tudi napeljava vode) nad 20 millj. din. Zatorej visi gradnja hleva zaenkrat še v zraku, če bo mogoče zagotoviti dovolj sredstev* ■bodo z gradnjo takoj začeli. Koristno bi uporabili tudi dosedanje hleve, ker bi jih preuredili v skladišče krompirja.
Letos ima zaduga Draga v načrtu ureditev pašnikov. V dragar-
NAD 1,000.000 DIN ZA KMETIJSTVO
Veiikolaška KZ je dala za pospeševanje kmetijstva, za nabavo zaščitnih sredstev proti raznim poljedelskim škodljivcem in za organizacijo živinskih razstav, kjer so podeljevali tudi nagrade v obliki močnih krmil ipd., nad 1,000.000
posestvu »Zorka« v Subotici s pridelkom 6900 kilogramov na ha. Neki zasebni kmetovalec, tudi v
be in še veliko bi lahko izvozili.
6883 novih traktorjev
je visela na hiši 'trgovca Podjeda, je bila raztrgana in vržena v blato. Raztrgal in pomendral jo je
Miikulhč je foil med prvimi organizatorji upora V potoških vaseh. Ostalim se je kasneje posrečilo pobegniti iz zaporov. Vsi so se vključili v NOV, dva od njih sta daro-
Predsedstvo Zveze kmetijsko-go-zdarskih zbornic Jugoslavije je izdelalo načrt za pospeševanje kmetijstva v prihodnjem letu. Po 'tern načrtu bi v letu 1958 investirali v 'kmetijstvo 92 milijard dinarjev, v gozdarstvo pa 15 milijard.
Za mehanizacijo v kmetijstvu je predvidenih 58 milijard, s temi bi kupili 6883 traktorjev, 492 žitnih kombajnov, 78 kombajnov za koruzo, 884 mlatilnic itd. Več desetin milijard pa je predvidenih za traktorske priključke in rezervne
sednik OZZ Kočevje. V akciji je novih vinogradov. Zgradili bomo sodelovalo osem mladincev. Razen tudi več tovarn krme s skupno Mikoliča so bili še: Franc Lavrič, zmogljivostjo 20.000 ton krmne sedaj oficir JLA, Rudolf Lavrič, mešanice.	padel kot borec Tomšičeve briga-
tov. Karol Mikulič, sedanji pred- va^a življenje za svobodo.
Akcija v Travniku je 'bila ena prvih akcij proti okupatorju v Loškem potoku in verjetno tudi prva na Kočevskem.
Oficir JLA A. Bartol
ZDRUŽITEV ORGANIZACIJ SODRAŽICE IN LOŠKEGA POTOKA
V združeni občini—poživeti delo ZB
dele.
Uvozili bomo tudi 5600 goved, o^aij vabilu. Seje sta se udele-dim. Ta sredstva je dala zadruga iz 1900 ovac, 380 svinj in 5.000 perut- gjja tudi tov. Alojz Herman, se-sklada za pospeševanje kmetij- nine. V načrtu je tudi zasaditev kr0tar okrajnega odbora ZB Ljub-
istva.
12.000 ha sadovnjakov ter 5600 ha
Komunalno dejavnost v Osilnici
V mesecu avgustu bodo začeli v Osilnici z gradnjo novega mostu čez potok čabranko. Občina Kočevje bo prispevala 150.000 din, nekaj bo prispevala občina Oafoar, prebivalci pa bodo sodelovali s prostovoljnim delom. Novi most bo vezal Slovensko in hrvaško zemljo in bo za obe strani velikega pomena. V istem času bodo uredili oziroma zgradili obrežni zid ob Car braniki na slovenski sitrani pri Osilnici. Obrežni zid bo predvidoma dolg okrog 100 m. Občina Kočevje bo prispevala za to gradnjo 250 tisoč diin, ostalo pa bodo prispevali v obliki prostovoljnega dela prebivalci Osilnice. Obrežni zid je nujno potreben. Cabranka je stalno trgala najboljše dele orne zemlje in s tem delala kmetom veliko škodo.
Na področju krajevnega urada
MEDU BO DOVOLJ
Na vrtovih v Bredgradu je precej čebelnih panjev, čebelarji so pripeljali čebele na pašo. Jelka v gozdovih Grajščice še vedno medi. čebelarji pričakujejo iletos dobro »medeno« letino.
ALI STE ŽE
NAROČENI NA »NOVICE«?
Osilnica nameravajo urediti tudi pot iz Osilnice do Podvrha. Tudi pri tem jim bo pomagal ObLO Kočevje z 200.000 din. Prebivalci pa bodo pri ureditvi omenjene poti prostovoljno delali.
V	nedeljo	21.	julija	je	bila	na	so vasi precej oddaljene ena od	Mi člani ZB v dragarskem področ-
Hribu	v	Loškem	potoku	skupna	druge. Odbor je zelo skrbel za par-	ju delavni. Treba bo več politične-
sejai občinskih odborov Sodražica tižanske otroke, štipendije, vojne ga dela med člani ZB, kar pa je in Draga-Loški potok. Odborniki iz vdove itd. Premalo pa je bilo poli- dolžnost krajevnih odborov ZB. obeh občin so se v lepem številu ličnega dela med bivšimi borci, V razpravi smo tudi slišali, da
kar je bilo posebno očitno na pod-	so težave z zaposlitvijo nekaterih
ročju Loškega potoka.. Nadalje je	bivših borcev, kar ustvarja neza-
poročal, da so bile lani odkrite tri	dovoljstvo. To vprašanje bo reše-
speminske plošče. V Dragi name-	no samo z nadaljnjim povečanjem
ravajo postaviti spomenik padlim	industrijskih obratov v Loškem
borcem in žrtvam fašističnega te- potoku oziroma v Podpreski. rorja. V ta namen imajo zbranih že Sekretar OO ZB Ljubljana tov.
880.000	din. spomenik pa 'bo stal Herman je v daljšem govoru po-
1.400.000	din.	dal smernice za bodoče delo zdru-
Po poročilih tajnikov in blagaj- ženega občinskega odbora ZB. Go-
nikov je tov. žagar v kritičnih be- voril je tudi o sodelovanju ZB z sedah navedel vzroke, zakaj je bila odtalimi množičnimi organizacija-
Ijana in bivši sekretar OO ZB Kočevje tov. Jože žagar. O delu Zveze borcev iz sodraške občine je poročal njen predsednik tov. Fran Fajdiga. Med drugim je poudaril vlogo in pomen krajevnih odborov ZB ter komisij pri obč. odboru ZB.
Predsednik obč. odbora ZB Draga-Loški potok tov. Ferdo Kate-
ren je v svojem poročilu poudaril, organizacija ZB na področju Leda so bile težave pri delu zato, ker škega potoka nedelavna, dočim so
Vsem preBivalcem in delovnim kolektivom kraju Dolenja vas in okolice čestitajo 06 Krajevnem prazniku 1. avgustu 1957 in jim še nadalje želijo uspefie
Krajevni odbori Dolenja vas, Podgorica, Rakitnica Lipovec, Grčarice - Krajevna odbora ZB KOV Dolenja vas, Grčarice - Občinski LO Ribnica
★
Občinski komife ZKS
Občinski odbor ZB NOV
Občinski odbor SZDL
Občinski komife LMS
Občinski odbor ZVVi
Občinski odbor rezervnih oficirjev
mi. Povedal je, da je v ljubljanskem okraju s priključitvijo kočevskega cltraja nad 30.000 članov ZB. Po poročilih obeh nadzornih odborov in razrešnici sedanjim občinskim odborom ZB so izvolil nov občinski odbor ZB, ki šteje 21 članov, predsednike komisij pri obč. odboru ZB in 11-članski sekretariat. Za. predsednika je bil izvoljen Fran Fajdiga iz Sodražice, za podpredsednika Ferdo Kater en iz Drage, za sekretarja pa Ivan Lavrič iz Sodražice.
NOV HLADILNIK V LOŠKEM POTOKU
Upravni odbor KZ Hrib je leto za letom obravnaval pereče vprašanje mesarije in njene ureditve. Najbolj je bilo potrebno nabaviti hladilnik. V poletnem času ob delavnikih mesarija ni imesa mesa.
Pred kratkim pa je KZ nabavila hladilnik, ki bo vsaj delno odgovarjal potrebam in bo stal ca. 500.000 dinarjev.
Z novim hladilnikom bo zagotovljena dobra preskrba z zdravim in svežim mesom.
ponos Loškega potoka
Ko sem bil pred dnevi na obisku v Travniku v obratih lesno predelovalnega podjetja »Smreka«, sem delavcem tega podjetja obljubil, da bom napisal nekaj iz njihovega življenja. Obljuba dela dolg in ker nerad ostajam dolžan, bom sedaj to obljubo izpolnil.
Na krlišču pred žagarskim obratom sem najprej srečal tov. Ha-ceta, obratovcdjo žage. Meril je hlcde, obenem pa pripovedoval o delu na žagi. žaga obratuje 16 ur, delavci pa delajo v dveh izmenah. Tu je zaposlenih 33 delavcev in delavk, žagarski obrat so v zadnjih letih precej preuredili in izboljšali. Njegova dnevnai kapalciteta znaša 25 do 30 m3 desk raznih dimenzij. Hlodov imajo vedno dovolj na zalogi. Sicer pa so gozdovi v bližani in ni strahu, da žaga ne bi imela dela.
Pogovor je tekel o plačah, kvalifikacijah itd. Izmed 33 delavcev in delavk na žagarskem obratu je sedem 'kvalificiranih delavcev. Ostali so pa polkvalificirani oziroma nekvalificirani delavci. Pa plače?
Povprečna uma mezda za kvalificirane delavce znaša okoli 50 din, polkvalificirani in nekvalificirani pa zaslužijo 36 do 40 din na uro. Ker pa je delo akordno, lahko več zaslužijo.
Ko sem .»opravil« s tov. Hace-tom, sem se napotil v sodarski obrat, ki ga vodi tov. Pangre. V njem pa je zaposlenih 14 ljudi, ki so vsi kvalificirani., Sodarski obrat ima prostore v veliki leseni zgradbi. Tu imajo tudi skladišče za svoje izdelke. Otaratovodja me je seznanil z delom sodarjev. Pokazal mi je tudi svoj izum, ki ga s pridom uporabljajo pri vezavi sodov. Ob nabijanju -obročev na sode se je najin razgovor takole razpletati:
»Kakšne sode izdelujete?«
»Izdelujemo razne vrste embalažnih sodov, večje in manjše. Prodajamo jih pa v Tovarno barv Dol pri Ljubljani, v Zagreb Tvornici Pliva in kemični tovarni Kutiilin, v Beograd Tvomici barv in lakov. Kakor sem že omenil, izdelujemo gotove embalažne sode ter garniture — dele sodov, pač po želji
kupca. Naročil imamo dovolj, tudi lesa nam ne manjka. Sode izdelujemo iz jelovega lesa, tega pa je pri nas dovolj.
Zanimalo me je, koliko znašajo mesečni zaslužki delavcev. Zvedel sem, da delavci-sodarji zaslužijo na mesec do 11.000 din. Delo je akordno. Kdor je bolj priden, več zasluži. Za prvo pomoč pri delu imajo tudi stroje. Sodarji, ki delajo pri strojih, delajo -v dveh izmenah, ostali pa v eni izmeni. Prostori so svetli in zračni, fantje so pridni, trudijo se, da bi bili njihovi proizvodi še kvalitetnejši.
še bi vam lahko pripovedoval o sodarjih. med drugim tudi to, da so imeli’ v začetku težave s prodajo svojih izdelkov. Komercialna služba v podjetju »Smreka«, v čigar sestavu je obrat Sodarstvo, se ni mogla znajti. Tudi sodarški izdelki niso bili tako kvalitetno izdelani, kakor sedaj. Začetne težave so prebrodili, za svoje izdelke imajo stalen trg. Sodarski obrat ima vse pogoje za nadaljnji razvoj.
Pa si oglejmo še lesno-galante-rijski obrat. Tu je obratovodja tov. Car. Radevolje mi je razkazal vse prostore velikega obrata. Galanterijski obrat je nov, delavnice so bile zgrajene predi dvema letoma. Videl sem sodobno strojno opremo,
ob njej pa mlade delavce, ki strežejo strojem. 26 ljudi ima tu svoj kruh. Organizacija dela je dobra. V začetku so se bavili z izdelavo kuhinjskega pohištva. Sedaj pa so preusmerili proizvodnjo v izdelavo lesne galanterije. Ta jim holj nese. Poleg desk za čebulo, desk za testo in drugih galanterijskih izdelkov izdelujejo tudi vesla za kajak čolne. Izdelavo tega Izdelka so osvojili šele v zadnjem času. Kupci za vesla so Amerikancl. Na podjetju »Smreka« računajo na dober plasman vesel za čolne v Ameriki. Menim, da ne bom izdal nobene skrivnosti, če povem, da namerava »Smreka« stopiti v koprodukcijo pri izdelavi omenjenih vesel s tovarno športnega orodja »Elan« Begunje na Gorenjskem. Omenjena tovarna ima že dobro vpeljane trgovske stike, z Amerikancl. Obe podjetji bosta imeli dovolj dela, ker so Amerikancl veliki potrošniki oz, interesenti za vesla.
Na upravi podjetja so mi povedali, da nameravajo nabaviti še nekaj novih strojev, prihodnje leto pa bodo zaposlili na novo še 60 delavcev. Kaj to pomeni za pasivni Loški potok, ki ima edino industrijo v Travniku, nam tli treba poudarjati.
V galanterijskem obratu imajo 8 kvalificiranih delavcev, ostali pa
so priučeni, .polkvalificirani in nekvalificirani. Tudi zaslužek je sorazmerno dober. Za kvalificirane delavce znaša mesečno povprečje do 11.500 din, za ostale pa okrog 8500 din.
Podjetje »Smreka« stavi nia galanterijski obrat najlepše upe. Izdelki tega obrata so se na tržišču že uveljaviti, zato se ne boje, da bi ostali delavci brez dela in kruha. Tudi kvaliteta izdelkov je vedno boljša. Ob strojih pa raste nov kader industrijskih delavcev, ki so še do nedavnega kmetovali in gozda-rili po gozdovih. V delavnicah raste nov rod delavcev, ki bo dal Loškemu potoku pečat nove dobe. Le-ta bo lepša kot je bila doslej — v zaostalosti.
Preden sem se poslovil od prijaznih delavcev in delavk podjetja »Smreka«, sem sl ogledal gradnjo nove sadne sušilnice, ki je v surovem stanju v glavnem dograjena. Gradnjia in nabava potrebnih sušilnih naprav bo stala ca. 3 do 4 mili j. din. Sušilnica je za nemoteno obratovanje obratov Sodarstvo in Lesna galanterija nujno potrebna. Računajo, da bo že letos začela služiti svojemu namenu. Kapaciteta pa bo znašata do 80 m3 jelovih desk v času enega sušenja.
Delavcem in delavkam sem želel ob odhodu kar največ uspehov pri
nadaljnjem delu, .potem pa sem se za kratek čas oglasil na upravi podjetja, ki je na Hribu. Tu so mi med drugim povedati, da »Smreka« lepo napreduje. Začetne težave ki jih ima pač vsako podjetje, so premagane. Še vedno pa jim primanjkuje tehnični kader. Podjetje pa bo tudi v tem kmalu prišlo na »zeleno« vejo. Iz šole bo drugo leto prišel lesni tehnik, ki ga podjetje štipendira. Podjetje pa na(merava štipendirati za lesno stroko še enega dijaka —- domačina.
Podjetje »Smreka« je lani ustvarilo 17,604.000 din dobička. To je zasluga vsega kolektiva in vodstva podjetja, ki se trudi za napredek. Nemara ne bo odveč, če povemo, da nosi podjetje največje breme za razvoj gospodarstva v Loškem potoku. »Smreka« je dala lani za občinski investicijski sklad 9 milijonov din. če ne bi bilo podjetja, tudi tega denarja ne bi bilo in ne bi bilo industrije, ki zaposluje nad 100 ljudi —- domačinov, ki bi .morali kakor nekoč iskati kruh v drugih krajih.
Preden zaključim, moram omeniti tudi pomembno vlogo delavskega samoupravljanja v podjetju, cigar zasluge so vidne tudi v tem, da je podjetje »Smreka« to, lcax predstavlja in ustvarja danes.
C3101CDlCDBCDl!CDlCDECDBOBCDeCDeOBOBOa01CDaCDBC=)«C3lCDiC01CDlCOBCDHCDlCDEOaCDaCDBCOBCDlCDaCDaOeCD*CDlCOaC=:OECDlCDlCDlCD«CDaCDe01CDl
2	2
o	o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
H
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
u
■
o
■
o
Loški potok praznuje
K občinskemu prazniku čestita in pošilja delovne pozdrave vsem prebivalcem občine Draga-Loški potok
Občinski ljudski odbor Draga-Loški potok
Loški potok slavi 31. julija občinski praznik. Tega dne se bodo spominjali krvavih dogodkov pred 15 leti, ko so Italijani v nemočnem besu požigali in morili v partizanskem Travniku. Takrat je pogorela skoro vsa vas Travnik, v bližnjem kraju So-dolu pa so Italijani ubili 14 talcev — fantov in mož iz Travnika. Zavedna partizanska vas Travnik ni klonila pred okupatorjem. Velika večina fantov in mož je odšla k partizanom. Velik je krvni davek prebivalcev Travnika in ostalih vasi v Loškem potoku za svobodo naše domovine.
Po osvoboditvi je Lošld potok zaživel v novem poletu. Zaostalost se umika napredku in daje s tem pogoje za boljše življenje Potočanov.
Za njihov občinski praznik partizanske pozdrave in želje za nadaljnji napredek potošldh vasi.
Občinski komite ZKS Občinski odbor ZVVI ZB NOV
Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS
Občinski odbor Občinski odbor rezervnih oficirjev
„Smreka14 zadružno obrtno lesno-predel. podjetje Zadružno obrtno podjetje ^Jelka11 Kmetijska zadruga Travnik Kmetijska zadruga Hrib in KZ Draga
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
u	■
■	o
tOSOlOlOSOBOSOiODOSOEOlOaOSOIOlOBOBOlOlOIlCDIIOBOBOBOHOllOSOBOBOaoaOBOBOIIOIICDBOiaDIOlOBOiOBOlOIOBO
SEn $Mteh in tlohza tml^a
Kje je žena
Sosedova žena je obiskala prijateljico in ostala pri njej čez noč, ker se je sprla z možem.
Naslednjega dne je mož preiskal vso hišo, a žene ni našel. Nato je vesel stekel k sosedu in mu dejal:
»Pomisli, nocoj je moja žena izginila!«
l»Ni mogoče!« je vzkliknil sosed, »da ‘le ni padla v vodnjak!«
»Saj res, na to pa nisem pomislil,« je dejal mož in odhitel domov, kjer je na vodnjak poveznil težak pokrov.
Ni za pihala
Nekemu velikemu državniku so v mestu priredili velik sinfonični koncert. Še predno so prispeli gost-
jih je kdo vprašal. Bili so pri kosilu, ko je vnuk nenadoma zavpil:
»Oh, dedek! ..,«	;
Toda stavka ni mogel dokončati, ker ga je dedek, sam kralj, strogo pokaral: '»Otroci morajo biti tiho in poslušati!« Ko so z obedom končali, pa je kralj vprašal vnučka:
»No, sedaj mi povej, kaj si hotel!«
»Zdaj je že prepozno, dedek,« je odgovoril vnuk v zadregi.
»Prepozno? Zakaj pa?«
»V tvoji solati je bil polž. Hotel sem te opozoriti na njega, zdaj si ga pa že pojedel.«
»Glej no,« »in kateri del
se začudi kopalka, moram sleči?«
O B J A V E
KINO
Na kaj upa
K bogatemu, a ostarelemu in bolnemu možu je prišel zdravnik. Ko je pregledoval bolnika, ga je v sprejemni sobi vprašala mlada in lepa bolnikova žena:
»Gospod doktor, ali je kaj upanja?«
»Hm,« je odgovoril zdravnik, i»zavisi od tega, na kaj upate.«
Kaj naj sleče
Na Špansko obalo se je
želi je prepovedano, da bi ženske nosile dvodelne kopalne obleke. Mlado Francozinjo je opozoril paznik v kopališču, da tu ni dovoljena dvodelna obleka.
je, je bil orkester na svojem mestu kepat francoska kopalka, V tej deta dirigent je na prvi sedež v dvorani položil partituro. Dvorana se je napolnila. Na sedež, na katerem je bila partitura, se je vsedla zajetna ženska, soproga velikega go-sta. Vsi so nestrpno pričakovali začetek, toda dirigent brez parti-ure koncerta ni mogel pričeti. Te-vniu86 j® ojunačil in stopil li gospe rekej6^3, državnilka- Smehljaje ji je
»Oprostite, gospa, toda partiibu-ra' na kateri vi sedite, ni namenjena za pihala.«
Pot je tudi široka
že po polnoči se je vračal mož proti domu. Bil je precej v rožcah. Doma ga je prav ljubeznivo (kar sicer ni povsod navada) vprašala prišla žena:
»Kako to, Janez, da si tako dolgo hodil, saj od gostilne je res kratka pot.«
»Pot je že kratka,« je odgovoril mož, »Toda ne veš, kako je široka!«
Partizan : Študentje 0 : t
Prejšnji teden je bila na iniciati- v 30. minuti vo študentov v Kočevju odigrana ključi! igro.
prijateljska nogometna tekma med yj.	Partizanom in reprezentanco štu-
PoročenamteelSesee jc^LožOa ST JV?	S°,
j« porozna stopah dijaki in študentje srednjih __ . „ „	, tn visokih šol: Biža-1, čuk, Konte,
moj mož ved- Uranič, Priča Baštar šafec no potuje. Doma je komaj kak Ahac, Furlanič, R^nik 'in Turtc! mesec na leto.«	, Partizan je nastopal v standardni
»Hudo se dolgočasiš, kajne?« jo postavi ob polčasu je Izmenjal nekaj igralcev. Po izmenjavi šopkov
o w> >1 o ,clf orKz-iTni "D -	^  »v
dragega polčasa za-Pristransko sojenje,
svoji prijateljici: i»Ah, kaj hočemo
zlasti pa nešportno ponašanje igralcev in ugovarjanje sodniku, je še vedno problem na kočevskem igrišču.	Novak
JADRAN, Kočevje: 28. in 29. jul. lamer, barvni film »Nismo mi angeli«; od 2. do 4. avg. amer. fikn »Beg iz Gvajane«.
SVOBODA, Rudnik: 28. in 29. jul. angl. film »Pekel pod ničlo«, 3. in 4. avg. jugosl. film »Tuja zemlja«.
OSILNICA:	28. jul. amer. film
»Julij Cezar«, 4. avg. ameriški barvni film »Zadnji iz rodu Ko-mlančev«.
LOŠKI POTOK: 27. in 28. jul. franc, film »Uboj«, 3. in 4. avg. ital. film »Milijonski Neapelj«.
KOČEVSKA REKA: 27. in 28. jul. amer. barvni film »Skaramuš«; 31. jul. ital. film »V vrtincu greha«; 3. in 4. avg. amer. film »Pregnanci iz Poker Flajta«.
VELIKE LAŠČE: 27. in 28. jul. Iarg. film »Kalne vode tečejo«, 3. in 4. avg. amer. barvni »Bagdadski berač«.
RIBNICA: 27. in 28. jul. amer. film »Kraljica Kristina«, 3. in 4. avg. amer. film »Greh noči«.
DOBREPOLJE:	27.	in 28. jul.
amer. film »Točno opoldne«, 3. in 4. avg. arg. film »Vojna Gau-čev«.
SODRAŽICA: 27. in 28. jul. Šved. film »Zaradi moje ljubezni«, 3.
in 4. avg. amer. »Meč in roža«.
barvni film
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo: v soboto 27. jul. od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Oskrba« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »KZ z mešanim blagom«, Ribnica.
V	soboto 3. avgusta ob istem času v Kočevju trgovina »Potrošnik« Kočevje, v Ribnici pa »Trgovina z mešanim blagem« Ribnica.
V	zadnji številki »Novic« se nam je pripetila neljuba pomota. 27. julija too imela dežurno službo v Kočevju trgovina »Oskrba« in ne trgovina »Prehrana«, kar s tem popravljamo.
PRODAM
Prodam sobno in kuhinjsko pohištvo ter radio aparat po nizki film ceni. Vprašati Tomažin Marijo, šal-ka vas 91.
PRODAM
V	Nemški vasi 45 pri Ribnici prodam družinsko stanovanje, vrt in njivo. Hiti Ivan, Mlaka 13,’ Kočevje.
PREKLIC
Podpisana Šuštar Nežka, gospodinja iz Rudnika 31, preklicujem kot neresnične govorice o Brdavs
Angeli, ki sem jih govorila štolca" Antoniji in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Šuster Nežka
NAJDENO
Pred enim letom je bila najdena v vasi Mrtvice, okraj Kočevje, avto-zračnic>ai znamke (»Cordatic« št. MNOSZ-11062, črne barve. Lastnik jo lahko dobi na Tajništvu za notranje zadeve Kočevje, oziroma na Postaji Ljudske milice Kočevje.
Dne 12. julija 1957 je bil najden bankovec za 500 din (AF 112692) na pločniku pred gimnazijo v Kočevju. Lastnik ga dobi na TNZ Kočevje.
Najdena je bila rdeča polivinil denarnica, eno ogledalo, dva glavnika,, dve šminki ter 530 din dne 6. julija 1957 na Ljubljanski cesti v Kočevju. Lastnik najdene stvari lahko dobi na TNZ Kočevje, št. 30-n.
ČESTITKA
Ančki Stropnik, Anici Anici Koprivec želi vse njihov praznik Ivica,.
Turk in lepo za
je vprašala prijateljica.
»No, tisti mesec že nekako tro mine!« je pritrdila žena.
OBVESTILA
ČESTITKA
Jchanu Planincu čestitamo k njegovi poroki in mu želimo vse najboljše. — Njegovi tovariši nogometaši NK Rudar.
hi-
Gn: »Ali veš, kakšna bolezen se je prijela nekaterih klnoobiskoval-cev v Sodražici?«
Ona: »Nič ne vem.«
On: »Ta, -da zamujajo filmske predstave, potem pa nabijajo po vratih in motijo gledalce v kinodvorani.«
Prepozno je
Na kraljevskem dvora so otroke kraljevske družine vzgajali v strogem duhu, govoriti so smeli le, če
v dolu taborijo
V prijazni Vas^ Dal pri Kolpi tabori okoli 60 otrok — pionirjev in pionirk iz Kočevske. Taborišče so bi uredili v romantičnem polotoku med Kolpo in potokom pri Dolu. v	učiteljic se otroci brez-
skrbno igrajo, pojejo, kopljejo in vesele. Zadnjo nedeljo so si V Predgradu ogledali tudi filmsko predstavo.
smo na stadionu Partizana pričakovali lepo, športno igro — žal pa je bilo drugače.
Moštvi sta igrali v zmernem tempu in enakovredno. Vendar so bili študentje v posameznih akcijah nekoliko boljši, toda napadalci niso uresničili vseh priložnosti. Ko je v 16. min. šafec streljal kot, vratar Kocijančič pa je nespretno posredoval, so študentje dosegli odločilni gol. Tudi Partizan je nevarno osvajal igrišče, a je bila obramba študentov vedno na mestu in stanje se ni spremenilo. V 70. min. je sodnik Maver izključil iz igre Uraniča in nato Ahaca zaradi govorjenja na igrišču. Ta obsodba je bila vsekakor prestroga in izgledalo je, kot da bi sodnik hotel pripomoči moštvu Partizana, čez nekaj minut je bil storjen prekršek nad Resnikom v kazenskem prostoru Partizanai. Ker sodnik ni piskal, je ta na nedostojen način protestiral. Namesto da bi sodnik kaznoval samo igralca je
KOČEVJE	KOČEVSKA REKA
Poročili so se: Planinc Ivan, ra- Rodili sta: Bruner Angela, živi-darski nadzornik iz šalke vasi 92 norejka iz Primož — -dečka Vladi-(21 let) in Kirn Cilfca, uslužbenka mirja in Lavriša Silva, iz saike vasi 91 (20 let); Kusold pomočnica iz Kočevske reke — de-Vladimir, radar iz Kočevja Rudnik klico Mojco.
28 (20 let) in Vrigeij Vida, de- Srečnima mamicama čestitamo! lavka iz Količevega 98 pri Domžalah (27 let); Skrabar Feliks, ru-	OSILNICA
dar iz zeljn 55 (33 let) in Mihel- Umrla je: v bolnišnici na Reki “c	d®jiaiv^a 12 Šalite vasi je umrla štamfel Slava, gospodinja
°9 (37 let), Novak Ferdinand, ba- iz Belice 5, stara 26 let. genst na rudniku iz šalke vasi 26,
(24 let) in Maurovič Nada, delavka iz Šalke vasi 26 (23 let).
Srečnim zakoncem čestitamo!
Rodila je: Oražem Marija, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode uama 41 — deklico Judito.
Srečni mamici čestitamo!
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste ob izgubi ljubega sina Marjana z menoj sočustvovali. Posebna
Rodile so: Rotar Marija, 'gospodinja iz Kompolj 18 — dečka Jožeta; Hegler Jožefa, gospodinja iz
kuharska Kapijevega 3/a — dečka Franceta zahvala zdravnikom, duhovščini, in Kralj Frančiška, gospodinja iz vsem darovalcem cvetja in sprem-Zagorice 51 — dečka Branka. ljevalcem na zadnji poti. žalujoča Srečnim mamicam čestitamo! mati Nežka BaJkšič.
Franc, let) in
DOBREPOLJE
Poročili so se: Somrak delavec iz Ponikev 13 (28 Lobe Nežka, bolniška strežnica iz (počitka Ponikve 65	(26
let); Božič Emilijan, knjigovodja
__..	.	.	iz Ljubljane, Jesihov1 stradon 34 in
JJmria je Obranovic roj. Štefan- Novak Frančiška, knjigovodja iz ac Manja, upokojenka iz^Kočevja, Ljubljane, Erjavčeva 21 (24 let);
Šega Franc, upokojenec iz Doma
Trg svobode 35, stara 77 let.
Namesto na Mestni vrh - na Krvavec
RIBNICA
Rodili sta: Urada Ljudmila, gospodinja iz Ribnice 35 — dečka Borisa in Kožar Daniela, delavka iz Ribnice 134 — dečka Branka. Srečnima mamicama čestitamo!
V začetku tega meseca so pri- iz Ljubljane bodo že v eni uri na	DOLENJA VAS
eh z gradnjo očnice na Krvavec,	vrhu lepih	planin, žičnica bo dolga	Umrl	je	Terdan	Janez,	kmeto-
kočev=^C^r	1 penjena za	2555 metrov, vožnja pa bo trajala	valeč	iz	Prigorice	77,	star 68	let.
vsta Mestni vrh. V glavnem so	17 minut.	Za -gradnjo žičnice sta
TnoUoi!an],°, že 0Pravllena vsa ze-	prispevala	ljubljanski in kranjski
,. J Jh d®Ja- Kakor vemo, so trdi-	okraj po	20 milijonov dinarjev,
h da bi žicnica v Kočevju ne uspe- Pravi _
dela’ opuščena if ličeca fofŠT ^ ^	™	^ 28 let M Ivka> iz Gm"
Z žičnico na Krvavec bo Ljub- u jana v turističnem pogledu veliko najo, da bo letni promet znašal
-počitka Ponikve (58 let) in Ro-štam Marija-Martina, bolniška strežnica iz Novega mesta, Strojarska pot 1 (25 let).
Srečnim zakoncem čestitamo!
LOŠKI POTOK
Poročila sta se: V Čabru sta se
Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in upravia v Kočevju,
NfsnršršRašE 3*&a=5S» =?»	«5*
nočnina znaša 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo.
Krvavec. Vstopnica za enkratno vozni- njih žagarjev, no bo stala 100 dinarjev in raču- Srečnima zakoncema čestitamo! Pridobila UWm	" "1" nai°. da 1)0 letnl Promet znašal Rodila je: Bartol Pavla, gospo-
rzss 5o~	nsjsr *«■" -
RAZPIS
Za 6 mesečni pripravljalni tečaj za Dopisno ekonomsko srednjo šolo Sl.
1. februarja 1958 se bo pričel nov prvi letnik Dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivše borce in aktiviste NOV.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato se je Glavni odbor Zveze borcev odločil, da bo organiziral za kandidate 6-mesečni pripravljalni tečaj iz slovenščine, matematike, zemljepisa in kemije. Vsi interesenti, ld nimajo sprejemnega izpita za višjo srednjo šolo, ga bodo morali opraviti pred sprejemnim izpitom v ESŠS.
Prijave bodo sprejemali samo Okrajni odbori Zveze borcev do 25. avgusta 1957.
Obrazce za prijavo lahko dobite na Okrajnih odborih ZB od 25. julija dalje.
Iz naših krajev
Ognjeno nebo nad Travnikom
Lepo
= N A
je bilo v
M PIŠEJO
Nozlju
TURISTIČNA SEZONA VIŠKU
NA
Tudi v Mozlju so lepo prosla- počastitev 22. julija tekmovali v vili Dan vstaje. Posebno pa bo lju- -učenju, disciplini, čistoči orožja in dem iz Mozlja ostal v lepem spo- prostorov. Na proslavi v Mozlju minu obisk gojencev predvojaške so razglasili zmagovalce. Prvo me-vzgoje, ki so na taborjenju v Rajn- sto si je priboril vod podporočnika
Letos je turistični promet veliko 'boljši kakor je bil lani. Od januarja pa do konca maja je bilo v Sloveniji 149.871 domačih in tujih turistov, nočilo pa je 340.089 go-
31. julija bo minilo 15 let, odkar je bila sikoro do tal požgana največja potočka vas Travnik. Ljudem je še vedno živo v spominu, kako so gorele hiše, skednji, kašče, skratka vse, kar je gorljivega. Smrt in groza sta takrat razna
kajšnjem polju postrelili. Medtem novembru 1943. Od tedaj, z izje-ko se je v Sodolu dogajala krva- mo .redkih vpadov domobrancev iz va tragedija, so na štirih straneh ribniške postojanke, so bile poto-zažg li vas Travnik. Rilo je vse ške vasi svobodne, s svojo ljudsko tako nenadoma, ogenj, smrt, da oblastjo. Konec vojne v maju 1945
ljudje v prvi grozi niso mogli verjeti, da je vse res. Toda bila je
ob zaključku ta- cenjene weekend hišice. Po raznih izklesalo svojstveno govorico, trdo, učitelje. Sejali so smrt, kamor so nasedli sladkim besedam belih iz-
dolu. Popoldne ob 16. uri je bila Turka. Najboljši mladinci bodo Bitov. Letos vidimo, kako zelo so na pokopališču v Mozlju žalna prejeli nagrade svečanost. . Gojenci predvojaške borjenja. vzgoje so izstrelili častno salvo v počastitev padlih -borcev. Po svečanosti na pokopališču je M sredi Mozlja partizanski miting.
Na proslavi v 'Mozlju smo videli lepe izraze prijateljstva, posebno takrat, ko so mozeljska dekleta pripela šopke nageljev na prša mladim fantom — gojencem predvojaške vzgoje.
Gojenci predvojaške vzgoje sov
peli krila na to vasjo, nad temi krvava resnica. Italijani pa se ni-prebivalci, vajenimi vsega hudega, so zadovoljili samo s požigom in Trdo delo na kraškem svetu jero- streljanjem. Kmalu nato so pri dove na tej zemlji ojeklenelo, jim Povletovi jami ubili štiri napredne
je prinese Is-amo še formalno potrditev ljudske oblasti vteh krajih.
Ko se spominjamo tistih težkih a slavnih dni osvobodilne vojne, se nam vzbuja v srcu grenak spomin na zapeljane fante in može, ki so
krajih Slovenije je domačim in tu-Po končani proslavi so mladinci jim turistom razen camping pro-predvojaške vzgoje v strumnem štorov na razpolago tudi 25.000 koraku izvršili parado.	postelj pri zasebnikih.
V Kužlju bodo imeli novo šolo
šolarčki v Kužlju in okoliških vaseh so bili reveži. Stiskali so se v enem samem razredu v šoli, ki že dolgo več ne ustreza svojemu namenu. Ker šcla ni več primerna sedanjim potrebam, so prebivalci teh krajev sklenili, da ibodo na temeljih stare šole zgradili novo šolo. Imajo že gradbeni odbor, ki bo vasmi in zaselki. Delo krajevnega vodil vsa dela. Ljudje so se -cbve-urada Vas-Fara je tako urejeno, zali, da bodo dali za novo šolo 41 da uslužbenci tega urada dvakrat kub. metrov jelovega in hrastove-tedensko uradujejo tudi v Banja ga lesa. Les bodo tudi pripeljali na loki. Ljudem v Banja loki in v oko- -gradbišče. Pesek je že pripravljen, liških vaseh je ustreženo, da lah- Obveza ljudi v prostovoljnem delu, ko dosti stvari uredijo v svojem vožnja in materialu (lesu) znaša kraju.	ok:li 500.000 din, občina Kočevje
KRAJEVNI • URAD VAS-FARA
Krajevni urad Vas-Fara zavzema veliko področje s skupno 56
pa je za šolo v Kužlju že odobrila 1,000.000 din. V novi šoli bo dobila prostor tudi dvorana. V šoli nameravajo zgraditi tudi nekaj stanovanj. Z gradnjo bodo začeli te dni.
kakor so trdi oni sami, vendar v prišli. Veliko število zavednih Po- dajalcev o borbi za vero in o zlu, srcu iskreni, -pošteni in gostcljub- točanov pa so odpeljali v -taborišča kjer zavlada komunizem. Toda čas ni. Takrat, ob ognjenih zubljih pa smrti: Rab, Padovo, Renieci in je opravil svoje. Bivše domohran-je marsikatero oko, tudi trdih drugam. Okupatorjev teror pa ni ske družine so se v teku let po možakov, blestelo v solzah. Da, ti- strl svobodoljubnega duha. Potoča- osvoboditve prepričale, da je bUo s-ti dan 31. julija 1942 je prihajalo nov. Vedno novi in nsvi borci so vse tisto, kar se je slabega govo-gorje na gorje. Maščevalni Itali- odhajali v partizane. Pasivni Loški rilo o partizanih, zlagano in da jani so v tisočih pridrveli na tedaj potok je tudi hranil narodnoosvo- njihovi svojci niso padli za »Kri-osvobojeno potoško ozemlje. Svo- bodilno vojsko. Prenekateri borec stusovo vero«, temveč zato, ker so bodoljubni in partizanski Travnik je dobil v tem kraju toplo hrano, se borili proti lastnemu narodu, je bil narjvečjl kamen spotike ita- Trda kraška zemlja je v vojnih lijanskemu okupatorju in doma- .letih začu-da bogato rodila, čeprav
je prebivalstvo veliko prispevalo za narodnoosvobodilno vojsko, samo ni stradalo, kljub temu, da je bilo navezano izključno na svoj pridelek. Po kapitulaciji Italije v
čim izdajalcem, z župnikom Prav barjem na čelu. Izdajalci so Italijane podrobno obvestili, kje je leglo partizanstva in kakšno kazen je zaslužil »rdeči« Travnik. Ob svojem prihodu v Travnik so Italijani septembru 1943 sklicali vse vaščane. Nato so iz svojih žepov privlekli zapiske in izbrali 14 fantov in mož. Odpeljali so jih v kraj Sodol in jih na tam-
spet prišla svoboda. Narodno osvobodilni odbori so spet začeli z ilegalnim delom. Ta polet je za krajši čas prekinila nemška ofenziva v
Stastimiec&li ie. oiega Sineta
LEDENE GORE NA OCEANIH
SNEMALI BODO FILM O PUŠČAVI
V Turkmenijo v Sovjetski zvezi se je napotila skupina mladih filmskih delavcev iz Vzhodne Nemčije.
Na Atlantskem oceanu so se po dolgem času pojavile velike ledene gore. Vroče poletje je močno vplivalo tudi na mrzli sever. Od večnega ledu so se odtajale cele ledene gore, ki plavajo po oceanu proti jugu in so velika nevarnost
za ladje. Posebne zaščitne ladje _____ .	..	, ,
spremljajo pot ledenih gora in ob- znafno ^menda zunanjo podobo veščajo ostale ladje o nevarnosti. Pretezno P^avske pokraj:ne. Pri J	J	snemanju bodo sodelovali tudi Rusi.
KDAJ PA VODOVOD V RET JE?
»Novice« so veliko pisale o gradnji in dograditvi prve etape vodiovcda v Loškem potoku. Nihče pa se še ni dotaknil vprašanja, kako in kdaj bedo nad-oljevali drugo, tretjo in četrto etapo gradnje vodovoda. Druga etapa vodovoda zavzema relacijo Retje. Vaščani Retij so dali največ lesa za vodovod in obljubili prostovoljno delo.
Sedaj ise upravičeno sprašujejo, kdaj se iboido dela nadaljevala.
,,™a ,°fbor Tte' že Pred !0. uro dopoldne se je tako lepo govorila, da je -bil mar-č	Sredf-teV'v I" zhrf}° ™ Gori pred spominsko sik-do presunjen do srca. Po sve-
1p	PrlPrav 3em ju - ploščo narod, heroja Majde Šilc čanostih na Gori so odšil-i ljudje v
pa i^	b ^skrberza č^v-eka ^	večje število ljudi. Gasilska godba	Vagovko,	kjer je bilo ljudsko rani iSl	n k	je zaigrala himno, zastava Zveze	janje.
h! delo	vodil. Obljub je bilo dose-	borcev iz Sodražice se je poklonila	J
Po osvoboditvi je Loški petok zaživel v vsem zagonu svobode. Domov so se vrnili sinovi in hčere od partizanov in iz taborišč. Na pogoriščih Travnika so zapeli krampi in lepate. Rastle so nove hiše, večje, svetlejše od starih.
Na Gori so proslavili Dan vstaje
čl-ani Zveze borcev iz občine So- mama z Gore je pred spomenikom dražiea so proslavili Dan vstaje svojih padlih sino-v -pretresljivo
je v potoške vasi Seveda je bilo potrebno mnogo truda, pre-dno je bila vas pozidana. Tiste redke razvaline, ki ne bodo nikoli pozidane, pa so ostale kot nem spomenik dobe, ki jo je moral preživeti sedanji rod. In še en spomenik je ostal: skupen grob talcev v Sodolu, ki je in bo ostal svet kraj sedanjim in bodočim rodovom. Ostal bo v trajen spomin žrtvam, ki so darovale življenje za svobodo.
Prebivalci Loškega potoka praz-
se odločili predvsem zato, -ker so v Turkmeniji velika dela, ki bodo
Leta 1911 se je takratna največja ladja imenovana »Titanic« zadela v ledeno goro. Ladja se je -potopila in z njo tudi večina potnikov
Na trak bodo posneli življenje in	.. .	,	---------------- »o
delo te -pokrajine. Za snemanje so . ^ ze d°'v'c"] ln Je cas, da b1 grad- spominu velike junakinje Nato je -	----------- ’	nJ° vodovoda čimprej nadaljevali. član obe. cdbora ZB Sodražica toJv
Albm Kosmrlj Herman Kmet zbranim govoril o pomenu Dneva vstaje, o borbah, 'trpljenju in pridobitvah, ki nam jih je prinesla NOV. Gasilska -godba iz Sodražice je zaigrala, nato pa so ljudje v sprevodu odšli na pokopališče na Gori. Ivančičeva
slovenskega -naroda na Gori. Gasil- spregovorila o velikih žrtvah maska -godba iiz Sodražice je že v ra- ter, ki bo darovale svoje sinove za nih jutranjih urah igrala budnico, svobodo domovine. Sivolasa žena je nujej° 31. julij že nekaj let kot
odbor te- z P nred m irm Upfrwpiu-n„ -ta tnir.	/in jn -u:i----svoj občinski praznik v spomin na
krvave dogodke pred 15 leti. Za njihov praznik in k napredku, ki so ga dosegli v letih po osvoboditvi, najlepše čestitke.
POLOŽAJ ODSTAVLJENIH RUSKIH FUNKCIONARJEV
Poročali smo že, da je bilo v OKNO Sovjetski zvezi odstavljenih več visokih funkcionarjev, ki so skušali sovjetsko politiko speljati na Starred nekaj meseci se je zgodil OMova pota. Za časa Stalina so šte-
IZKOP PREMOGA
Rudarji naše države so letos v 6 mesecih n:kopali 8,800.000 ton črnega in rjavega premoga ter lignita.
flOVICE
OTROKE JE SKOZI METALA
Pred turističnim tednom
v nekem francoskem mestu nenavaden primer. V stanovanju nekega Belina, ki je -bilo v prvem nadstropju -tik nad -njegovo delavnico, je neke noči izbruhnil požar. Ko so sosedje opazili ogenj, se je ta že razširil na večino stanovanj v hiši. Tudi stopnice so bile v plamenih, edini izhod je bil skok skozi okno
vilne politične in vojaške voditelje, ki so padli v nemilost, brez odlašanja ust-relili. Pred tedni odstavljenim funkcionarjem pa so določili samo nižje položaje. Bivši zunanji minister šepilov je postal
den z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami, razstavami in Meti, katerih namen bo z živo besedo in sliko propagirati pospeše-
orofesor ekonomije Nekd-nii med- vanje turizma v Kočevju. Ves pro-£*.11' KmHrfsizP lipdp in an JLnii pagemdni uspeh tega tedna se bo
pa izdatno zmanjšal m izpremenil
Tudi v tem letu bo v Kočevju — če bodo v nekaterih gostin-od 11. do 17. avgusta turistični te- skih podjetjih uslužbenci še nadalje tako visoki in milostni kot da so v gostišču gostje zaradi njih in ne obratno;
— če bodo tulile pozno v noč z vseh -strani trobente in harmonike
NOV SLOVENSKI FILM
Ljubitelji domačega filma gotovo že vedo, da snema Triglav film iz Ljubljane nov slovenski film, ki nosi naslov Vesna n. V filmu 'nastopajo isti igralci kot v pred leti izdelanem filmu Vesna, tudi režiser Čeh Čapek je isti. Pravijo, da
skem. V noči od 21. na 22. julij je Stol in druge visoke gore, zlasti v Julijskih alpah, zametel sneg. Pred snežnim metežem je ves dan deževalo.
Kakšno vreme se nam obeta v prihodnjem tednu ? Prevladovalo bo sončno vreme, vendar niso iz-
bo film izdelan do puljskega festi- ^ju,čene krajevne plohe in nevihte. irQ^n 7—ti v.** 07 ^X.	V času od 28. do 30 fllli-in tpr
vala, M bo 27. junija t. 1.
sednik Sovjetske vlade in dosedanji podpredsednik Malenkov je bil ime-
na cesto. Najprej je skozi okno novan za direktorja neke hidrocen-skočil mož, njegova žena pa mu je metala v roke otroke, drugega za drugim. Vseh šest otrok je prišlo zdravih v roke na ulici stoječega očeita.
Najstarejši otrok je bil star 9 let, najmlajši pa 2 leti. Vsi so zdravi in nepoškodovani na zemlji pričakali gasilce, ki so kmalu nato prispeli in pogasili požar.
itrale, Kaganovič pa je postal direktor gradbenega podjetja. Molotov, dolgoletni zunanji minister SZ, pa bo ostal v ministrstvu za zunanje zadeve kot svetovalec. Velike Stalinove pristaše so globoko ponižali.
mišljenje turista o dobrih pogojih za oddih v našem mestu
»veselih«, »zadovoljnih« in podob- PAS ZA MILIJON DINARJEV nih godcev;
— če bo-mo še nadalje dopuščali, da -bodo v nočnih urah nemo-— če bomo še nadalje dopušča- teno razgrajali po mestu brezcib-li, da bodo v kamnolomu streljali zimi -pijanci in fantalini ter objest-kamen že ob četrti ali celo ob drugi uri zjutraj in s tem motili
pcčiitek ne samo turista, Itemveč tudi delovnih ljudi in otrok;
DVA OTROKA ZGORET, A V AVTOMOBILU
V bližini Linza, v Avstriji, se je pripetila pretresljiva nesreča. Profesor Schloss se je peljal s svojo družino z Dunaja proti Linzu. Na poti so nastale okvare na zadnjih kolesih avtomobila. Avtomobil se je prevrnil in bil -takoj v plamenu. Profesor in njegova žena sta v zadnjem trenutku skočila iz gorečega avtomobila, oba njuna otroka, petnajstletna hčerka in osemletni sin, sta pa živa zgorela. Roditelja jima nista mogla prav nič pomagati ln sta samo v strašni boli gledala smrt svojih otrok.
ne ponočnj-akimje;
—■ če ne bomo pošteno stopili na prste grupi ponočnjakov, ki vandalsko uničujejo nasade v parkih, klopi, ograje na stadionu itd.;
—	če se bedo še nadalje potepali po mestu razni pinči in šče-netje, ki napadia-jo otroke, ponoči pa lajajo vsevprek po ulicah;
—	če bodo motoristi še nadalje v nočnih urah -preizkušali, koliko ropota zmorejo njihovi motorji;
—	če ne bomo odstranili iz lokalov -raznih pijancev, ki nadlegujejo
V Novem Pazarju v Srbiji so arheologi izpod tamkajšnje cerkve odkopali tisoč različnih predmetov starih po 2500 let. Poleg zgodovinske vrenosti, imajo izkopani predmeti tudi zdaj veliko vrednost, ker so iz zlata in jantarja. Zakopali so
V času od 28. do 30. julija ter okoli 3. avgusta smerno pričakovati -kratkotrajno poslabšanje vremena s padavinami.
LETALSKI CENTER V VRŠCU
V Vršcu so slovesno proslavili 10 letnico športnega letalstva v Jugoslaviji. Vršac je znan letalski center. V tem mestu so v desetih
jih Hira, ki so živeli v teh krajih letiih vzgoji11 nad dva tisoč jadnal-pred naselitvijo Slovanov.	cev- Od 1954. leta se v Vršcu vzga-
Največ je vreden zlat ilirski pas. 3aJ® tudi piloti, padalci in mode-V njem je zlata za en milijon di- laj-
narjev. Tudi grški kipec iz jantarja ima veliko umetniško vrednost.
PRVI KINEMASKOPSKI FILM
Beograjsko filmsko podjetje »Avala« je začelo v Opatiji sne-prvi
NOVO LETALIŠČE
V bližini Beograda so pričeli graditi novo letališče. Dosedanje letališče v Zemunu pri Beogradu je premajhno in ne zmore naraščajo-
Pogled na Moskvo
__	mati prvi jugoslovanski kinema- nciga letalskega prometa. Letališče
mirne goste in prosjačijo za pijačo -''bopski film. Nameravajo posneti Stodljo v bližini avtestrade Beo-in cigarete.	esem krajših filmov o lepotah na- grad—Zagre-b in bo opremljeno z
Našteli bi lahko še ogroimno teh krajev. Ti naj toi sestavljali ce- d-ajmodemejšimi napravami. Letno če ... in končno -bomo morali pri- lovečeren film. Besedni del filma pa četi ostreje postopati proti vsem, bodo prevedb (sinhronizirali) v an-ki ustvarjajo tako vzdušje na ško- grščino, francoščino, in ruščino, do -ugleda našega mesta in občanov. Kolikor se to ne more doseči	SNEG V JULIJU
z lepo -besedo in vzgojo, bi se po- Sneg sredi poletja je res nekaj služili obstoječih zakonov.	nenavadnega. In vendar so ga bili
bo lahko pristalo več tisoč največjih letal.
NOVOMEŠKI AVTOMOBILI
V novomeški 'tovarni »Motomon-taža« sestavijo že vsak drugi dan po en avtomobil znamke DKW.
zadnjih dneh deležni na Gorenj- Vedno več delov izdelujejo že sami.
PRIREDIL B. MLAKAR
ZGODBA
s,
Z DIVJEGA SEVERA
RARISAL C.OBLAK
W .0&M
33
Blisk je zacvilil. Hodil je okrog groba in vohal, kmalu je našel pot, ki je vodila stran od -ladje in groba. Eno uro je šel Blisk po sledi, ko je končno začutil, da se onemu -bitju -približuje. Nenadoma je na vrhu ledenega 'griča zagledal mlado škotsko psico Kresnico. Videl jo je od strani, lepo, vitko postavo, pokrito z zlato dlako. Blisk je bil omamljen, iz grla se mu je izvilo milo ječanje. Cvilil je ter se ji počasi obotavljaje se približeval.
34
Blisk je sklonil glavo, njegov smrček se je dotaknil svilene mehkobe dolge rumene dlake na njenem vratu in nato še smrček. Nežen glas je prišel iz Kresni-činega -grla in Blisk mu je odgovoril.
Tiho se je v Bliska zopet vrnil duh prednika — psa Velikega Danca. Hotel se je odlikovati pred svojo družico, odbrzel je in se kmalu vrnil z majhnim belim zajčkom v gobcu, slaščico, ki jo je najtežje ujeti. Kresnica je dobro ran zumela pomen tega daru.

Minilo je mnogo dni skupnega življenja. Volk in psica sta se skupaj podila po Bliskovih velikih loviščih. Kresnica je postala divja zver, v njej so se zopet sprostili davno zabrisani nagoni njenih prednikov: strast za lovom in ubijanjem. Blisk se je veselil te spremembe, njegova sprva plaha tovarišica m-u je -postala najboljši tovariš pri lovu.
Minila je zima in ponujala se je pomlad. Tiste dni, preden se je začelo deževje, sta prispela na breg široke reke.
36
Tu -sta že našla znanilce pomladi. Široka struga reke je imela zelo malo vode, prvo cvetje se je že razcvetelo, popki topolov so se pričeli odpirati v nežno listje. Hrane je bilo obilo in nič več skrbi.
Na nekem mestu, kjer je nizko rečno korito delalo koleno, je stal Kwahoo, velika ledeniška skala. To ime so ji dali indijanski lovci, ki so lovili tod oko-li. Na tej skali sta Kresnica in Blisk našla suho in udobno prenočišče. Neke noči pa se je začelo ...