Odborniki so vprašali
SKUPNI PROSTORI V STOLPNICAH
V zadnjem času so v Savskem naseljupre-uredili nekaj skupnih prostorov v stoplnicah. Odbornik Samo Stupica je vprašal, kdo od-daja te prostore. Menil je še, da bi jih lahko koristneje uporabili za druge namene.
Stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste je odgovorilo takole:
Naše podjetje je sodelovalo pri preureditvi skupnih prostorov v slikarski atelje le v stav-bi Iinhartova 64, medtem ko je celoten po-stopek oddaje v ostalih prtmerih, kl jih nn-vaja odbornik, šel mimo podjetja oz. nismo bili seananjeni s strahi hianih svetov o spre-membi namembnosti skupnih prostorov. Sli. karski atelje na Linhartovi 64 uporablja ose-ba, ki je istočasno tudi stanovalec v tej zgrad-bi. Hišni svet stavbe Linhartova 64 je dal ust-rezno soglasje, naše podjetje pa je sklenUo z uporabnikom najemno pogodbo, ki določa uporabo najemnine le za potrebe tekočega vzdrževanja stavbe Linhartova 64, s katerim pa gospodari hišni svet.
Opisani primer je trenutno še prvi in edi-ni, da je stanovanjsko podjetje v oKviru svo-jih možnosti sodelovalo pri preureditvi zane-marjenih skupnih prostorov za koristne po-trebe. Glede slikarskih ateljejev, je potreba po teh prostorih izredno velika, zato želimo tudi v bodoče; seveda v okviru možnosti, pri-dobiti še več takih in podobnih* prostorov Razumljivo je, da ne razmišljamo le o atelje-jih, ampak o prostorih, ki bi bili koristni za stanovalce in širšo skupnost, najemnina pa . bi povečala sredstva tekočega vzdrževanja v stavbali. Višina najemnine je odvisna od de-javnosti, zato smatramo, da ne bi bilo prav določati podobnih najemnin vsem upcrabni-kom; treba je ločiti dejavnosti, ki so visoko akumulativne od tistih, ki niso.
Pred časom sta bila v Savskem naselju še dva skupna prostora oddana v najem in sicer v Luize Pesjakove 17 ter v stolpnici Linharto-va 64. Oba prostora pa sta oddana v uporabo hišnemu svetu oz. stanovalcem. V obeh pri. merih je bila tudi najemnina skromna, v pr-vem 54,00 din, v drugem pa 130,00 din.
Podatki o oddajanju skupnih prostorov v Savskem naselju pa potrjujejo naše prepriča-nje, da je nujno dopolniti zakonodajo z do ločUi o postopku in pristojnosti stanovalcev, hišnih svetov, stanovanjskega podjetja in za-Interesiranih oseb glede začasne spremem.be namembnosti skupnih prostorov. Odlok o hišnem redu na obmo6ju mesta Ljubljana (Glasnik 24/69) določa, da čas in nafiin upo-rabe skupnib. prostorov določi hišni svet ali zbor stanovalcev, če ni hišnega sveta pa orga-nizacija za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini. Trenutno stanje pa je v pravnem oziru pomanjkljivo, še zlasti zaradi dejstva, da nekateri hišni sv&ti ne obveščajo
stanovanjskega   podjetja   o   oddaji   skupnih prostorov.
Morebitni spori med hišnim svetom in uporabnikom nas opozarjajo na čimprejanjo dopolnitev zakonodaje.
KAKŠEN DAVEK ZA GOSTILNICARJE
Na zadnji seji občinske skupščine fe od-bornik Dušan Mihelie vprašal: ali ne plačuje-
Jo zasebne gostllne, v primerjavi z bifejem krajevne skupnosti v Savskem naselju, pre-malo oziroma malo prometnega davka?
Odgovor davčne službe se glasi: Davčna uprava je pri zasebnih gostilnah odmerjala prometni davek od prodanih alko-holnih pijač po davčnih napovedih, ki jih go-stilne dostavljajo mesečno in po letnih davč-nih napovedih. Za. kontrolo nabave alkohol-nih. pijač se je odmema služba posluževaia statističnih poročil oz. kopij faiktur, ki jih dostavljajo proizvajald in trgovska podjetja,
katerih dejavnost je prodaja alkcholnih pi. jač. Davčna uprava razpolaga s toCno eviden-co o nabavi alkoholnih pijač zasebnih gostiln pri družbenem sektorju. Poleg tega pa davč-na inšpekcija večkrat lefcno kontrolira stanje zalog v kleteh gostincev in primerja dejansko stanje in knjigavodsko stanje.
Prometni davek je bil za leto 1971 odmer-jen in so žasebne gostilne plačale 363,938.— din prom. davka od alkoholnih pijafi. Primer-java zasebnih gostiln z bifejem krajevne sku-pnosti v Savskem naselju, ki je plačal v letu 1.971 74.853,— din prom. davia, se nanaša na karakter oz. določene pogoje, ki jih nživabife glede na lokacijo v osrčju Savskega naselja z 9.000 prebivalci in njih zahteve. V januarju 1972 je bife zabeležfl znaten padec v pronnetu — približno za eno tretjino, ker je v Savskem naselju veletrgovina »Mercator« odprla nov bife. Ta ugotovitev pa potrjuje, da je hife krajevne skupnosti obratoval brez konkuren-ce in « d.obrim zaledjem strank. Od celot-nega prometa je za ano tretjino prodanih. mo-nopolnlh iadelkov, eno tretjina vina in piva ter ena tretjina brezalkoholnih pijač. Poda-tek, da je bife prodal 53.960 litrov piva pove, da je izredna prodaja piva, kajti povprečna letna prodaja piva pri zasebnih gostilnah znaša 7.000 litrov. Smatramo, da promet s pivom pri zasebnih gostilnah v celoti 2ajemamo, ker nam pivovame redno pošiljajo podatke o prodanih količinah piva. Prometni davek od prodanega piva je den od glavnih osnov pri višini odmerjenega oz. plačanega prom. dav-ka od alkoholnih pijač.
Iz omenjenih podatkov je razvidno, da je polovico prametnega davka odpadlo na pro-dajo piva in znaša prometni davek 32.376.— din, ostali del pa od prodaje vina in žganib pijač. Zasebne gostilne, kot že omenjeno, kontroliramo s podatki o nabavi piva in dru-gih alkoholnih pijač, ki jih gospodarske or-ganizacije dostavljajo davčni upravi, zato je pokazatelj o tišini plačanega prometnega dav-ka tofien. Prometni davek je pri bifeju v Savskem naselju višji kot povprečno pri za-sebnih gostilnah, to pa zato, ker je izredno visoka prodaja piva in drugih alkobolnih pi-jač. Jestvin skoraj nima (nudijo le sendviče, enolončnic ne kuhajo). Pri zasebnih gostilnah je večji poudarek na hrani, manj pa na pi jači.
Pri zasebnih gosfDnah verjetno še nisrno v celoti zajeli doseženega prometa z vinom, ker ga gostilnlčarji kupujejo neposredno pri kme. tih v oddaljenih krajih. Nad tem prometom ni zagotovljena kontrola; nimajo je niti obči-ne na vinorodnih območjih. Samo kontrola opravljenega prometa v posameznih gostilnah pa ^i zadostno J~rs«tvo za zajetje vsega prometa.