Dopisi. Iz Trnoveljske vasi. (Sloveaaoat.) Veseli dan smo preživeli aa 27. oktobra ob prihodu Nj. cesarske visokosti, eesarjeviča Rudolfa in cesaričinje štefanije. To vam je bil pravi praz-  nični dan za nas aloveasko Ijudstvo. V Celjskem mrstu je bilo brez števila ljudi. sploh vsakega stanu, da bi iz celega srca pozdravili visoka gosta z aa.šim sloveuskim pozdravom: živio. Ker se pa nabaja na naši čisto alovenski zemlji tudi veliko nemškutarjev, zato so se tako aploh povsodi med nas Slovence aamešali in svoj ,,lioch" vpili, ali to se ni čisto uič slišalo, kajti pri aas velja lo ,,živio". S svojim pozdravom smo vrgli nemčurski ,,b.och" cisto na tla in tedaj le ,,živio aaš liudolf ia Štefanija mnogo ia nniogo let!" — Kar se tiče letine, ae smemo reči: preslabo, kajti pridelali smo maogo, večji del vaega dovolj razuu jesenskih pridelkov, posebao ae pšenice, rži, ovaa in koruze. A kaj pomaga, ko nimata pšenica in oves aobene ceae. Tudi živiua se ae proda za aobeao kupčijo, tedaj pa bode sila za deaar, da se plaeajo davki ia za druge potrebe pri gospodaratvu. — Kaj pa je še kaj z našim županom? Premiuol je malo hrup aemčurstva po aaši občini, prestali smo letno vročino irt prišla je neugodaa jesea, ia preraai mraz nam je barvo spr°meail na zemlji, ravno tako pa je barvo izgubil tudi županov klobuk in se apremenil v črnega. Ali je morda to znamenje spreobrnjenja ali ka li? Iz Ptuja. (Pevsko društvo.) Tretji rcdni veliki zbor ,,slov. pev. društva", bode v nedeljo dne 20. aovembra 1887 ob 6. uri zvečer v proatorili ,,Narodaega doma" na Ptuju s sledeeim sporedom: I aagovoi1 predsednika, II. po ročilo tajaika, III. poročilo blagajaika, IV. poročilo računskih pregleduikov, V. volitev novega odbora, VI. razaoterosti. Gosp. poverjeniki kakor tadi posaniezni udi, ki so s svojo druatveniuo še zaoatali, se uljudao proaijo, da jo pošljejo predsedništvu vsaj do 16. novembra da bode mogoče do zborovanja račuue urediti. Po zborovanju vrši se v čitalničui dvoraai zabava s petjem in plesom. K obilni udeležbi tegazborovanja in zabave vabi V3e člaae in prijatelje ,,slov. pev. draštva". Odbor. Iz 3Iariborske okolice. (Vprašanj e.) Slišali smo, da ae je v Svičini meseca oktobra po nedeljah in praznikih začelo neniako pridigovati, iu sicer enkrat pri raai in drugokrat pri pozai božji službi. Ali ae godi to z zaaajem in dovoljenjem kn.-šk. kousistorija? V Svičiai ate le dve ali tri rodovine nemške na meji Gomiliški. Nekateri farmaai baje pravijo: Danes je pa nemška pridiga, po kaj bom v cerkev šel, saj je ne zastopim. (Mi še o tej novotariji nismo slišali aičeaar, mislimo tudi, da je — aemogoča. Sicer še bomo pa povpraSali na dotičnem mestu, kaj je na tej govorici. Ured ) Iz SJatine. (Pobožaa gospa.) Lep vzgled globokega zanpaaja do Boga smo imeli letos priložnost videti raed rflatinskimi gosti. V 9. biši je stanovala aagleška grofloa, prav bogata gospa. K nam pribajajo aavadno gostje vaeh ver, pa eni so bolj mrzli, kakor drugi, če je treba Boga častiti. Veeidel vidimo v kapeli roki v zadi skleajeai, oči pa letajo po vseh kotib. in osebah, kršcaaskega duha ai pozaati pogoato. Čudao pa tudi zlo dobro se aam je tedaj zdelo, ko amo videli, kako ve prav imeaitaa gospa Boga moliti. Vaa ajena obleka je bila dragoceaa, avetla svila. Kakor je obleka imeaitaa, je bilo tudi ajeao arce žlahao, bogaboječe. Skoro vaaki dea od srediae julija do srediae septembra bodila je s svojo služabaico k sv. meši in sv. obhajilu. Kaj je bilo ajej mar, da se ji posvetaeži poamebujejo ia pravijo: Molitva je le za priprosto, neumno ljudstvo, ki nima druge tolažbe, kakor da leta v cerkev. Ona je bila prepričaaa, da ji ae more potrebae tolažbe dati ne njeno veliko bogaatvo, deaar ia poaeatva, ampak da si mora dušnega miru iskati le tam. kjer se v resnici aajde. Takega miru pa v resuici potrebuje ta imeaitaa gospa. Na Aagleškem se je spozaala, tako pripoveduje njena služabaica, pred 21 Jeti s avojim sedaajim možem. Bil je protestaat ia hotel jo je vzeti. Oaa mu je pa svojo roko le pod tem pogojem obljubila, da bo katolik. Rekel ji je, da ae bo to vsaj v 6 letib zgodilo. Začela je že takrat Boga za njegovo spreobrnjeaje moliti ia to dela veduo do daaašajega daeva. Akoravno pa ae kaže mož še zdaj v zakoau volje se kedaj spreobraiti, veadar ne odaeba žeaa zaaj moliti. Ne moti je v pobožnosti ae množica let, tudi ae skopari z deaarjem, arčno vdaaa v božjo voljo. Zgodi se tvoja volja, o Gospod! Hodila je skoraj k vaem sosednjim cerkvam ia se je goreče priporočaia priprošajam Matere božje in velikim avetaikom. Pisatelj teh vrafcic jo je saru videl, kako pridno je molila sv. rožai venec in poklekovala pred posamezae oltarje. Tudi je dajala lepe krajcarje v cerkvene zakladaice. Ta gospa je res saroa imela duaao tolažbo iu tem večo zasluženje, ker je aaa druge s avojim zgledom vlekla do boljše molitve, Iz Središča. (Opazke.) [Koaec.] Proti koncu avojega apisa g. R stariše opomiaja, aaj stopijo po božji službi k učitelju povpraševat po svojem otroku. To je vse hvale vredno. Nikakor pa ae ae moremo atriajati s tem, kar pravi v aasledajem od besede do besede: ,,Pa tudi o drugih rečeh labko lu-itelja za svet vprašate. Maogokrat, recimo pri volitvah, kb bi morali storiti kot državljaai svojo dolžnost, ae veate, kako bi se ravnali. Idite k učitelju, oa vam bo prav svetoval. Saj vam za to ne bo aiti toliko računal, koliko plačate, recimo za krst, ali pa za kak kratek pogovor advokatu. Recite inu samo, če ne boste pozabili, ,,Bog vam plati!" itd. Gospod Rakuša, kaj si pa mialite vi? Vi tukaj govorite tako aplošno, kakor bi bili vsi učitelji brez izjeme največji narod- njaki. Ia vendar ae je laai, po tisti učiteljski aeji slabega spomiaa v Ormožu, pri katerej je kaj aadepola mladic M — a svoje aemčurske burke ia aeumaoati v prisotaosti glaaovitega Ranaerja kvasil, pravilo po celem Ormoškem okraju, da sta samo dva ali trije učitelji aarodai. Vsi drugi so aamreč eaosložao prikimavali ali pa molčali. Takošaji gospodje tedaj aaj svetujejo aašim kmetom v emiaeatao aarodaib rečeb, kakoršaje so pri naa skoro vse volitve? No, potem pa res pridemo daleč ! Mislim pa g. R., da ste izprevideli, da ste ta stavek presplošao aapisali. Ce bi vi to povedali o svoji osebi, ^rav radi bi vam verjeli, ker vas pozaamo. Tako pa, kakor ste jib aapisali, ae zamerite, ae gre. — Ker pa smo uže toliko povpraševali, ae moremo si kaj, vam g. R., še dati eao vprašaaje. Kje za Boga pa ste vi izvedeli, da si mašaik za ,,sv. krat" kaj račuaijo? Ali ae veste, da se av. krat, kakor vsaki drugi zakrameat, podeljuje brezplačao? ! Bog ai vedi, kaj vam je spravilo to poaearečeno ,,frazo" s pereaa. Kolikor vem, še si cel6 aaši aarodoi odvetaiki ae račuaijo za kratke pogovore, tem maaje pa 6. duhovščina za to, za kar ai racuaiti ae sme. Ta stavek, če ne raz žaljuje obeb atanov, veadar akoro gotovo duhovskega. Mi Slovenci pa bomo svoje duhovaike branili, ia to tudi proti aarodnjakom, če bi jih ti morebiti aapadali. Kajti reci kdo, kar boče, aaša duhovščina še veadarle aajveč stori za aaa, za naa narod. Gotovo bodo kmetje bolje storili, ako pred volitvo gred6 vprašat svojega duhovaika, kateremu se ai treba bati izgube petletaih priklad, kakor pa 5e to storč pri marsikaterem djvomljivem g. učitelju (vsaj aašega okraja). Ce pa ste morebiti, g. R., aapisali ta atavek iz aevedaosti, tedaj vam povem to le : Tiati krajcarji, ki se plačujejo po krstu, ue plačujejo se za^krat, ampak za upiaovanje v krstao kajigo. Ce pa ta svota zneae v teku jednega leta nad 30 gld.. je zaračuajeaa v fasiji. Za ,,krat" se tedaj ne plačuje, a tudi zastoaj se duaovnikom ne dajejo tiati krajcarji, morebiti kot kakšea ntriakgeld", ampak zaračuajeai so mu v plači. To gospod, da se boste drugokrat vedeli ravaati. Sicer pa brez zamere ! —r—.