£
r*-
Ql^om
f-yuMice.'*
NO. 108
Ameriška Domovina
% A/a e n i e/* m—h o iv«
. cRiCAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 3, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAP6R
ŠTE V. LX1 — VOL. LXI
Pregrafe med bele in črno raso se ponekod podirajo same od sebe
V trgovinah, rest avracijah in drugih javnih poslovnih prostorih izginja segregacija, postopno brez
neposrednega pritiska.
CLEVELAND, O. — Naša javnost živi tako zelo pod vtisom dnevnih poročil o nemirih, ki jih je sprožil boj proti segregaciji, da je spregledala, da pre-graje med belo in črno raso padajo kar same od sebe v mnogih krajih naših južnih držav. Časopisje je vse to opazilo šele zadnje dni in začelo poročati.
V posameznih mestih in industrijskih središčih so se gostilne, bari, kavarne itd. kar na tihem začele obnašati riapram črncem kot vsakdanjim gostom, v prodajalnah ne poznajo razlike med kupci, pregrade so padle v kinematografih, izginili so napisi, ki odrejajo segregacijo na javnih zbirališčih- Kdo jih je odstranil, ne vedo in to tudi nikogar ne zanima, niti lokalnih oblasti ne.
Vse te uspehe so dosegli večinoma dogovori med podjetniki, ki so čim dalje bolj čutili vse slabe posledice boja za in proti segregaciji. Podjetniki niso načeloma proti segregaciji katerekoli vrste; česar sa bojijo, je reakcija njihovih klientov- Da, bi to nevarnost zmanjšali, se skušajo raj še med seboj dogovoriti, kako bi podrli pregrajo med belimi in črnimi obiskovalci in kupci.
Tudi v tovarnah ne odklanjajo več načeloma črnih delavcev. Kjer pa segregacija še velja, so nočni lokali in podobna zbirališča. Tam je tudi potrebna, kajti alkohol le prehitro razgreje živce, kar rodi prepire v lokalih in razgrajanja pred lokali, kar ne kali samo nočnega miru, ampak lahko služi kot prilika za izgrede. Izredno počasi pa napreduje integracija v raznih protestan-tovskih sektah.
Novi grobovi
John Travnik	|je bil v vasi Gradišče, fara
V četrtek je umrl v Parma [Hrušica na Primorskem. Tukaj Community General bolnišnici je bival 56 let. Pogreb bo jutri 80 let stari John Travnik s 6374 zjutraj ob 8:45 iz Jos Žele in
Italija namerava poslati svojega satelita okoli Zemlje
RIM, It. — Italijanska vlada je sklenila, da pošlje prihodnje Jeto svojega satelita okoli Zem-Ije. Satelit bo krožil ob ekvatorju. V ta namen bodo napravili v vzhodni Afriki, ne daleč od Kenije in Somalije poseben pla-vajoč otok, ki bo služil kot opo-rišče. Otok bodo pozneje lahko Porabile tudi druge države v podobne namene.
Italija bo naredila lastno gondolo^ raketo samo bo pa kupila Pri naši NASA. Gondola bo teži-ka okoli 200 funtov. Instrumenti v ujej bodo preiskovali zračne tokove ob ekvatorju. Italija bo 0rganizirala tudi nekaj kontrolnih postaj ob ekvatorju; kjer bo ^ogla, se bo pa poslužila ame-
Kških.
Sherborn Rd. na Parma Heights, preje z 1232 E. 173 St. Bil je mož pok. Frances, roj. Strauss (umrla 1. 1939), oče pok. Sophie Zakotoch, Frances Verbič, Freda, Marie Bishop, Catherine Vargo, Alberta, Anthonyja, Helene Petrites in Ruth Clatterbuck, stari in prastari oče, brat Anthonyja, Mary Markovick, pok. Johane Trisnar, pok. Rose Kosmač, Martina (Kanada), Franka (Jugoslavija) in pok- Josepha. Doma je bil v Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1901. Bil je član Društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb je danes zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Joseph Mochan
V petek je umrl v St. Vincent Charity bolnici 50 let stari Joseph Mochan s 1674 E. 55 St., rojen v Pennsylvaniji. Zapustil je očeta Antona in sestro Margareto- Hanobik (Chardon, O.). Bil je član HBZ 235. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes zju-J traj v Marijino cerkev v Char-j don, Ohio, ob 9.30, nato na Kalvarijo.
John Peltz (Pelc)
V St. Alexis bolnišnici je umrl v petek 69 let stari John Peltz (Pelc) s 5307 Bidulph Rd. v Parmi, doma s Prevol pri Hi-j njah, od koder je prišel v Ameriko leta 1910 in kjer je zapustil več sorodnikov. Tu je zapustil sestre Angelo Tomšič, Marijo Papež in Ivano Maverl, brata Antona Pelca, bil je bratranec Charlesa Vidmarja, Rudy j a Vidmarja in Frances Vidmar- Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri White Motor Co. Pogreb bo jutri dopoldne ob desetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. na Brooklyn Heights pokopališče.
Andrew Volk
Po daljšem bolehanju je preminul v Lake County Memorial bolnici Andrew Volk, star 73 let, stanujoč na 30237 Euclid Ave. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Kapel, doma iz Kala pri št. Petru na Notranjskem, otroke Antona, Andrewa, Franka, Johna, Ed-warda, Jamesa, Mary Lacko in Elizabetho, 7 vnukov ter več drugih sorodnikov. Brat Jack je umrl leta 1958. Rojen
Naraščajoča oblačnost in pre-toplo. Najvišja temperatura
Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St.
Charles Scharlau
V	petek zjutraj je v Highland View bolnišnici umrl 73 let stari Charles Scharlau s 1000 E. 66 Place, rojen v Connecticutu. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Ivančič, pastorke Petra, Thomasa in Schafferja. Pogreb je- bil v nedeljo popoldne iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda.
Edward A- Pate
V	Grile veteranski bolnišnici je umrl komaj tri ure po sprejemu 46 let stari Edward A. Pate s 25630 Forestview Rd., preje z 863 Herrick Rd., rojen v Clevelandu in zaposlen pri Parker Hannifin Corp. Zapustil je ženo Thereso, roj. Markus, očeta Johna, mater Jennie Pate, rojeno Umek, hčer Patricio Mario in brata Alberta- Pogreb bo v sre-ro zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na Ali Soul pokopališče.
Martin Vidmar
Zaradi poškodb v avtomobilski nesreči na East Shoreway Drive v soboto popoldne je umrl včeraj v St. Vincent bolnišnici 25 let stari Martin Vidmar s 1301 F 55 St,, doma y vasi Višejeo v fari Hinje, od koder je prišel leta 1959. Zaposlfen je bil pri Quality Stamping Co. Tukaj je zapustil brata Franka, doma pa mater Frančiško, brata Matijo in Jožeta ter sestro'Mjarijo Turk-Pogreb bo iz Ferfolijevega pogreb. zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. ---------------o-----
Edvador ne popusti
WASHINGTON, D.C. — Združene države so protestirale proti zasegi dveh ameriških ribiških ladij, ki sta lovili kakih 13 milj od ekvadorske obale tuno. Ekvador je na stališču, da segajo njegove suverene pravice do 200 milj daleč od obale. Združene države priznajo te pravice le do treh milj od obale.
Državni tajnik Rusk je predložil ekvadorski vladi, naj zaseženi ribiški ladji pusti, nakar bo mogoče spor rešiti mirnim potom z razgovori. Ekvador je predlog zavrnil, v državnem tajništvu pa premišljujejo, kaj naj sedaj ukrenejo.
V ZK premišljujejo, v Jemenu se bojujejo
Kraljeva stran je začela novo ofenzivo plvoti postojankam rep u jb 1 i kanske vlade, ki se drži dejansko v glavnem z Naserjevo pomočjo.
WASHINGTON, D. C. — Moskva zahteva, da mora kontrola dogovora o premirju v Jemenu preiti v roke Varnostnega sveta, da bi tam komunisti lahko sabotirali vsako akcijo. Generalni tajnik ZN ni pri volji, da spravi zadevo pred Varnostni svet,
__ne ve pa, od kod naj dobi
$2,000,000, ki jih potrebuje, da krije stroške za komisijo, ki naj nadzoruje premirje v Jemenu-Med tem se prerpirja nobena stranka ne drži. E^ipt je sicer odpoklical del svojih čet, zato pa je tja poslal nove, menda še slabše izvežbane kot prve. Savdska Arabska še zmeraj zalaga čete bivšega jemenskega kralja z orožjem. Najrajši bi se premirja držale čete republikanske jemenske vlade, pa se ga ne morejo, ker so preslabe. Brez egiptovske pomoči niso kraljevskim upornikom kos.
Vse to je dalo kraljevskim četam pogum, da so znova prešle v ofenzivo in prenesle državljansko vojno prav v bližino jemenske prestolice Sana. Vsega tega se je ustrašilo naše državno tajništvo in pritiska na Tan-ta, naj čim preje pošlje svojo komisijo v Jemen. Tant se men da zvija in ne ve, kaj naj bi napravil. Zato so se začeli na hodnikih palače ZN širiti glasovi, da bo Varnostni svet še ta teden obravnaval jemensko državljansko vojno.
Vkljub vsemu temu je državni tajnik Rusk izjavil na zadnji tiskovni konferenci koncem preteklega tedna, da bodo ZN začeli kmalu skrbeti preko svoje komisije za premirje v Jemenu.
______—--— -
Kong. Walter umrl
WASHINGTON, D. C. — Kongresnik Francis E. Walter, demokrat iz Pennsylvanije, je bil dolga leta načelnik odbora za preiskave protiameriške dejavnosti v naši deželi in je imel glavno besedo tudi v vprašanjih imigracije in naturalizacije- — Nanj bo še dolgo po njegovi smrti spominjal McCarran-Waiter-jev zakon o imigraciji iz 1. 1952.
Na osnovi tega zakona je bil med drugim zavrnjen pred leti obisk znanega “Slovenskega okteta” v Združenih državah.
PAPEŽU JANEZU XXIII. SE
IZTEKAJO POSLEDNJE URE
Do preteklega petka je bilo še nekaj upanja, da bo sv. oče Janez XXIII. vsaj začasno okreval in morda le dočakal konec vesoljnega cerkvenega zbora, ki se bo sešel na drugi del zasedanja v septembru. Tedaj se je stanje naglo poslabšalo in začel še je smrtni boj, ki se sedaj počasi bliža koncu.
VATIKAN, It. — Zemsko življenje sv. očeta Janeza XXIII. se počasi izteka. Ves svet moli zanj, čeprav so zdravniki prepričani, da zanj ni več nobene človeške pomoči. Tekom svojega smrtnega boja, ki se je začel pretekli petek, je prišel sv. oče ponovno k zavesti, bil navzoč pri sv. maši, ki so jo brali poleg njegove spalnic/e, in sprejel sv. zakramente za umirajoče. Blagoslovil je ves svet in molil za mir in krščansko edinost. Včeraj se mu je nenadno dvignila temperatura na 104 F. in srce je začelo nenadno naglo biti. Zdravniki so dali nato sv. očetu injekcijo za zmanjšanje bolečin in za poživitev srca. Ob njegovi smrtni postelji so njegovi trije bratje in sestra, dve nečakinji in nečak, osebni služabniki in spovednik._
Ves svet, krščanski in nekr-	~
ščanski, hvali umirajočega sv [j||jrj(||( nU(fj SUfaVO očeta zaradi njegovega dela za j	*
mir in razumevanje med ljudmi!
in narodi. Canterburski nadškof Predsednik Vzhodne Nemči-
dr. M. Ramsey, poglavar anglikanske cerkve, je dejal včeraj o umirajočem papežu: Srca kristjanov po vsem svetu čutijo za enega moža, Velikega kristjana naše dobe!
Ko se bliža sv. očetu zadnja ura, pripravljajo v kripti cerkva sv. Petra njegovo zadnje zemsko počivališče. K večnemu počitku ga bodo položili poleg papeža Pija X., prijatelja iz prvih let duhovništva Janeza XXIII., ki je bil leta 1956 proglašen za svetnika.
Priprave za drugi del vesoljnega cerkvenega zbora, ki ga je sklical papež Janez XXIII-, se nadaljujejo, vodniki katoliške Cerkve pa med tem pripravljajo vse potrebno že tudi za izvolitev novega papeža.
|	------o------
Ruske medcelinske rakete letele 7,500 milj daleč
MOSKVA, ZSSR- — Agencija TASS poroča, da je ruska narodna obramba poslala v smeri proti Tihemu oceanu dve soboti zaporedoma medcelinske rakete, ki so letele 7,500 milj daleč. Uradno poročilo pravi, da so rakete te vrste namenjene za preiskavo vesolja. Znano pa je. da Rusi rabijo take rakete tudi v svrho svoje narodne obrambe.
Glede daljave torej niso Rusi nič zaostali za ameriškimi med-| celinskimi raketami.
Indonezijska nafta zopet sredi mednarodne politike
_ ^   „~ iiv*£Yrrrti ^~~ r.~ 4^	t7 T'nlrin na	rr->n cpHai V velik
WASHINGTON, D. C. — Indonezijsko nafto izkoriščajo tri velike rafinerije, dve ameriški in ena angleška. Vse tri imajo dogovore z indonezijsko vlado, ki delijo dohodke nekako po polovici. Sukamo s tem ni zadovoljen. Politični uspehi, ki j'h je dosegel v sporih z Nizozemsko, so mu šli v glavo. Sedaj grozi načrtu o Malezijski federaciji, da ga bo razbil kar s silo, ako ne bo šlo drugače. Trem naftnim kompanijam je pa tudi stavil take pogoje za podaljšanje obratovanja, da jih rafinerije smatrajo za nesprejemljive.
Sukamo je najbrže mislil, da bo rafinerije lahko tako obravnaval kot Papuance na Gvineji,
pa se je urezal. Za kompanije se je močno zavzela naša administracija, ne morda samo na pritisk gospodarskih krogov, ampak na zahtevo tiste skupine naših senatorjev, ki so varuhi interesov naše naftne industrije-Senatorji so namreč zagrozili, da bodo glasovali proti podpiranju indonezijske vlade, ako bo hbtela kar na tihem nacionalizirati po komunističnem vzorcu premoženje obeh ameriških kompanij.
Administracija je radi tega poslala na hitro roko posebno delegacijo k Sukamu, da ga opozori na posledice preveč brezobzirnega postopanja proti ameriškim podjetjem. Sukamo je tudi velik lahkoživec. Komaj so ga izvolili za dosmrtnega predsednika indonezijske republike, jo
je popihal v Tokio na počitnice. Tam je namreč dosti nočnih klubov in v njih se bo Sukarno najbolje odpočil. Ker mu v Tokiu ne bo počitka zadosti, ga bo nadaljeval na Dunaju in v Rimu. Tja mu bo v slučaju sile morala slediti tudi naša delegacija.
Naši delegaciji ni preostalo drugega, kot da ie odletela za Sukarnom v Tokio, da tam vodi razgovore o rafinerijah. Ti ne bodo potekali gladko. Sukamo namreč ve, kako zelo je Amerika zainteresirana na obeh rafinerijah. Ako jih ima v rokah ameriški kapital, je naša administracija lahko mirna. Bencin iz njih ne bo tekel na primer na Kitajisko, od tam na fronto proti Indiji. Ako bi jih Sukamo nacionaliziral, bi gotovo prodajal bencin rdeči Kitajski, ki je
ravno sedaj v veliki zadregi, kje naj bencin kupi. To bi v Wash-ingtonu radi preprečili, zato ne bodo mogli nastopati proti Su-karnu s potrebno odločnostjo. Sukamo ne bo torej zgubil tako hitro upanja na ugoden potek pogajanj vkljub vsem ameriškim grožnjam.
Da bo zadeva še zanimivejša, je treba vpoštevati, da bi indonezijsko nafto z rafinerijami vred rada dobila v roke tud! Moskva, ki pa bencina ne bo pošiljala na Kitajsko. Zato mislijo, da ni izključeno, da bo Moskva imela svoj dobiček iz prepira med Ameriko in Indonezijo. Naša zunanja politika bo namreč prisiljena, da da prednost Kremlju pred Peipingom. To se sliši malo čudno, toda nemogoče pa ni.
je Walter Ulbricht je ponudil Zah. Nemčiji ‘mirno sožitje’ na osnovi sporazuma, kot sta ga sklenila N. Hruščev in J. Kennedy o Kubi.
BERLIN, Nem. — Predsednik rdeče Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je na kongresu Komunistične mladine razpravljal o novem mednarodnem položaju in o sporu med Moskvo in Peipingom. Trdil je, da je Hruščev v sporazumu o Kubi s Kennedy-jem ravnal čisto v smislu Leninove taktike “mirnega sožitja” in je ponudil sam na podobni osnovi sporazum Zahodni Nemčiji-
Ulbricht je zavračal trditve, da bi (bil berlinski zid .glavna ovira za pomiritev med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. “Ni zid, ki deli Nemčijo in njene družino, ampak imperializem in militarizem,” je poučeval Ulbricht svoje mlade poslušalce. Pri tem je seveda kazal na militarizem in imperializem na zahodu, ne v komunističnem svetu, kjer je danes vsekakor veliko očividnejši in izrazitejši.
Ulbricbltova ponudba naj bi bila posledica spoznanja Moskve, da trenutno ni mogoče računati na kako kompromisno rešitev berlinskega vprašanja, prav tako ne kaže poskušati potisniti zahodne sile iz Zah. Berlina, ker bi t.o povzročilo nevarnost novega oboroženega spora, kar Sc-vjetiji trenutno ne gre v račun Sovjetska zveza sama kaže v zadnjem času očitno željo po izboljšanju odnosov z Zah. Nemčijo, posebno bi rada povečala z njo trgovske zveze.
/z Clevelanda in okolka
Seja—
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7.30 zvečer sejo pod novo šolo pri Sv. Kristini.
Podr. št- 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
Klub društev SDD na Recher Ave. vabi vse zastopnike društev nocoj ob sedmih na žalno sejo ob smrti tajnika pok. Vinka Godine.
V bolnišnici—
Frank Centa s 26220 White Road je v Euclid Glenville bolnišnici zaradi operacije. Obiski niso dovoljeni.
G. Andy Kocijan s 30405 Ridge Road, Wickliffe, Ohio, je v Hue-lid Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Žalostna novica—
John Smuk s 6716 Bonna Ave-je dobil sporočilo, da mu je v vasi Mlake pri Črnomlju v sredo, 29. maja, umrl 86 let stari oče Janez Smuk. Poleg omenjenega je zapustil v Clevelandu vnuka Milana Smuka in vnuki-1 njo go. Vido Rupnik, v Sloveniji pa še štiri vnuke in druge sorodnike.
Dobrodošli—
V četrtek, 30. maja, je prišla v Cleveland družina M. Grizan-čič, oče, mati Jožica, hčerka Li-iijoAi, m sbi Danijel. Sponzor ji je bil g. Jakob Žakelj, vse potrebno pa je uredila za njo Liga slov. kat. Amerikancev- Dobrodošli med nami!
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Sluga z 18309 Marcella Rd. se je vrnila iz Euclid Glenville bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli!
-------o--------
Štrajk v Argentini ustavil za en dan vse delo
BUENOS AIRES, Arg. — Vsa trgovina in industrija je zastala za en dan, ko so delavske unije, ki so v rokah peronistov, oklicale enodnevni splošni štrajk v prolest zaradi rastoče brezposelnosti.
Štrajk je bil skoraj 100-odstot-no učinkovit, pa je potekal popolnoma mirno. Oblasti so skrbno pazile, da ne bi skušal kdo položaja izkoristiti za izgrede.
Podgane pristojbina za poroko ali - razporoko!
DŽAKARTA, Indonez- — Oblasti v osrednjem delu otoka Jave, kjer je ogromno podgan, ki delajo nadlego vsemu življenju, so objavile, da sprejmejo 25 živih ali mrtvih podgan za plačilo pristojbine za poroko, ločitev ali za posredovanje v zakonskih prepirih.
Večinoma ob obrežju
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Tri četrtine vsetga prebivalstva Brazilije živi v obrežnem pasu ob Atlantski obali južno od tu.
Zadnje vesti
PORTSMOUTH, N. H. — Vojna mornarica je objavila, da fotografije, ki so jih posneli na morskem dnu pretekli teden kakih 220 milj vzhodno od Bostona, niso bile fotografije potopljene atomske podmornice Tresher, kot so prvotno mislili-
BIRMINGHAM, Ala. — Zvezni maršali so včeraj izročili guv. Wallaceu poziv na zvezno sodišče, ko je stopil v letalo, da ga popelje v New York.
WASHINGTON, D. C. — Danes pride v Washington na uradni obisk predsednik Indije Sarvepalli Radhakrishnan. Po razgovoru s predsednikom Ken-nedyjem in njegovimi sodelavci bo obiskal razne predele dežele.
DACCA, Vzhod. Pak. — Strahovit ciklon (tornado) je pokončal v soboto v Chittagongu in okolici v Vzhodnem Pakistanu okoli 10,000 ljudi, okoli milijon jih je pa ostalo brez strehe.
MEHIŠKA DOMOVINA, JUNE S, 1963
Mehiška Bomomm
/i- iv r ■/	ii'— m<> m t
<■»9»
61*17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio

National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Za. Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za $ mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
■-----r----
SUBSCRIPTION RATES»
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Secocd Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 108 Monday, June 3, 1963
Titove volitve
nji politiki. O albanskih tovariših je pa rekel, da to sploh niso nobeni komunisti, ampak navadni pustolovci.
Škoda, da so ameriški poročevalci poročali samo o Titovem govoru o zunanji politiki, posejbno o njegovi kritiki kitajskih in albanskih tovarišev. Pri tem so rabili bolj škarje kot pamet. Ustvarili so s tem pri nas čisto napačno sliko o Titovem govoru.
Titov govor naj bi bil vzorec za govore drugih agitatorjev. Kako je treba rabiti ta vzorec, je pokazal policijski minister Rankovič, ki je postal sedaj glavna Titova politična trobenta s svojim govorom na velikem shodu v Beo-gradi^ ki ga je imel samo par dni pozneje. Upajmo, da se tovariši sedaj ne bodo zaleteli pri razlagi Titovih izvajanj. Volivna kampanja pa radi Tita in Rankoviča ne bo postala dosti živahnejša. Niti Titova zgovornost ne more več premagati apatije volivcev.
od Kolpe pa gori na Brezje na božjo pot in nazaj, pa so prihajale kakor friške, kakor da jim ni riič!”
Tako je naš Nick strokovno ugotovil, kdo je boljši za “peša-danje”, ali naše Belokranjke ali pa dekleta drugih narodnosti.
* IN NAŠA DOMAČA POLITIKA? — Bogme, nismo brez nje! Dan po Velikem ponedeljku smo volili župana in mestne (svetovalce. Za župana smo izvolili 49 let starega Maurice Berlinsky-a. Bila sta dva kandidata in dobro sta se borila.
Vi ITI
t^mrnmrn
“še nikdar toliko šund-literature!”
Meseca januarja 1.1. je imela komunistična mladina, organizirana v “Ljudski mladini Jugoslavije” v Beogradu svoj VIL kongres. Na njem je govoril tudi maršal Tito (23. jan. 1963), ki je v svojem govoru ugotovil tudi naslednje zanj samega
Jugoslavija doživlja zadnjih šest tednov po petih letih zopet pravi volivni cirkus, Tito je namreč po sprejetju nove ustave razpisal celo kopo volitev v občinske, okrajne, republiške in zvezne zbornice. Volivni postopek je strašno zamotan, da bodo morali iti volivci od 24. maja pa do srede junija kar trikrat na volišča, ako ravno je njihova direktna volivna pravica zelo omejena. Glayno besedo imajo namreč pri volitvah člani občinskih skupščin ali, kakor smo včasih rekli, občinskih odborov.
Zapleten volivni postopek seveda ne lajša volivne agitacije, zato je med ljudmi zelo malo zanimanja zanje, slik o volivnih shodih gledajo samo obrazi, ki se dolgočasijo. Prišli so na shode po naročilu, poslušajo po naročilu, ne prime se jih ničesar. Tudi agitatorji so slabo razpoloženi; tudi oni govorijo po naročilu. Ni več nekdanje živahnosti in navdušenja. Jih razumemo. Stara izdaja no vega razreda je izrabljena, nova se še ni vživela v svoje posle, na vse komuniste brez izjeme pa to dela samo slab vtis, ki ubija njihovo partijsko privezanost in požrtvovalnost.
Vodilni komunisti so vse tb opazili primeroma pozno, zato so šele pred kratkim sklenili, da morajo izdelati za agitatorje vzorec, kako je treba navduševati ljudske množice. Nalogo je prevzel sam Tito s svojim govorom pred najvernejšimi med svojimi vernimi pristaši, to je pred člani glavnega odbora stranke. Govor je bil izredno dolg, toda držal se je navadnega sporeda volivnih govorov. Naj-preje je treba govoriti nekaj o preteklih uspehih, potem je treba naslikati načrte za prihodnjost. Končno se je treba pohvaliti s prijatelji in udariti po nasprotnikih.
Ni bilo ravno lahko za Tita, da je obdelal vse te točke v svojem govoru. Bahati se z uspehi v preteklosti? To je zelo tvegano. Sedanja petletka, ki bo potekla koncem tega leta, ne da tvarine za samozavestno hvalo. Samo prvi dve leti, 1959 in 1960, sta bili kolikor toliko dobri, leti 1961,
1962 pa sta bili doba gospodarske krize, ki je režim niti ne taji. S čim naj se torej Tito pohvali, še posebno radi tega, ker je v preteklih letih več kritiziral kot hvalil. Kar je preje kritiziral, ne more sedaj obešati na veliki zvon kot izreden uspeh.
Ne more se pa Tito tudi pohvaliti s sedanjostjo. Njegova uradna statistika je ravno sedaj priznala, da ima soci-jalistična Jugoslavija registriranih nad 300,000 brezposel n ih, torej okoli 8% ali kar za tretjino več kot kapitalistična Amerika! Ne more se pohvaliti tudi s stabilnostjo v gospo-dastvu. Inflacija je edino, kar je glavni znak sedanje petletke in bo ostal tudi še letos. Življenjski stroški rastejo mesečno hitrejše kot pri nas v Ameriki tekom par let. Dokaz: režim bo zopet moral zvišati plače za 6%, da bodo ljudje mogli vsaj borno shajati.
Kaj pa z načrti za prihodnjost? Tito lahko obeta mala nebesa za prihodnjo sedemletko, ki se bo začela 1. 1964, toda kdo naj mu verjame. Zmeraj je veliko obetal, kar se potem ni izpolnilo. Zato se je Tito v tem delu svojega govora zvijal na vse mogoče načine, da je temne strani svojega režima prebelil na svetle. Ali je tovariše prepričal, ne vemo. Po volivnih rezultatih tudi ne bomo mogli izreči sodbe, kajti volitve se bodo bližale 100% glasovanju za režimske kandidate. To vemo iz skušnje pri dosedanjih volitvah.
Kaj pa s prijatelji in sovražniki Titovega režima? Tito jih ni mogel najti, kamorkoli se je ozrl. Ameriški poslanik Kennan bo odšel, državni tajnik Rusk ni obljubil ničesar konkretnega, Evropa se za Jugoslavijo meni še manj kot Amerika. Titova družba nevtralnih držav pa razpada, odkar je ne vodi več Nehru. Edino egiptovski Naser se je pokazal v Jugoslaviji za par dni. Pač seveda! Napovedal se je že davno Hruščev, da bi prišel na počitnice. Toda kdaj? Ali ne morda šele takrat, ko bo opravil svoje posle s svojim glavnim strankinim odborom in s kitajsko delegacijo? Do takrat se pa lahko zgodi še marsikaj. Tito se je izmotal iz zagate na ta način, da je poudaril, da je odprl miloščujejo jih in skozi ©na
^	TON 6 S
Joliet, 111. — Ne daleč od nas gori oh cesti Alt. 66 stoji dr žavna jetnišnica Stateville (po naše: Državna vas). Močne betonske stene jo obdajajo, v iste iso zalite visok© jeklene ograje z vsemi raznimi bodičastimi mrežami in žicami, vmes med temi so žice z električnim tokom, tako da kdor bi skušal po isti se preplaziti, bi težko prišel preko istih. Najbrže bi ga našli v jutru ali pa še preje pečenega, kakor kak pražen osmojen (broiled) steak.
Ogromno betonsko poslopje. Ni mi znano natančno, za kolibo “takih” najemnikov, kakor jih je tam v tisti “državni vasi”, je v njej prostora. Zgleda, da jih biva tam na stotine in stotine, če ne tisoče. Zakaj so tam? Kaj naj to vprašujem! Zato ne, ker so bili preveč pridni. Lahko bi bili kje drugje, kjer bi družbi in sebi več koristili, kakor pa gori v Stateville. Tiste “jerpergei” gori v Stateville so drage in stanejo nas davkoplačevalce mnogo. Pa je že tako. Skrbeti moramo za dobre 'in slabe, le da slabi nas vse stanejo mnogo več kakor dobri.
Kje pa se nabirajo rekruti za to “državno vas”? Kje? Vse širom države in še drugod. Nekoč sem govoril pred leti z nekim paznikom te jetnišnice in sem mu stavil' prav tako vprašanje, odkod ti “odlični vaščani” te vasi prihajajo? In kako, da jih nikdar ne zmanjka?
Mož me je postrani pogledal in odgovoril:
“Vprašaš, odkod?”
Zraven naju pa je stal pri bari in držal veliki “štajn” piva moj belokranjski znanec Martin in še preje, ko j© dotični paznik kaj več odgovoril, je Martin že pristavil svojo ugotovitev:
“Ha, odkod — od tam vrag mlade rodi!”
Strašna ugotovitev to, ali ne? Prepričan sem, da Martin sam ni tako ostro sodil one, ki so tam, ampak pripomnil je to le po nekem ljudskem reku, ki ga preprosti ljudje ob takih slučajih uporabljajo.
Yes, yes, zločincev res nikdar ne zmanjka. Ječe so jih polne prepolne! Kaznujejo jih, pa vse skupaj nič ne pomaga. Po
kjer
okna na vzhod in na zahod. Toda pri tem je nastal prepih ki je prinesel le bolezen v vrste njegovih pristašev. “Aktivna nevtralnost’’ ni zdravilo za tako bolezen. In ravno aktivno nevtralnost je Tito razlagal na dolgo in široko; le počemu? Morda je imel pri tem skrivne namene, ki jih'bodo odkrili šele prihodnji meseci.
Zato se je Tito hudo znašal nad svojimi nasprotniki, toda ni jih mogel mnogo odkriti. Domače reakcije ni mogel napasti. Udaril bi sebe po zobeh, saj so po njegovem domači reakcijonarji že davno vsi mrtvi. Na kapitaliste se tudi ni mogel spraviti. Na eni strani jih potrebuje, na drugi strani bi pa s kritiko kapitalistov glodal obrano kost.
Ostali so mu torej samo še kitajski in albanski komu-nsti. Te je na res zdelal s tako ostrimi besedami kot do sedaj še nikoli. Kitajskim komunistom je očital ne samo F'’’ e, ampak tudi vse neuspehe
vrata ven spuščajo na prosto — pa še predno se vrata za njimi dobro zapro, že kaj drugega napravijo in si s takimi čini zopet voznino kupijo za nazaj v državno vas — v “kejho”.
Vse tole mi je prišlo v spomin in pred oči, ko sem pred kratkim bral v “JHN”, kako so skušali neki lopovi priti do denarja s tem, da bi ga pobirali, ali če hočete “kolektali” iz tistih nočnih vložnih shramb, kjer zdaj nudijo razna hranilna in
na_ posojilna društva in že tudi'hoditi.
da ljudje lahko kar v kuvertah ob večerih ali ponoči, ko je banka zaprta za uradno poslovanje, pa ljudje lahko v take nabiralnike vržejo v kuvertah ali zavitkih svoje vloge. Drugi dan hranilnice talke vloge vpišejo in kreditirajo vlagateljem in vrnejo potrdilo, bodisi v priloženi, knjižici ali • z drugim potrdilom, da je vloga prejeta in vknjižena.
Ti, ki so to naštudirali, kako priti do tuje lastnine tem potom, so to naštudirali takole. Skozi odprtino so spustili v nabiralnik nekak naliman trak, na katerega bi se take kuverte. ki bi jih večerni in no.čni vlagatelji vrgli v nabiralnik, prijele in prismolile. Potem bi trak vlekli ven in z raznimi za to prirejenimi kleščami ali takim orodjem bi izvlekli take kuverte nazaj ven in seveda iz njih pobral vse zelene metulje, če bi jih- bilo kaj v njih.
Vse to jei zapazil neki vaščan iz bližnjega Plainfielda, namreč kako je bil v ta namen nabiralnik pripravljen. Obvestil je policijo in so zadevo preiskali in res našli, da je bil tak “trik” pripravljen za te vrste nov način v obratovanju te obrti.
Vidite, vidite, novi načini pri obratovanju bank in takih ustanov, kjer je opravka z denarjem in zelenimi metulji, rodijo takoj tudi nove strokovne u-metnike z dolgimi pusti, kako priti do zelenih metuljev. Iz najdljivost takih “umetnikov” nikdar ne počiva, ampak pozor' no gleda in ima uprte svoje oči in želje, kakor lačen maček, ko pred mišjo luknjo preži na straži, kdaj bo kaka miška pokazala svojo glavo iz luknje. Vidite, in to j;e en vir, odkoder prihajajo naprej in naprej novi rekruti za “državno vas” gori ob cesti Alt. 66.
* DRUGE RAZNE VESTI od i nas in iz naših okolic. Vedno je kaj novega. Če nastane v javnosti dolgočasje, že kdo kaj u-gane, da se zganemo in premaknemo iz dolgočasnosti. Smo ekoraj taki, kakor so tamkaj v našem zveznem kapitelu Ken nedyjevi bratje in strici. Nekaj tiste modrosti, kakor oni, so tudi tukaj pogruntali, namreč da “pešaditi”, kakor pravijo doli tamkaj za Belim gradom v Jugoslaviji, ne škodi, ampak koristi. Po takih dolgih hojah imajo ljudje boljši apetit za jedi1 zraven se malo utrudijo in govore le o taki “pešadiji”, na politiko pa malo pozabijo. Poli-tikarji med tem pa gnetejo drugo testo za razne politične1 načrte.
V bližnjem mestu Kankakee, ki je oddaljeno ravno 50 milj od nas proti jugovzhodu, so zamislile študentke, ki se uče za bolničarke v St. Mary’s bolnišnici, načrt za tako “pešadijo”. In res mahnile so jo peš iz Kankakee proti nam. Nekaj časa je še šlo, potem pa so jim postajale noge težje in težje, daljava pa daljša in brez konca. Ena izmed njih je opešala, ko je: prehodila 27% milje in ni šlo več. Potem so ji pa pomagali z avtom. Ko je moj znanec Nick, s katerim večkrat vasujeva gori1 pri Juretu to bral, je dejal:
“Te pa niso naše Bedokranji-ce, katere znajo vse
Njegov nasprotni kandidat je strašn° porazno dejstvo: “V nabil Ned Grabavoy, ki je dobil,ši deželi ni toil0' še nikdar tolllko volitvah 11,135 glasov, izvo-|Prevaianja in tkanja šundHte-
rature (plaža) kot danes.
pri
Ijeni Berlinsky pa 11,307, torej 172 glasov večine. Stari župan Hennesy pa. ni kandidiral več. Tako imamo novega' župana, 'ki bo župani! našemu mestu.
Sistem upravljanja mestnih poslug 'in raznega businessa, ki mu pravimo “City, Manager Government”, bo ostal še naprej v veljavi, in predlog, da se ga nadomesti z aldermanskim ali drugim sistemom, ni prodrl. Določba v tozadevnih pravilih določa, da mora tak pred-log za spremembo dobiti dve tretjini glasov ob volitvah, kar pa n'i dobil. Za predlog je glasovalo 12,467 volivcev, da ostane po starem, pa 7,853 volivcev.
Talko brez politike nismo, vedno smo v njej in imamo z njo opravka. Letos smo volili župana in svetovalce in še več drugih, drugo leto bomo predsednika, kongresnike, senator jej guvernerja in druge, tako da p o 1 i t i čn e kuhe nam ne bo zmanjkalo'.
*	PREBIVALCI PO NAŠEM HRIBU se bolj in bolj pritožujejo, da ob vlažnih dnevih in kadar vlečejo sape do kanala in od sanitarnih ssredišč, da prihaja smrad. Radi tega je vloženih na mestno upravo že več pritožb. Zadevo preiskujejo in proučujejo'. Ob deževju vodni tokovi najbrže naneiso razno blato, ki prihaja od kanalizacije v gotove kraje, kjer zastane in se: potem hlapi in to ob vlažnih dnevih sape. raznašajo. U pati je, da oblasti, v katerih področja take zadeve spadajo, da bodo našle odkod in kako vse to prihaja in da se bo tem oziru izboljšalo1.
*	NA BORZAH ZOPET RA-
JAJO, kakor kažejo razna poročila. Napovedujejo, da bo šlo vse navzgor in da borzna letina obljublja vse: najboljše. Ali res? Ali smo že pozabili na slično rajanje v letih 1924-1928 in pa potem na tisti “črni petek”? Tista cirkuška igra je bila kaj draga za milijone in milijone investor j e v. V ista rib. časih so bili posetniki cirkusov večkrat tu in tam obrani od žeparjev. In pred cirkuškimi vhodi so baje: žeparji sami napisali posetni-kom svarilo:	“Imetje žepe za-
prte in zapete!” Vsaik posetnik se je ob takem opominu pošla-tal za žep, če je zapet. Žeparji so pazili na to: in so natančno vedeli, kje je imel kdo tisto, kar jim je “dišalo”.
Zgleda, da razni prospektorji slutijo, da ljudem “hruške” zopet dobro rodijo, zato je več in več vzpodbudnih poročil o prilikah na borzah. Pri takih poročilih je potrebna previdnost, in to dokler je čas, ne potem, ko letino toča uniči!
Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj o čem drugem.
Tone s hriba.

la obisk 101 lat stari materi v Slovenijo
Cleveland, O. — Ta mesec potuje v Slovenijo Mr. John Rožanec, ki s svojo soprogo Lillian vodi znano slovensko gostilno Lall’s & John’s Cafe na 5301 St. Clair Ave. Poprej sta imela gostilno na Babbitt Road. Doma v Begunjah pri Cerknici se bo zbrala Rožančeva družina in drugače njeni številni prijatelji k praz-
nišča in koprskega gospodarstva se razgovarjajo za angažiranje tujih kreditov za gradnjo železnice, ki bi jih plačevali z nudenj em tranzit nih uslug. Močno si prizadevajo', da bi pridobili tudi republiška in zvezna sredstva. Če pojde vse po načrtih, bodo začeli železnico še letos graditi. Zgradili bi jo naj v dveh letih, z vsemi objekti vred pa v treh. Načrti .za gradnjo so že gotovi. Zakoličili so dve trasi Koper-Kozina in Ko-per-Pesnica. Katero od obeh bodo izbrali, bo določil glavni projektorat. Zagotovljena so tudi republiška sredstva za na-daljno izgradnjo pristanišča. Izdelali' so« tudi načrt za industrijsko' cono, ki bo obsegala Koper in Rižansko dolino. Objekte bazične industrije na tem področju bodo gradili postopoma v naslednjih desetletjih.
Cerkvena odlikovanja
Sv. stolica je prelata dr. Franca Grivca ob 60-letnici njegovega dela za ciril-metodijsko idejo, za zasluge za teološko znanost imenovala za apostolskega protonotarja.
Za častna kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja sta bila imenovana prof. dr. Janez Fabijan ob svojem vstopu v pokoj in prof. Matija Tomc, znani skladatelj, sedaj žujgni upravitelj v Domžalah.
V nedeljo, 12. maja, so v sežanski župni cerkvi . slovesno izročili, p a p e ževo odlikovanje1 Pro Ecclesia et Pontifice” g. Francu Kranjcu, cerkvenemu organistu in pevovodji, za njegovo nad 50-letno' delo za cerkveno petje v sežanski cerkvi. Slovesnosti se je udeležil apostolski administrator msgr. Albin, Kjuder.
Tovarne pohištva v zadregi
Po vsej Jugoslaviji je po poročilu ljubljanskega lista “Delo” 160 tovarn pohištva. Koliko je od tčh v Sloveniji, iz poročila ni razvidno. Očitno pa je, da so vse te tovarne v hudi zadregi zaradi sorazmerno slabe kvalitete svojih, izdelkov. Oblasti so predpisale, da morajo ti izdelki dosegati določeno raven. Izkazalo se je1, da se tovarne za to niso dosti brigale in je sedaj veliko pohištva, ki ne odgovarja predpisom. Da bi ga popravili, bi bilo predrago, takega pa bi po predpisih ne smeli niti prodati.
Neki Božo Kovač pravi v Delu, da bi bilo treba raven kvalitete izdelkov tovarn pohištva še dvigniti preko sedanjih predpisov, ker ti ne ustrezajo niti domači ravni življenja, kaj šele oni v tujini. Treba je preudariti, ali naj delajo tovarne posebno' pohištvo' za domači in drugo zanc. Prišel ji bo čestitat tudi za tuji trg ali pa naj se: raven stari prijatelj Rožančevih Mr.! izdelkov dvigne v taki meri, da Tone Mihelič, lastnik farme v bo mogoče sobno in drugo no-Ohio, ki potuje skupno hištvo spraviti v denar tako doma kot v tujini. Taka raven, bi
Letos praznujeta Rozanceva bila za veliko večino' pod j etij, ’
kot danes. Taka literatura zelo slabo vpliva na mladino.. . Ali lahko pasivno (brezbrižno) gledamo, kako ti sodobni bedneži kvarijo mlada
Romani “X-1G0”
Uredništvo “Dela ”, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je priredilo v letošnjem januarju razgovor “o družbeni skrbi za vzgojo in •podobo mladine med 15. in 18. letom, starosti.” Iz tega, kar je bilo v tem. listu objavljeno dne 20. januarja, prinašamo tukaj tisti del, v katerem je bilo v razgovoru razpravljanja o vprašanju, kil se je rodilo v zvezi z zloglasnimi romani “X-100” in podobno. Pod to firmo (krinko) izhajajo tako čudne stvari, kot n. pr. meditiranje (premišljevanje), da ni važno, če je kdo služil SS (v znanih napadalnih oddelkih Hitlerjeve soldate-ske); glavno je, da je bil dober vojak.”
O isti stvari je govoril tudi komunistični pisatelj' Ivan Potrč, danes urednik knjižnih založb Mladinska knjiga, in sicer takole:	“Komercialna (trgov-
ska) plat je tako pri filmu kot pri založništvu do prave mere potrebna; menim pa, da se te stvari zelo deformirajo (zmali-čujejo). Deformirale so se predvsem pri založbah, ki so samorastniške in jim gre za to, da dobro zaslužijo. Za primer bi navedel z a 1 o ž n i c o romanov “X-100”. Videti je, da je družba (“socialistična”) nasproti temu brez moči. O literarni plaži so dosti razpravljali tudi na višjih forumih (stran kinih ustanovah). Lani je bilo celo rečeno, da bi morala ukrepati SZDL Jugoslavije.” — Tako je svet naravnost iz ust samih današnjih slovenskih komunističnih vrhov zvedel, odkod talko obupne razmere med mladino v domovini.
Izreden porast prometa v Kopru
Koprsko pristanišče je 9. maja letos doseglo 176,000 ton prometa, kar je več bot lani vse leto. Ta izreden pojav postavlja vprašanje železniške zveze pristanišča z zaledjem za skrajno nujno. Predstavniki prista-
GeneVi
z Johnom v stari kraj. praznujeta
34-letnico zakonskega življenja, brez dvoma za skoraj vse na ju-Hčeri Lillian in Betty sta tudi gu dežele, za enkrat nedoseg-poročeni tu v clevelandskem Ijiva. področju. Z njima, zetoma in Cepljenje psov proti devetimi vnuki se Mr. in Mrs.	steklini
Rožanc veseiita nad uspehi svo- Neki Vinko Snoj s Titove- ce-jih prizadevanj v teh letih. Z ste v Ljubljani se v Delu pri to veliko pridnostjo in odprtim sr-,žuje nad nehigienskim cepljenem za svoje bližnje sta si pri- njem psov. V smislu predpisov dobila spoštovanje in prijatelj-1 je peljal svojo psico na cepijo sko naklonjenost številnih --- 1 kov.
Po zadnji vojni sta pomagala
roja- nje proti steklini na vrt znanega g o s t i š č a “Pri ruskefl* (carju”. Bil je med prvimi iP in sprejela pod svojo streho več,upal je, da bo vise v redu. Nje-znanih in neznanih, ki so se za-jgova psica je čez nekaj dni zbo-tekli k nam, da isi tu ustvarijo IMa in moral je z njo k živino novo življenje. Ti se jih s po-[zdravniku, ki je ugotovil vroči' sebno hvaležnostjo spominjajo, no, predpisal zdravljenje in se-vsi pa jima od srca čestitamo in veda tudi računal. Sncj se spi-3' želimo Mr. Rožancu veselo svi- suje, kdo mu bo povrnil stro-denje z materjo in srečen po- ške, kdo škodo, če psica pogine, vratek rned nas.	ko je očitno, da je ta zbolela,
M. K. . her živinozdravnik pri cepijo
-------o--------nju ni imel deziflocirane ig!e'
Losos (salmon) jei glavna Namesto da bi za vsako žival
,	, it,	i	Tamkaj v starem kraju novanju 91-letnice življenja riba, s katere lovom se ukvar- vzel sveže prekuhano ielo jih
v njihovi domači in zuna- druSe trgovske banke marsikje,|so naše Belokranjke hodile vse Rožančeve --	‘ ' ’	* - •	-	•	-	10 lgl°’ J
mame Marije Ro- iai0 kanadski poklicni ribiči. Je cepil z eno kar celo vrsto.
Jame« Oliver Curwoodt
OGENJ DIVJA
Pierre se je opotekel, iz skupine ljudi pa je bilo čuti pridušen vzklik. Kumara Ba-teese je skoro okamenel. Pierre se je takoj zbral in se kakor zverina pripravil za napad. Orjaiški napor mu je napel vse mišice in oči so mu plamtele, da je bil kakor razjarjen bes. Pred svojim ljudstvom doživeti tako sramoto! Zaušnica! Vse bi se dalo odpustiti, to pa ne. če se to ne opere, je ponižan on z vsemi potomci vred. Pa še njihovi otroci bi zasmehovali tistega, ki je bil tako plah, da se takemu napadu ni uprl. Kumara Bateese je nevoljno zakrulil, ko je videl, da namerava Pierre ubiti človeka, ki ga je udaril. Saj potem ne bo z borbo nič. Jasno je, da se pred Pierrom ne more nikdo tolči s Carriganom.
David je čakal na grozni srd norca. Ali takoj je zapazil, da Pierre bije v duši drug boj. Srd je zginil z obraza, ali njegove močne pesti so bile še stisnjene, ko je rekel Davidu, in samo njemu:
“Bil je gotovo udarec za šalo, gospod? Saj to je samo igra?”
“Ta je bil za vas, Pierre,” je odgovoril Carrigan. “Vi ste podlež .. . nesnaga. Do splava sem plaval nocoj in sem gledal skozi okno. Videl sem dogodke v vaši kabini. Poštenjak se z vami ne more boriti; ali jaz se bom tolkel, če niste preveč plahoritni in če pogoji ostanejo . . .”
Pierre je na široko odprl oči in zdelo se je, da gleda v svojo notranjost, ne pa na Carri-gana. Njegove velike pesti sb se razklenile in telo je opustilo držanje napadajočega. Vsi so bili prepadeni, kajti samo Pierre pa Bateese sta slišala Carriganove besede, a udarec so videli vsi.
“Do splava ste priplavali,” je rahlo ponovil Pierre, kakor da ni prav slišal. “Skoz okno ste gledali... in videli. . .”
David je prikimal.
“Da, gledal sem in videl najbolj zavrženo žensko, kar se jih potika okoli Treh Rek... sestro človeka, kateremu sem pomagal do vislic.”
“Stoj!”
Pierrov glas je buhnil kakor grom. Prestopil je za korak naprej, bled v obraz, z grozno žgočimi očmi. S strašnim naporom se je skušal brzdati. Potem pa se je nasmehnil, kakor da vidi nekaj, česar David ne vidi. Zdelo se je, da v njegovih prsih odmeva grom. Buhnil je v silen smeh in se obrnil k ladji na oni strani reke.
“Gospod, vi ste užaljen zavoljo nje, ni res? In bi se radi tolkli? ...”
“Da. Za najbolj milo žensko, ki je kedaj živela ... za Vašo ženo!”
“To je jako zabavno,” je rekel Pierre kakor zase in še vedno gledal k ladji. “Da, zabavna je moja lepa Marie-Anna! Rekla vam je, da vas ljubi, poljubljala vam je lase, farne objemala vas je .. . a vendar se hoče z menoj boriti, ker misli, da sem zatopljen v krivdo in greh. In da bi se borila z menoj namesto z Ba-teesom, je poklicala mojo Car-*nino, to ničvrednico! Kaj pa raj napravim? Moram se biti. kloram ga stolči, da ne bo mogel hoditi. Potem ga pa pošljem tebi, da ga spustiš, dragica! Ni li res tako, gospod?”
Smehljal se je, ne več tako razburjen, in obrnil h Carri-ganu.
“Gospod, jaz se tepem. In P°goji ostanejo, kakor so bili.
Dajte, da bomo to uro poštenjaki, in govorimo resnico! Vi ljubite lepo Jeanno? Je tako? In jaz... jaz ljubim Carmi-no, ki ste ji dali obesiti brata, tako kakor je le mogoče ljubiti na svetu. In sedaj se dajva!”
Začel si je slačiti srajco, Bateese pa je odkrevsal kakor tepen gorila, da bi naznanil Pierrovim ljudem spremembo programa. In ko se je ta novica po bliskovo širila, je bilo čuti za odgovor samo strašno oster krik, ki ga je spustil pokvečeni Andre.
XXI.
Ko se je Carrigan slačil, je tudi razumel, da je našel v Pierru sebi enakega tekmeca. V svoji službi je spoznal mnogo jeklenih mož, ki jih tudi smrt ni motila. Ali Pierre je nad vsemi, to si je Carrigan priznal, in tudi nad njim samim. Za trenutek' se mu je bilo posrečilo spremeniti načelnika Boulainovca v vulkan, ki je grozil, da bruhne z divjo grozo, dasi je ostalo brez grmenja in razdejanja. Pierre se mu je sedaj smehljal brez sence jeze, ki ga je bila še malo prej kuhala, da bi ga kar razneslo. Njegove jekle-nosive hladne oči so imele odločno prijateljski izraz, ko je Kumara Bateese risal na zemljišču krog, ki ga gledalci pri borbi ne smejo prekoračiti. Ko je to delal in se je ljudstvo bližalo, je Pierre tiho govoril z Davidom.
Gospod, jako mi je žal, da se morava tolči. Vi mi ugajate. Vedno sem rad imel ljudi, ki se bore zato, da bi ščitili žensko, in pazil bom, da vas ne bom prehudo. Ne bojte se, da bi vas jaz ubil, kar bi Bateese gotovo storil. Tudi vaše lepote ne uničim zavoljo . . . gospe na ladji. Ko bi moja Carmina vedela, da ste sinoči pri oknu vohunili, bi vas ročno ubila, ker veste, da ne goji prenež-nih občutkov za vas. Ste ji pač dali obesiti brata. Ali za mene je ona angel, verjemite mi!” Poln zaničevanja za moža, ki si je upal v isti sapi govoriti o svoji ženi in o Carmini Fanchet, je Carrigan pokazal na Pierrovo množico.
“Pripravljeni so na igro, Pierre: Vse preveč govorite, čas je za borbo.”
Pierre se je še nekoliko obotavljal.
“žal mi je, gospod...”
“Ste pripravljeni, Pierre?”
“Ni lepo, in vi mi nikdar ne odpustite. Niste pravi človek zame. Skoro dvakrat več me je ...”
“Tako ste orjaški, kakor ste podli, Pierre.”
“Je, kakor da se mož tepe z otrokom.”
“Pa še vseeno je to bolj častno, kakor varati ženo z žensko, ki bi jo bili morali z bratom vred obesiti.”
Pierru se je obraz pomračil. Stopil je nekoliko nazaj in kriče Bateesu nekaj naročil. Krog gledalcev se je zganil, mestic pa si je razvezal s čela robec in ga držal s stegnjeno roko pred seboj. Kljub pozornemu pričakovanju borbe je Carrigan opazil še nekaj. V držanju ljudi, ki so gledali, ni bilo negotovosti ali napete radovednosti, dasi so bili njihovi obrazi jako zavzeti. Vedel je, kaj jim roji po glavah in o čem si šepečejo. Obžalovali so ga. Zlasti Kumara Bateese je sedaj, ko je videl Carrigana do pasu slečenega, videl, kako neenaka je ta borba. Samo Carrigan je čutil, da so mu mišice kakor iz jekla. Seveda v primeri s Pierrom je bil na oko deček.
[&	Ji [MejjlY	JNIJ ffoTiŠl	Sl*] m
FF	|| f	1 1	
	31| 4;	516.	7|fS
a 116	mm	[MU 19jj2Gi	mm 21|22
Mi25j2iL7i			MM
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
8.	—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
9.	—Slov. moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
16.	—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
30.—Balincarski klub v SDD na Recher Ave- priredi balincar-sko tekmo na svojih prostorih.
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan
14.—Vsenarodnostni piknik radijske postaje WXEN na Nemški centrali v Parmi.
17.	-18. -19. - 20. - 21—Letni farni karneval pri Sv. Vidu na šolskem dvorišču in v dvorani-
21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.	—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
11.	—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na, prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K. J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne.
18.	—Slovenska telovadna zveza ima telovadni nastop na Slovenski pristavi-
25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik-
SEPTEMBER
22.	—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29.	—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
12.	—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
19.	—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
19.	—Podr. št. 47 Slov. žen. zveze
priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 1081.4 Prince Ave. Začetek ob šestih.
20.	—Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave, 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne.
NOVEMBER
3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30' zvečer.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. ------------------
Sovjetiji ni m dogovor
Moskva ne bo sprejela senatorskega predloga o preskušanju atom. streliva.
ŽENEVA, Sv. —. Skupina 34 senatorjev ZDA obeh strank je stavila predlog, naj se Amerika in Rusija odpovesta pravici pre-
skušanja atomskega streliva v zraku, vesolju in pod morjem, obdržita naj samo pravico do preskušanja pod zemljo. To je star predlog, ki sta ga Rusom ponudila že Eisenhower in Kennedy. Diplomatski krogi v Ženevi mislijo, da bo Moskva predlog odbila, ker imajo poročilo, da Kremlj misli jeseni obnoviti preskušanje, kakor hitro bo nastopilo ugodno vreme.
V veljavo lahko pride samo drugi del predloga: da se Amerika prostovoljno odpove pravici do preskušanja v zraku, vesolju in pod vodo tako dolgo, dokler Rusija ne bo znova začela na svojo roko s preskušanjem. V Ženevi mislijo, da ima ta predlog samo propagandno vrednost- A-ko se na primer Amerika sedaj odpove prostovoljno tej pravici, jo bo do jeseni zopet dobila nazaj, kakor hitro bodo Rusi napravili prvo poskusno eksplozijo.
-----_o------
Tito postavljen za varuha bele rase proti rumeni
CLEVELAND, O. — Tako vlogo so mu namreč prisodili nekateri njegovi preveč goreči pristaši in prijatelji — tudi tisti v Ameriki-
Tito se je v svojem zadnjem govoru pred glavnim odborom komunistične stranke hudo' razjezil nad kitajskimi komunisti in njihovimi prijatelji v Kremlju. Povedal jim je kar naravnost marsikaj, česar Hruščav ne upa reči, ker so pogajanja med njim in Peipingom pred vrati. Zato je moskovsko časopisje z navdušenjem ponatisnilo Titov odgovor kitajskim komunistom.
S tem navdušenjem ni zadovoljno precej jugoslovanskih komunistov, ki jim je še dobro v spominu doba prijateljstva med Moskvo in Beogradom pred letom 1948 in si je ne želijo nazaj. Toda ti morajo zaenkrat molčati, kot molčijo tudi nasprotniki Hruščeva v Moskvi. Tito se vkljub temu boji, da bo Hruščev morda podlegel pritisku in žr-
tvoval njega in njegov revizionizem na ljubo vsaj začasnemu premirju med Rusijo in Kitajsko. Prišel je torej do nove časti, ki si je pa ne želi.
------o-------
De Gaulle noče Kennedy je vega obiska “kar mimogrede”
WASHINGTON, D. C. — Naše državno tajništvo je vprašalo v Parizu, ali bi bil De Gaulle pripravljen, da sprejme Kenne-dyja, ko bo potoval po Evropi, kot namerava. Iz Pariza je prišel odgovor, da De Gaulle ni zainteresiran na obisku, ki bi ga Kennedy napravil “kar take mimogrede”, ko bo hodil po Evropi-
De Gaulle misli, da mora biti obisk res slovesna prireditev in ne morda vključena v Kennedy-jeva običajna politična potova-
Prijetno jih je čitati...
Nešteta in navdušena pisma, ka tera prejemamo od ljudi iz vseh krajev Amerike, so polna pohvale in prijetno jih je citati. Na tisoče ljudi, ki uporabljajo Tatrine čaje že deset, dvajset in nekateri preko trideset let, so najboljša priča, kakšno zdravilno moč imajo ti čaji.
Tu je samo nekoliko izvlečkov iz originalnih pisem: “če se ne počutim dobro ali če trpim zaradi slabe prebave, nadušljivosti, nespečnosti in tako dalje... si takoj napravim Tatra čaj in na mestu mi pomaga... Odkar uporabljam vaše čaje, ne trpim več, spim zelo dobro in se izvrstno počutim, čeprav imam že preko 70 let... Bolečine in razne bolezni sem prenašal preko osem let. Končno mi je pomagal vaš čaj RE-MOLEK ŠT. 3 ... Vaši čaji so stvarno to, kar vi pravite v vaših priporočilih in tudi jaz jih priporočam tako starim kot mladim. Jaz uporabljam ugodni Renex čaj št. 5 vsak dan in po njem se zelo dobro počutim... Dolgo časa sem trpel zaradi slabe prebave in bil zaradi tega zelo bolan: vse me je bolelo. Skoro nisem mogel hoditi, niti se spraviti iz hiše. Vaš čaj št. 1 in čaj št. 3 krasno delujeta in jaz sem zopet zdrav in dobro...”
«
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki pc vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost nervoznost, glavobol? Če so te neprijet nosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali od stranite, če temeljito očistite svoje telo ir da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA it, X, za 6f skodelic, $l,OQ
• • •
PECTORAL — PRSNI ČAJ št, 2, Znanstvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok pre hlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00
* • •
REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št. S, Zna menita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mil učinek; zavitek $1,00..
* • •
EMATEA ZELIŠČNI ČAJ št. 4. Prirejen fz tekom razdobij preiskušenih zelišč, k’ jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1,00
•	•	e
RENEX ZELIŠČNI ČAJ št. 5, Izvrster zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi z* radi njegove zdravstvene in pržrodne d* brote, NI odvajalen. Zavitek $1,00,
•	• •
Vsak zavitek čaja stane $1,00, ŠEST ZA VITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00 12 za $10.00. Pri vsaki Škatlji čaja dodaj te 10c za poštnino, 15c za Kanado, 25c z« ^rtxge dežele.' Navodilo za uporabo n* vsakem zavitku. Naročilo naslovit« tnkol*
Tatra Company OepL H)
Box 60, Morriaville, Pa.
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST PRESENETILA NAŠO ADMINISTRACIJO
CLEVELAND, O. _ Evropska gospodarska skupnost (Skupni trg) je zopet pripravila za našo administracijo precejšnje presenečenje- Izvršilna uprava EG S je sklenila, da bi bilo treba carino za uvožene ameriške piščance znižati.
Federalni tajnik Freeman je mnenje izvršilne uprave EGS vzel za čisto zlato in že napovedal znižanje carine. Ministrski odbor EGS je pa odbil predlog uprave in celo zvišal carino za $1.25 na sto funtov konservira-nih piščancev. Ministrski odbor EGiSf pa tega ni storil morda na francoski pritisk, odločil se je za ta korak, da varuje rejo domače perutnine.
V Wasfcingtonu vlada radi tega veliko razburjenje. Kot se vidi, naša administracija še zmeraj ne more razumeti, da so evropske države zato ustanovile EGS, da zavarujejo s skupno carinsko mejo svoje gospodarske interese.
Jeza je velika posebno med kongresniki in senatorji držav Virginija in Maryland. Ti pa imajo v Kongresu velik vpliv in grozijo, da bodo zahtevali povišanje carin za evropsko blago. Precej odgovornosti za nastalo razburjenje nosi tudi naša delegacija pri EGS, ki je Herterju na ljubo preveč optimistično poročala o težnjah v odločilnih kr ogih EGS. Freeman bo v bodoče gotovo previdnejši.
ŽH-E-An, VISOKO A^HD VODO	vojnci mornarica imet tudi sJcupifio zuben jgv , ki opvciv-
Ijajo svoje delo največ pod vodo. Slika kaže skupino, ko nosi gumijaste čolne v vodo pri Kebajoranu. Poveljnik skupine si ogleduje področje iz enega izmed čolnov.
nja. De Gaulle je tudi rekel, da bo že šel v Washington, toda šele takrat, ko bo čas “primeren”.
-----o-----
Novi spopadi v Kasaju v Kongu
LEOPOLDVILLE, Kongo. — V zadnjih dneh je prišlo do novih spopadov v pokrajini Ka-saj. Bilo je menda preko 75 oseb mrtvih in večje število ranjenih. Vzrok spopadov so sovraštvo med posameznimi plemeni domačinov in politični prepiri med plemenskimi glavarji.
-----o-----
Poldrugo stoletje Vincenci je vih konferenc
V	Parizu je zborovalo' vrhovno vodstvo Vincencij eve konference db 150-letnici rojstva Friderika Ozanama, ustanovitelja Vincencij evih konferenc. Vin-cencijeve konference so dobrodelne ustanove, ki štejejo 29,-000 oddelkov in 600,000 članov. Delujejo v 49 državah ali deželah. Približno 600,000 družin in 2 milijona ljudi prejema od teh konferenc potrebno pomoč.
Friderik Ozanam, univerzitetni profesor na Sorb oni v Parizu se je rodil 23. aprila 1813 v Milanu, umrl je leta 1853 v Marseju. Od leta 1954 je v teku proces za njegovo razglasitev blaženim.
Samo štiri plače na leto?
Zahodnonemški kuratorij za racionalizacijo je na priporočilo socialdemokratskega finančnega eksperta Alexa Moellerja predlagal bonnski vladi, naj bi uvedli sistem četrtletnih plač, češ to bi zmanjšalo administrativne stroške.
V	zadnjih letih so v Zahodni Nemčiji odpravili tradicionalne tedenske plače in jih nadomestili z mesečnimi.
Molki dobijo delo
Mesar
Iščemo mesarja izkušen v rezanju mesa. Kličite RE 2-7251 po. 6 uri pop. (109)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
V	slovenski senklerski naselbini je ugodno naprodaj hiša s 4 spalnicami, novo kopalnico, pečjo za ogrev, grelcem vode, kaminom, kletjo in garažo. Kličite za ogled EX 1-1658. —(108)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite *e do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th SL HE 1-8607
Proda se hiša v Kočevju
enonadstropna (pritličje in I. nadstr.) z dvema stanovanjema in dvema poslovnima prostoroma. Vselitev lahko koncem junija. Informacije pri Jos. Novak, 1688 Gates Ave., Brooklyn 27, N.Y.
(109)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
PršjafeFs Pharmacy j
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION A St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Klavirji in harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
AMERIŠKA DOMOVINA,
4 \
HENRY BORDEAUX
POŠTENA ŽENA
POVEST
“Obožuje pa svojega moža.:’ Gospa Marolaz je iz te gotovosti takoj sklepala:
“Torej bosta prišla tudi Che-ranova.”
“Ah!” je ušlo vzhičeni prefek-tinji, čeprav ni dobro razumela: “Seveda, gotovo. Ali ne veste tega, kar ve že vsakdo? Od zadnjih zasedanj gleda gospa de Cheran samo lepega Pavla Fer-riera”
“Res?”
“Pri maši, pri vojaških koncertih, povsod so to že opazili.” “To me zelo veseli”, je odvrnila gospa Hetry.
“Pred poroko je branil neko revno ženo, ki je ubila svojega otroka. Bil je sijajen in vsi so ga občudovali.”
“To tudi zasluži.”
“Ljubka Berta je bila pri obravnavi. Zjokala se je nad nesrečo uboge žene. Jok, smehi in ljubezen, vse ji je enako lahko.” “Ferrierova”, je rekla prefek-tinja, “predstavljata vzoren zakon. Močno se bojim za ljubezen grofice de Cheran.”
Nikoli ni opuščala naslovov-Njena mati, ki je obiskovala najboljše družbe, jo je temu že zgo-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HOFFMAN ESTATES, Highlands, by owner, $21,500. 3-bedroom bilevel, finished family room, attached garage, landscaped, patio, 2 ¥2 blocks from public school, 529-2026.	(109)
BEN3ENVILLE — Income property. Zoned L. I. 2 Story frame 5 and 5. 2 car garage. Close to everything Priced for quick sale by owner. Low 40’s. POrter 6-5253.	(112)
BY OWNER —- COTTAGE ON 20 ACRES. Woodland. Adam’s County. Wisconsin. PHONE FLanders 8-1345.
(109;
CARPENTERSVILLE — By Owner — 3 bedroom bi-level, built - in kitchen. $15,700. — HAzel 6-6670.
(109)
PALATINE — Attorney selling own
3	bedroom ranch, 2 paths, tiled base-
ment, game room, attached garage, screened porch, fully landscaped. $23,500. FLanders 8-2856.	(109)
WHEELING
4	Bdrms. 2 bath ranch, fam. rm.
blt-in refrigerator, dishwasher, oven & range. Carpeted living & dining room. Att. gar., water softener. By owner. $24,500. 537-0936.	(110)
BELLWOOD — BY OWNER, 3 bedroom brk. ranch, Cab. kit., cer., bath, full bsmt. Nr. transportation. Schools. $19,500. Phone OL 2-1775.
(110)
DOWNERS GROVE Large brick stone ranch, fireplace, IV2 bath, 2V2 Acres pasture. Barn. Price $38,900. By owner. — Phone 969-5281.	(110;
LOMBARD — 2 Bedrm. ranch plus large family rm. or 3rd bdrm. 2 car gar. 1 Blk. to Park and Pool. $15,500. MA 7-8381.	(109)
ARLINGTON HEIGHTS — OWNER TRANSFERRED. — 2 Bedroom brk. ranch, att. gar., screened porch, 10 yrs. old. Established section, trees. Close to everything. 255-4548.
daj priučila. Gospa Marolaz je napravila nedoločno kretnjo;
“A kdaj vemo, pri čem smo z možmi?”
Dve aii tri ure kasneje je gospa Hetry z nežnim in bežnim pogledom objela množico svojih gostov, ki so se zabavali brez vsake pristranske politične misli. S silo je morala odvrniti oči od te tako časti vredne množice, da je mogla pogledati še po drugih stvareh. Prizanesljivo se je nasmehnila Pavlu Ferrieru. ki je peljal Berto de Cheranovo v jedilnico, kjer so večerjali pri majhnih mizah, preden so šli plesat kotiljon. Celo ustavila je mladega moža, ko je šel mimo, in mu polglasno, vendar tako, da je mlada žena slišala, izrekla poklon, ki je imel dva namena: njemu laskati in izzivati de Cheranovo:
“Gospa Ferriere je kraljica plesa.”
Na te besede se je Berta de Cheran silila gledati v zrcalo. Pomirjena je natančno in s samozadovoljstvom gledala svojo sliko. Nosila je rožnato obleko, ki je s svojim sladkim tonom pristajala njeni polti blondinke. Preprost trak, ki je sam zdrknil na rob, je držal njeno obleko na ramenih, ki so kazala vso svojo oblost, in životec se je tesno prilegal prsim ter delal vtis, ka-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PALOS HILLS
5	Rm. 3 Bdrm. brick ranch with
country setting, Att. 2 car gar... fully Idscpd. 75 x 150 lot. Wkg. man’s price. $19,500. Opportunity knocks. Vic. 111th and S. W. Hwy. Call 448-5682 Sat., Sun. or evenings.	(108)
FOREST LAKE — 4 Rms. Custom built, expandable hm. Pan. liv. rm.
6	den w/frpl. Tiled bath, Alum. S/S, 10x14’ tool house, patio, IV2 car gar., cement dr. 80x160 Ipt, 2 blk. prv. lake. $13,600. GE 8-7964.
OAK FOREST — 3 Bedrm: Ranch type home. Full bsmt. Carport, Oak wood floors, Crptg., drapes, built-in, oven range. 100x135 ft. lot. Close to everything. $15,900. 16033 So. Latrobe, (5232 West), or phone 687-3405.	(HD
MUSICAL INSTRUMENTS FOR SALE
HAMMOND B 3 WITH HR 40 Speaker, Walnut; excellent condition. $2,100. 872-7011 or TR 2-4456
(109)
BUSINESS OPPORTUNITY
LUNCH-ROOM. BY OWNER. WELL ESTABLISHED BUSINESS. REASONABLE. N. W. SIDE. Phone. AL 2-9192.	(HO)
HARDWARE — Long established money maker. By owner. Must sell. Good location. Reasonable. Phone AT 5-1153.	(110)
GROCERY STORE — Good established business. $5,000 plus stock. N. W. Side. Phone AL 2-9182, ask for Ted.	(llOi
HOUSEHOLD HELP
WIDOWER NEEDS WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK — OR COUPLE. To care for children age? 2, 4, 9 and 11. Live in. Own room. Good salary. Call 837-5951.	(110)
kor da jih prav nerad pokriva. V tesno zapeti obleki se je zdela drobna; v bolj odprti pa je kazala okroglo in zapeljivo telo. Z zadovoljstvom si je pogledovala v obraz: zazdel se ji je poln živahne ljubkosti z nekoliko zavihanim noskom, z majhnimi usti, jasnimi očrni, z jamicami v licih in pastelno poltjo. Ker je bila zadovoljna sama s seboj, je bila tudi z drugimi in je v zrcalu od strani iskala oči Pavla Ferriera; opazila je, da jo njen spremljevalec zdaj v zrcalu gleda v obraz.
“Res,” mu je rekla, “vaša žena je kraljica plesa”. Obrnil je cči od senčnate brazde, ki se je u-grezala med blestečimi rameni njegove ljubke tovarišice.
“Pa vendar,” je povzela, se obrnila k njemu in mu segla pod roko, “je to zelo čudno.”
“Kaj pa?”
“Glejte, star gospod jo spremlja. Namenila sta se proti oni veliki mizi, kjer sede sami resni in dolgočasni ljudje.”
“To je častno 'mesto.”
“Toda, kakor da bi drugod ne uspela.”
Pavel Ferriere se je spomnil svojih nekdanjih drznosti, ko še ni bil poročen, in je odvrnil svobodno:	j
“Krepostnim ženam nihče ne dvori.”
“Tako? Kaj sem pa jaz? Rada vidim, da mi dvorijo.”
“Vi imate krepost napadalca in iščete nevarnosti-”
“Motite se, bojim se, nevarnosti. To je edino, česar se bojim.” Zasmejala se je, medtem ko je trak drsel z vabljive okrogle rame. Sedla je in si ogrnila šal, ki ga je držala v roki. Zaradi tega se je užalostil, toda medtem ko je sedel za mizico, je opazil, da čipke služijo bolj zato, da o pravem času pokažejo roke in vrat, kakor pa da jih skrivajo.
“Ali veste”, je vprašala, “kdo bo večerjal z nama?”
“Ali ne bova sama?”
“Pogrnili so za štiri.”
Gospa Ferriere je prišla k njima vsa blesteča. Sama je pokazala njuno mizo svojemu spremljevalcu, pohlevnemu in začudenemu gospodu Artenu, — bivšemu uradniku.
“Vidite, tule!”
Saj ji je mož ob odhodu zamrmral obenem s čestitkami k njeni lepoti: “Poskusila bova večerjati skupaj.” Dobesedno je vzela ta dokaz ljubezni, kajti ljubila ga je še kot zaročenca, po petih letih zakona, z dvema otrokoma.
Oblečena je bila v belo svilo-Labodje bel obšiv se je raztezal ob životcu in se skoraj prelival v medlo belino kože, ki je skozi njo presevalo omrežje modrih žilic. Njena poročna obleka jene bi napravila nedolžnejše in skromnejše, kakor jo je ta večerna obleka. Velika, vitka in s ponosno držo je nosila na obrazu in telesu tako dostojanstveno sramežljivost, kakor jo dajejo ženskim portretom angleški slikarji. Iz vseh njenih kretenj je dihala odkritosrčnost; pod gostimi, črnimi lasmi se je v luči odražal njen čisti obraz s temnomodrim pogledom, ki so ga na pol zakrivale dolge trepalnice.
Pozdravila je gospo de Cheran s tem, da je lahno naklonila glavo, in gospod Artene, ki se je zanimal samo zanjo, je rekel njenemu možu z nasmeškom:
“Nihče ne dvori srečnim ženam. Samo stari gospodje imajo to prednost, da so njihovi kavalirji.”
Nadaljeval je, kakor bi odgovarjal mislim gospe de Chera-nove:
“Tudi zelo lepe žene moški malo oblegajo. Lepota, prava lepota je nedostopna kakor čednost.”
Lice gospe Ferrierove je oblila rdečica; zardela je kakor deklica. Berta de Cheran, ironična in mačja, jo je opazovala z jezo nad njeno prisotnostjo in skušala pomnožiti svoje prelesti. Pavel, ki ga je motila ženina zakonska ljubezen, je nalival šampanjca in skrbel za dobro postrežbo- Bistrovidni Artene pa se je kljub letom razmahnil in spravil malo družbo v dobro voljo s svojo strastjo do razpravljanja.
“Ali verjamete, da možje sovražijo zgubljanje časa? Zato napadajo samo slabo branjene trdnjave.”
“So pa tudi presenečenja”, je rekla nezadovoljna Berta.
“In tudi nepredvidene zapreke”, je odvrnil stari gospod, opazujoč mlado ženo in Pavla Ferriera.
Gospa de Cheran, ki je razumela namigavanje, pa je hotela razburiti Germano Ferrierovo, ki je le na pol poslušala in se malo menila za te govorice.
“Slabosti žena”, je rekla. — “spravijo moža na dober glas.”
“Naše spoštovanje”, je povzel gospod Artene, “vas dviga tako visoko, da vas više ne more.”
Pavel je posegel vmes z advokatskim stavkom, ki ga je s smehom izgovoril:
“Naše hinavsko spoštovanje postavlja v moralni lestvici dvorljivega moža in pošteno ženo v enako višino.”
Bivši uradnik je presenečeno pogledal mladega moža:
“Dvorljiv mož ne v tistem, smislu, kakor vi mislite.”
“Ne, toda beseda je zelo točna-”
Raztreseno je gospa Ferrierova brskala po krožniku z rusko solato, gospa de Cheranova pa se je igrala s šalom. Gospod Artene se je zdel poparjen, ko je rekel:
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
V
DNEVNIK
AMERIŠKI DOMOVINI
“Vi greste nad sovražnika, moj! pi ali da umre.”
dragi.”
Berta se je obrnila k svoji sosedi:
“Sovražnika sva medve.” Stari gospod se je nasmehnil: “Naš sovražnik je naš gospodar.”
In ker je rad razpravljal, je zasnoval teorijo:
“Pavel, prijatelj, ne zametujte v svojih sodbah nikdar moških in ženskih strasti, kajti moška in ženska narava sta različni. Samo mi imamo samoglavost, ki je vedno pripravljena, da vzki-
“Ta je pa lepa”, je ugovarjala Berta.
“Toda žena nas brezmejno prekaša v ljubezni. Strast jo vso prevzame, mi pa ji cesto ne damo niti srca niti duše.”
Gospa de Cheran se je ujezila: “To je neumno.-, in seveda udobno za vas!”
Ko je sosedo vprašala, kako misli o tem, je Germana Ferrierova v zadregi zardela in odgovorila:
(Dalje prihodnjič.)
------o----—
❖	M. L TRAVEL SERVICE
mm mmm	Uredimo vse potrebno ZA POTO-
6516 St. Clair Ave.	VANJA, vse posle JAVNEGA NO-
Cleveland 3, Ohio	TARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-
Phone: HE 1-3500	SKE zadeve.	Travel — Notary
♦	— Translations — Immigration —
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite se danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAVNIK	ut 1-4234
PAINTING & DECORATING
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite* po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
SMEH NAJBOLJŠE ZDRAVILO — Bolnemu človeku dene dobro, če se more od srca nasmejati. Pri tem vsaj za kratek čas pozabi na svoje tegobe. Coco, kloven cirkusa Barnum & Bailey, ki ga vidimo na sliki, ima tega, zdravila vedno dosti na zalogi.
----------------------------------------- n

ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628