Repertoar Prešernovega gledališča Kranj za sezono 1998/1999
1.	Jacob in Wilhelm Grimm, Janez Vencelj: Sneguljčica (predstava za otroke)
režija Barbara Hieng Samobor premiera v oktobru 1998
2.	Terrence McNally: Škrtanje režija Primož Bebler premiera v oktobru 1998
3.	Fernando Arrabal: Arhitekt in asirski cesar režija Aleš Novak
premiera v oktobru 1998
4.	Svetlana Makarovič: Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci režija Dušan Mlakar
premiera v decembru 1998
5.	Marjan Tomšič: Jezus Križani
režija Aleš Novak	y	__ ., nnn
premiera v marcu 1999	C	JI /1998/9J
6.	Heiner Miiller: Eksplozija spomina 3 režija Eduard Miler premiera v maju 1999

Sezoni 1998/1999 na pot
Iztekajoče se dvajseto stoletje je gledališče postavilo v položaj, v katerem si mora vedno znova odgovarjati na vprašanje o lastnem bivanju. Blišč filma je zasenčil svetlikanje gledaliških scenografij in kostumov, množičnost televizije mu je odvzela enotno skupnost, iz katere je raslo. Skozi celotno stoletje je postajalo bolj ali manj jasno, da sc čar gledališča razgublja in da gledališče postaja le še nostalgični spomin evropske civilizacije. Kljub temu, in hkrati prav zaradi tega, se je gledališki duh obenem razcvetel v svežih iskanjih in novih oblikah bolj kot kdajkoli prej. Pri tem pa je vedno odgovarjal na vprašanje, kaj je gledališče v tem času.
Največje slovenske uspešnice si ne ogleda niti pol toliko gledalcev kot eno samo nadaljevanje pogrošne TV limonade - in blišč najbolj razkošne predstave se ne more primerjati z efekti povsem povprečnega filma. Zakaj potem gledališče sploh še vztraja in zakaj se vanj še vedno vrača občinstvo in ljudje s predstav odhajajo s skrivnostno očaranostjo?
Eden od temeljev gledališča ostaja še
j vedno nespremenjen, kljub } medijskim preobrazbam modernega j časa - gledališče ostaja neposredno, živo in resnično. V tem smislu je j gledališče še vedno edinstveno. Vse, kar sc na odru zgodi, se zgodi zares, I tukaj in zdaj. Celo pretvarjanje je resnično. Del gledališke resničnosti pa niso samo ustvarjalci, temveč tudi gledalci. Tako gledališče j ponuja iskren dotik človeških duš, ki skupaj zadihajo v gledališki predstavi.
Gledališče se mora vrniti k temu bistvu in pozabiti na tekmo s televizijo in filmom, ki je ne more dobiti. V j svoji neposrednosti in živi resničnosti mora najti tisto, kar je v prvi vrsti : igra. Igra med igralcem in gledalcem, igra pretvarjanja in razkrivanja, igra iluzije in deziluzije, igra gibov in besed, igra kazanja in gledanja, igra kar tako. Gledališče se jo igra vedno | na novo, zmeraj drugače. Zanjo ni potrebno veliko - le oba igralca, tisti, ( ki igra, in tisti, ki gleda.
Prešernovo gledališče je kot poklicno gledališče šele na začetku svoje poti in kot takemu mu v resnici pripada prihodnost. Nov čas, v katerem se bo
1
0 MtiTMOVO (UMIKU MNJ
gledališče moralo otresti ljubosumja na film in televizijo in zaživeti svojo izvorno ustvarjalnost. Prešernovo gledališče jo začenja že zdaj! V predstavah, ki jih bomo pripravljali v tej sezoni, si bosta igralec in gledalec delila smeh in tišino, najiskrenejše, kar lahko doživimo skupaj z drugimi. Ob “škrtanju” Terrenca McNallya se bomo grenko nasmihali sami sebi, v Arrabalovem “Arhitektu in asirskemu cesarju” se bo gledališče smejalo samemu sebi, ob “Teti Magdi" Svetlane Makarovič se bomo smejali vsi vsem, v Tomšičevem “Jezusu Križanem" bo smeh postal boleče tih in v “Eksploziji spomina 3” si bosta igralec in gledalec razdelila tišino besed Heinerja Miillerja. Tudi z otroško predstavo, “Sneguljčico”, bo gledališče skozi sebi lasten način povedalo zgodbo, vsem znano in prebrano, ki se bo gledalce skozi gledališko igro dotaknila na nov način.
V petdesetletni zgodovini so Prešernovo gledališče med vsemi slovenskimi gledališči najbolj pretresali vzponi in padci z životarjenjem ali ustvarjalno polnimi
obdobji med njimi. Pred nekaj leti, ko je znova postalo poklicno 1 gledališče, si je začelo utrjevati položaj med ostalimi slovenskimi poklicnimi gledališči, čeprav je vseskozi ostajalo slovenski gledališki ( Benjaminček, tako po številu premier | kot po količini sredstev in velikosti | ansambla. Kar Prešernovo gledališče drži pri življenju, niso samo skromna sredstva, ki mu jih naklonita občina I in država, temveč želja po ustvarjanju in zvesta publika. V svoji kratki poklicni zgodovini je s svojimi predstavami dokazalo smisel svojega ! obstoja. Zdaj je čas, da odraste! Prvič v času poklicnega delovanja bo v Prešernovem gledališču nastalo šest , predstav v eni sezoni. Načrtovanje tolikšnega števila novih uprizoritev v tako majhnem gledališču seveda postavlja vprašanje, ali to sploh j zmoremo? Da, ker hočemo ustvarjati 1 in s predstavami pokazati, da je I gledališče še vedno zelo živa umetnost.
■
Janez Vencelj

Kljub nekaterim uspešnim predstavam za otroke v prejšnjih sezonah, Prešernovo gledališče že nekaj časa svoji najmlajši publiki ni uprizorilo kakšne klasične pravljice. Te pa ostajajo še vedno med najbolj priljubljenimi in Grimmove pravljice so svojevrsten vrh otroške klasike, kar še posebej velja za Sneguljčico. V njih se skozi pravljično zgodbo temačna groza in celo bizarnost človeškega duha srečuje z nepokvarjenim otroško naivnim pogledom.
Temu izvirnemu Grimmovemu duhu ljudske fantazije, ki se je v raznih interpretacijah zbanaliziral in odtujil, se znova poskuša približati predstava o človeški nečimrnosti z zgodbo o nedolžnosti otroštva.
krstna uprizoritev predstava za otroke
Jacob in VVilhelm Grimm, Ja
Sneguljčica
režiserka: Barbara Hieng
Uvrstitev Sneguljčice na predlog repertoarja je pogojena tudi z željo, da se v gledališču skozi nekaj sezon oblikuje več predstav za otroke, ki bi se lahko ohranile tudi v naslednjih sezonah in bi sčasoma lahko tvorile poseben repertoar za otroke.
Nekoč, globoko pozimi, ko so snežinke kot pub naletavale iz neba, je sedela kraljica pri oknu z lepim okvirom iz ebenovine in šivala. In ko je tako šivala in pogledovala na sneg, se je zbodla z iglo v prst in tri kaplje krvi so kanile na sneg. Bile so videti tako lepo rdeče na belem snegu, daje pomislila: “Da bi imela otroka belega kot sneg, rdečega kot kri in črnega kakor okenski okvir!"
prva slovenska uprizoritev
Terrence McNally: Škrtanje
(Lips together, teeth apart)
prevod Jasna Merc režiser: Primož Bebler
Terrence McNally je eden najuspešnejših sodobnih ameriških avtorjev, z izrednim občutkom za humor. Drama "Škrtanje" je med njegovimi najnovejšimi deli in žanje velik uspeh na ameriških odrih.
Zgodba prikazuje dan dveh povprečnih malomeščanskih parov, v katerem v stilu stavka iz besedila: "Otrok ni zraven, obnašajmo se kot odrasli," padajo maske z obraza njihove povprečnosti in se razkrivajo njihove zatajevane strasti in bolečine, pa tudi ksenofobičnost in negotovost.
Igra razkriva vloge, ki smo jih v
vsakodnevnem življenju pripravljeni igrati in katerih krinke se nam prilegajo že tako trdno, da se naš resnični obraz pokaže le v bolečini.
Duhovito napisano besedilo v popolno brezdelje počitniškega dne ostro reže črto med frazo in izpovedjo in lovi krhko ravnotežje med smehom in solzami.
Q MtttMOVO CllMllKt UMUJ
Vsi so me slišali: "Je še kdo lačen? Bi kdo še?". Zakaj potem ne odgovorijo? Apatija? Dejanska nenaklonjenost? Cisto preprosto vprašanje je bilo. Hočem reči, nisem vprašala "A kdo ve, v čem je smisel življenja" ali "Spiš z mojim možem, Sally?" ali " Se kdo spomni, do kdaj je odprta tista mala špecerija spodaj pri trajektu?". Pride čas, k.o bi streljala, če bi imela pištolo. Drobni mali poki. Pok! Pok.! Pok.! Vse je pokošeno, vse je pomorjeno.
SALLV: Že celo jutro ga opazujem. Zgodaj
SEM VSTALA, DA BI SLIKALA IN ON JE ŽE BIL SPODAJ NA OBALI, KOT DA BI BIL TAM VSO NOČ.
Sedel je s skrčenimi nogami in gledal na morje. Nenadoma se je obrnil in dolgo
STRMEL V HIŠO. SAMO STRMEL.
SAM: Jasno, slišal je o tvojem bratu in
PREVERJAL, ČE BI LAHKO OROPALJJJ^
Poskrbeti moramo, da bodo ljudje opazili,
DA JE NEKDO TUKAJ.
SALLV: Bilo ji. kot v tistem prizoru v tistem filmu.
SALLV: Ni bila Judv Garland?
SAM: Pač, Judv Garland. Ampak v Zvezda je rojena. Zvezda je rojena. Ti si edini
ČLOVEK NA CELEM PLANETU, KI BI REKEL ZVEZDA SE JE RODILA. IN BILJE JAMES MaSON. SALLV: No, KDORKOLI ŽE SAM: James Mason, za božjo voljo:
SALLV: Skratka, ni se vrnil.
SAM: Seveda se ni. To je žalosten film. SALLV: Mislila sem, da je bil muzikal. SAM: Žalostni muzikal. Uničila me boš. SALLV:Ta|ž £A obali lahko vidiš obleko, Kr JV^iJVRCEl..
Bomo>opazili nanjo.
SALLY0$c/fAR NI IMEL NA SEBI.
S AH V KATEREM PRIZOR1 FILMU?
SALLV: Saj veš, v tis'
SAM: Milijon filmoV je, Sa’i,y.
SALLV: Pomagaj m.	,	^
SAM: |ako naj vi-mj,Sa/spačiš vse naslove- zunAj se gre nek tip nudista med ŽENSKAMI
ičis reči,
DA JE BIL NAG?
Na
JAVNI
- 1 miž'u NZaslišano. Si slišal to, John? J am
Prejšnjo soboto sj ^i hotela sposodi ti
FILM Z NASLOVOM GRK ZORRO.
SALLV: Moški odplava.
SAM: Kateri moški?
SALLV: Ne vem. Gregorv Pečki SAM: Gregorv Pečk odplava? Si prepričana, da ni bil Johnnv Weissmuller? SALLV: Ne: Zvezda se je rodila SAM: Zvezda se je RODrt/CzoREGORVEM Pečkom?
SALLV: In Judv Garland.
SAM: Jezus, Sallv...
SALLV: Kaj sem rekla?
SAM: Dobro veš, da me to spravlja ob živce.
IN OTROai.
JOHN: Zelo malo ženskami in še manj
otroci.*
SAM: Kdorkoli bi ga lahko videl. Sallv GA JE. ToiJE PROTIZAKONITO. KaJ, ČE BI JAZ TAKOLE p^ka^al svojega tiča?
fojE Pire Island. Odločno bi ti
odsvetoval.
Fernando Arrabal: Ar
asirski cesar (L architecte et 1'empereur d'Asyrie)
prevod Janez Negro režiser: Aleš Novak
Arhitekt in asirski cesar je drama absurda o vladanju, ki se zgodi na osamljenem otoku med dvema brodolomcema. V njunem odnosu prevzame najpomembnejšo vlogo gledališka igra, s katero preigrata vse situacije človeštva in oblasti, oziroma moči in nemoči.
Je igra o moči igre, da pove nepoved-ljivo in razkrije skrito.
Arrabal je besedilo napisal leta 1967 in velja poleg Guernice in Tricikla za eno njegovih najboljših del. Kmalu po nastanku je predstava doživela tudi
doslej edino slovensko uprizoritev na sceni Male Drame v režiji Jurija Součka, ki je odigral tudi eno od obeh vlog. Predstava je vidno zaznamovala svoj gledališki čas in ostala še do danes v spominu gledaliških sladokuscev.
Trideset let kasneje besedilo še vedno ostaja gledališko sveže in predstavlja nov izziv v iskanju izvorne gleda-iškosti. K njemu se ob svoji sedemdesetletnici vrača tudi igralec Jurij Souček.
Q Mtimovo ClfMllKt JIMNJ
CESAR: Arhitekt, priznaj, da me sovražiš, ARH j .1 'EK l : Ne, prav nič le ne sovražim. CESAR: Podarim ti svoje sanje, hočeš?
ARHI F EK .1 : ii sanjaš vedno isto, vedno vrt vseli naslad, V edno Hieroninms Bosch, jaz pa sem že sit njegovih žensk, ki jim sadijo rože v rit.
CESAR: j i nisi ume
rad imaš samo žlindr
, grobijan si! Niče;
•sar ne veš o tein, kaj je vzvišenost,
ARHIREKT« Kako je, kadar je človek srečen?

CESAR: l i bom že povedal. Kako si nestrpen! Ah! 1 a mladost!
S	X-^ ih 'JA1 v
ARH I 1 EK ( : Ali veš, kako si to predstavljam? Zdi se mi, da si srečen takrat, kadar si skupaj s kako osebo, k i ima zelo nežno kožo, i n nato jo poljubljaš na ustnice in vse se ovije v rožnat dim in njeno telo se spremeni v nešteto majhnih zrcal, in ko jo gledaš, vidiš v njej milijonkrat'švojo podobo, in z njo se sprehajaš na zebrah in na panterjih okoli jezera, ona pa te drži na vrvici.
CESAR: In o svoji zaročenki sem ti kdaj govoril/
ARH I i EK I : Bila je - zelo - lepa - zel«j - ljubka - zelo - svetla - z -zelenimi - očmi - in ...	■
CESAR: Se norčuješ?
ARHI .1 EK F: O njej si mi že govoril.
CIE,SAR: Hočeš igrati vlogo moje zaročenke?
ARHITEKT: Zdajle?
CESAR: Ne maraš igrati vloge moje zaročenke? Divjak!
ARHI f.EK I : Zadnje čase sem zmerom jaz zaročenka, ti pa uživaš!
krstna uprizoritev
Svetlana Makarovič: Tetcl Magda ali
Vsi smo ustvarjalci
režiser: Dušan Mlakar
Predstava bo nastajala na osnovi istoimenske satirične pripovedi, ki je izšla pred natanko dvajsetimi leti. Prikazuje nekoliko čudaško teto, ki živi s svojo odraščajočo nečakinjo in v "sožitju" z normalnim okoljem. S svojo cinično duhovitostjo, nenavadnim pogledom na vsakdanje stvari in svojimi nasveti, ki jih radodarno deli svoji okolici, postavlja
vprašanje, kdo je pravzaprav čudak, tisti, ki čudaške nasvete daje, ali tisti, ki jim slepo verjame in jih upošteva. S tem vprašanjem pa Teta Magda cilja na poplavo amaterskih prerokov, jasnovidcev, zdravilcev in ostale alternativne krame, ki je je danes še neprimerno več, kot pred dvajsetimi leti.
0 p«i«N0vo atiflut« mj
C ^ud it o ) 'as ko. do slo mo v mojem sioeršnjem kivalisču zaman iskdi in da Salon liladdeine samuje. .Punci /mi jo kilo strogo zakiiano. naj moje skrivnosti no izda nikomur. ^daj jo situacija dozorela do to moro. da ) 'as mi jo dano osii/mili z naslednjo D n/ or mu!um: )( uhajam so im daljni .Pdineziji in sicer na ftrdesinem otoku C ukamurinfi S-tfls .Prasnil.
} laj ) ’as ne zarod o ftostni žig iz šosla/ija. to jo zgolj zarad i d iscrolions in jo prevet' kom/dice. da ki ) \tm to razlagala. /mi tudi dintmim. da ki Pasa /trtnimostna zmožnost d ujemanja de. i end ar to ni mizno. Poddi morate lo to. da som zastodomuui. /trosoguoo in moram paziti no vsako besedo.
Som torej no otottu. reciva mu kar .Prasnil, žo prvi dan som kila n prisejsnji mori ckokod. kajti kljuk tovrstnim izkušnjam tentl orle nisem kile /tri/tratijena na tako veličasten sprtjem. ()ksuli so mo z eksotičnim ivetjem. tako do som se skoraj zadušila /mm! orjaškimi orkidejanu. doianska godka mi jo zaigrata drznimo himno - /trasntlsko seveda ~ in na/trdi mi jo prisil visokorasd in atldsko rasten ftoglatuir doka. ~Dajd mo jo v svoj ofjom in so zaglettal gtokoko v moje sinje turkizno zdoin* oi-i. Dolgo simi tako nulče strmda drug drugemu v okraz. pdem jmi simi se vendarle zavedela, da je namen mojinja okiska na .Prasutlu znanstveim raziskami in no nekakšno hormonsko s/troscanje. ^Eato som nui rekla: ) \dre )l( ujeste, nuj čas jo omejen. ) 'fV a no jo sklonil glami r s/todljiiem fttJdonu in mo napdil skozi s/Milir tuivd'usonifi domačinov. Špalir, gosftod ic/ut .Padina. tesar fx‘utdre no ceste, je tekaj, ok iemor ki ) /Midli v nezavest s krti. a lo so 1'am. špalir namreč-, te Ito zgod ilo nikoli - razen morda na Pasom ftogreku. takrat /mi lega loko /e kixsto o/mi žili. J til or s. naj nadaljnjimi, saj vem. tla Paso sne res čas d da j ilijt-jtdzok od radoietl nosii... .Ponudili so mi kdtosov oreh. ravno /trav zrel temnordeče karte, lo jo /tosokna vrsta kokosa, tesle. gosfxtd ična .Padina. no pa tisto kdo žaganje, ki ) % iz ujetja /tečete nekakšne zmrdo. ki jik imenujete pdjukčki. /mi kroz zamero, saj teste, do jo nuj način .Par dirooiions. glotlo ftdjukčkov pit tem. mu .Pdito ftoavrosie. da jik v svojem miserakle žuljenju niste kili prtu> zeliko d dežni ~ ampul* vetjomiio mi. da Pum v lom smislu naravnost zavidam. 11o monlo si namreč /treti dadjati. kako natlložjut jo. če lo kočijo vsi maski kar ntt/»vj fxljuliji tli. kd so ad inf inilum dogaja meni. ) \da som ton j tisti kokosov oreh in ga z dokro merjenim karate ntlartem v listu inki sekundo razklala niti sluiei-. kakšni' konset/nens ko to ftdognilo za sekaj. Domačini dola' .Prasnila namreč' nimtjo niti /ujma o karalojn in ztlaj mislijo, da imam v si-ki čarovniške moči. ( aktj so si' vrgli /treti menoj na tla in mo zaidi po kozjo easliti. Svtjigtt slannja vrat a so pofljnvali, ga imenovati cliarlatan. mu natezali mlinski kamen didi vratu in ga vrtjli v morje. ) \-ndar nujo sne. gosftod ičnti. toga ni /treneš!o. D. najvisjo /tetino som so vrgla i> morja glttftočino. siveti a v /Mejokoiion dimftijskem sliki, in za ddgo čase izginile v votli, silo čez ias. lat mojo Ijutlslint ži' divjo ofjdzocdo. som ftri/laiMtia na vrk z nosni-nim vračem v nizati. l/llinski ktunon som .s jtonovnim karate adercem razklala na sidom Itasoc’ in z umetnim dihanjem ftovrnila ukožru žuljenje ...
.Presutlčani mo kujejo v nekesa! Dtins lo oid. ie razumele, kaj mislim ~ di pa mttrdtiii preteč- pricidtujiat tttl Pas?
P tem primeru mi oprostite. C.oliko za danes. () sinjih znanslienih izstotlhik ~ sciontificgues - /mi v nadeti njem pismu.
)l(aini ena ni samo lop pozdrav, ali kd so temu rine v prosutlskem jeziku: fhakljumij Itiapit op kuriipumkl
) \i'sti
Magd a ~ )/1ati deine ( )nltok pr.mr.sef.
krstna uprizoritev
Marjan Tomšič:
Jezus Križani
režiser: Aleš Novak
Besedilo je slovenska noviteta in je bilo poslano na natečaj za Grumovo nagrado ob 28. Tednu slovenske drame v Kranju. Gre za groteskno tragedijo, ki razkriva slepoto sodobnega človeka ob grozotah pred našimi vrati, ter hkrati odnos do njih, ko so v svetu medijske vseprisotnosti človeške tragedije postale predvsem dobičkanosen posel.
Beliar in Šetar, cinika in nihilista par excelence, iščeta na pobočjih Bosne Jezusa Križanega. Ne kateregakoli Jezusa, temveč le Jezusa, ki bo imel nedvomne znake “tapravega” Kristusa. Torej vse tiste rane in znamenja, ki so podrobno opisana v evangelijih in katekizmih.
Blodita po bojiščih križane Bosne in ne prepoznata Jezusa križanega v neizmernem trpljenju vsega bosanskega ljudstva. Njuna fizična polslepota in popolna slepota sta le simbolični. Gre za odsotnost duše, za slepoto vesti in ljubezni. Zato ne prepoznata Križanega v povorki otrok, ki so jim iztaknili oči. Izkazujeta jim usmiljenje, in sicer tako, da vsakemu podarita po en bonbonček.. Križanega ne prepoznata v posiljenih,
pretepenih in v vseh tistih, ki so jim domovi pogoreli in jim je od vsega ostalo le golo življenje. Kristusa ne najdeta niti v norici, ki se ji je zaradi vojnih grozot omračil um in ne prepoznata ga v ženski, ki išče svojega moža in otroke in tudi ne v zmrcvarjenem dekletcu. Ne prepoznata ga v trpečih katolikih, muslimanih, pravoslavcih... Pač zato ne, ker iščeta enega samega Jezusa Križanega, avtentičnega, tistega iz zgodovine, tistega izpred dva tisoč let. Ko najdeta nekoga, ki ima na svojem telesu vse znake betlehemskega Jezusa Križanega, pa ta potem, ko ga s kisom za nekaj hipov spravita iz kome, ne izjavi, da je on v resnici ta pravi, zgodovinski Jezus Križani, ampak, musliman Himzo Otajagič, pobesnita in ga, križanega, v divjem besu zverinsko umorita. In zakaj? Pač zato, ker onadva, slepa in gluha za resnico, torej za bistvo, iščeta le “pravega”Jezusa, tistega, .r katerim bi se dalo neomajno tržiti in .r tem tudi neomajno obogateti.
0 PčtltilllOVIl (UMIH« MMJ



i * a*
Drama Jezus K rižani je kruto, neusmiljeno, brezkompromisno razkrivanje resnice današnjega časa. časa, ko je postalo zlato tele oziroma Mamon, bog denarja in bogastva, alfa in omega vsega dogajanja, in ko je v času liberalizma oziroma lažne demokracije, dovoljeno vse v imenu kapitala in za interese kapitala. Ta drama je obračun s človekovo pokvarjenostjo, pravzaprav z našo iztirjenostjo in bolnostjo. Resnica sedanjega stanja človekove zavesti je strašna: zaradi moralne in etične slepote in zaradi tega, ker sta želodec in zabava (pamet in circenses) postala središče sveta, se majejo temelji planeta in umirajo reke, z njimi pa tudi morja in oceani.
Drama Jezus Križani nam kaže kruto resnico naše uročen osti. Verizem je tu pripeljan do skrajnih meja, in zato z enim samim namenom: da bi v gledalcu prebudil revolt in gnus do stanja, v katerem se nahaja človeški rod zdaj in tu.
(Ma rja n To mšič)
Heiner Miiller: Eksplozija spomina
Režiser: Eduard Miler
Gledališče, ki ga je ustvarjal nedavno umrli nemški dramatik Heiner Miiller, je gledališče natančnih, do skrajnosti ostrih stavkov, ki razgaljajo človeško eksistenco. V poetiki govorjenega se z njim srečuje režiser Eduard Miler s svojo čisto gledališko estetiko.
Predstava je zasnovana kot zadnji del trilogije na osnovi besedil Heinerja Miillerja in ki že zajema predstavi Eksplozija spomina, ki je nastala v sezoni 1996/97 v SLG Celje in predstavo Naloga nastalo v sezoni 1997/98 v SMG Ljubljana. Obe sta odgovor na vprašanje etike in estetike utrujene človeške civilizacije. Predstava, ki bo nastala v Prešernovem gledališču naj bi bila torej zaokrožitev gledališkega razmišljanja ob koncu tisočletja.
Bodalo v
Poslednjega nion'
In nobene roke. V neki
ilniku. Pobesneli žar
loga, ki po aplavzu vpije
Kakor gledališče, pozabljena obleka.
Heiner Miiller: GLEDALIŠKA SMRT
Prazno gledališče. Na odru umira
Po vseh pravilih njegove umetnosti igralec
loži, prazni
Svila šepeta, kar kriči igralec
Svila rdi, obleka je vse težja
Od igralčeve krvi, minevajoče v smrt.
V blesku sle, ko prizor bledi
Pozabljena obleka iz žil izpija kri
Umirajočega, podobnega samo še sebi
Ne užitka, ne strahu pretvarjanja več ni
Barvni madež brez vrnitve - njegova kri.
g tmmn cumuiit muiu
Ostala gledališka ponudba
Kot ste verjetno že opazili, bomo v letošnji sezoni prvič ponudili svojemu občinstvu povsem lasten program. Kot še nikoli doslej se bo pokazala ustvarjalnost Prešernovega gledališča. Šest lastnih predstav prihajajoče sezone pa seveda ne bo edino, kar bo moč videti na odru Prešernovega gledališča v naslednji sezoni.
Spomladi 1999 se bo v Prešernovem gledališču odvijal že devetindvajseti Teden slovenske drame. Festival je v vsej svoji zgodovini igral pomembno vlogo v razvoju nacionalne dramatike. Tako bo tudi letos na festivalu moč videti skrben izbor najboljšega, kar izvirna slovenska dramska in gledališka ustvarjalnost lahko ponudi svojemu občinstvu. Teden slovenske drame mora ponuditi svoj odgovor na vprašanje o stanju slovenske dramatike, zato bomo Teden slovenske drame dopolnili tudi z drugimi prireditvami -okroglo mizo, bralnimi predstavami..., festivalu pa bomo skušali dodati več festivalskega vzdušja s podelitvijo nagrade za najboljšo uprizoritev slovenskega gledališkega besedila.
Poleg Tedna slovenske drame bomo na naš oder povabili tudi druge predstave ostalih slovenskih gledališč. V preteklih letih so del abonmaja Prešernovega gledališča dopolnjevale
gostujoče predstave. Čeprav bomo v letošnji sezoni, tako kot večina poklicnih gledališč, pripravili povsem lasten abonma, boste v Prešernovem gledališču ravno tako lahko videli kar nekaj gostujočih predstav. Prešernovo gledališče bo gostilo najboljše predstave pretekle in tekoče sezone z željo, da svojo publiko čim širše seznanja z aktualnim gledališkim ustvarjanjem. Obenem pa bomo na odru gostili tudi predstave tistega žanra, ki je občinstvu najljubši - komedije. Tako si boste v tej sezoni poleg šestih domačih predstav lahko ogledali večje število gostujočih predstav, ki bodo tako gledališko bogatile, kot tudi zabavale.
Poleg poklicnih gledališč bomo svoj oder odprli tudi zanimivim predstavam, ki so nastale izven inštitucij in ki predstavljajo sveža iskanja v umetnosti, brez katerih si je nemogoče predstavljati razvoj slovenskega gledališča.
Vse abonente, ki bodo ob obisku teh predstav lahko izkoristili še dodatni 10 odstotni popust, že sedaj vabimo, da si poleg domačih predstav ogledajo tudi ta, nedvomno zanimiva gostovanja.
Q PMSUhOVO (UMIKU UMUJ
Igralski ansambel Prešernovega gledališča
Darja Reichman
Vesna Slapar
Vesna Jevnikar
Tine Oman

Pavel Rakovec
Matjaž Višnar
e
Nagrade v sezoni 1997/1998
Igralka Darja Reichman je za vlogo Anice v slovenskem celovečernem filmu Brezno prejela na festivalu slovenskega filma v Portorožu nagrado revije Stop za najboljšo igralko leta.
Na festivalu otroških predstav poklicnih gledališč je žirija dodelila prvo nagrado predstavi Prešernovega gledališča iz Kranja “O tem se ne govori”, ki jo je režiral Samo Strelec.
“Prvo nagrado Zlata paličica za najboljše delo v celoti prejme uprizoritev dela več avtorjev O tem se ne govori v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Poleg umetniškega užitka ponuja gledalcem vseli starosti tudi vzgojno poslanstvo.”
Prav tako je za vlogo v tej predstavi prejel nagrado za najboljšo moško vlogo tudi igralec Uroš Smolej.
“V vseh podvlogah je pokazal izjemno igralsko bravuroznost tako v glasovnem kot v telesnem izrazu.”
Povabilo k vpisu abonmajev
Spoštovani obiskovalci Prešernovega gledališča!
Kot ste lahko opazili, se v sezoni 1998/1999 v Prešernovem gledališču obeta precej zanimivih novosti. Prvič v svoji zgodovini poklicnega gledališča vam lahko ponudimo povsem lasten repertoar. Zato vas toliko bolj vabimo, da vpišete abonma našega gledališča.
Abonmajske predstave
Abonma Prešernovega gledališča letos vključuje naslednje predstave:
Terrence McNallv: Škrtanje
Fernando Arrabal: Arhitekt in asirski cesar
Svetlana Makarovič: Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci
Marjan Tomšič: Jezus Križani
Heiner Miiller: Eksplozija spomina 3
Vrste abonmajev:
abonma četrtek	predstave ob četrtkih
abonma petek 1	
abonma petek2	
abonma petek3	predstave predvidoma ob petkih
abonma sobota 1	
abonma sobota 1	predstave predvidoma ob sobotah
abonma Modri	
abonma Rdeči	
abonma Rumeni	
abonma Zeleni	
abonma Dijaški	predstave ob različnih dnevih v tednu
Predstave se bodo pričenjale ob 19.30, od 1. maja ob 20.00 uri, za abonma	
Dijaški pa se bodo pričenjale ob 19.00.
Ugodnosti za abonente
•	V želji, da bi v gledališče privabili čimveč stalnega občinstva, cen abonmajev letos nismo zvišali.
•	Z nakupom abonmaja si tako lahko zagotovite do 20% popusta, oziroma s takojšnim plačilom še dodatnih 5% popusta.
•	Študentom in upokojencem nudimo ob vpisu abonmaja še poseben 20% popust. Dijakom, ki bodo vpisali Dijaški abonma, pa priznamo kar 50% popusta.
•	Z nakupom abonmaja imate zagotovljen stalni sedež skozi celotno sezono, tako da vam ne bo potrebno razmišljati o rezervacijah in čakanju pred blagajno.
•	Vsi abonenti lahko izkoristite 10 % popust pri vsakem nakupu ene vstopnice za katerokoli predstavo v Prešernovem gledališču (tudi predstave Tedna slovenske
drame), razen za premiere in za prireditve, katerih organizator ni Prešernovo gledališče.
•	Redni abonenti, ki boste v celoti takoj vplačali abonma brez popusta, boste ob vpisu prejeli kupon za brezplačno vstopnico, s katerim si lahko v tekoči sezoni ogledate eno od predstav Prešernovega gledališča. Kupon lahko podarite prijatelju, znancu, otroku za ogled otroške predstave ali pa ga izkoristite sami, če si predstave niste mogli ogledati, ko je bila na sporedu za Vaš abonma.
•	Vse abonente, ki bodo ob vpisu abonmaja doplačali 800 SIT, bomo pisno obveščali o ponovitvah uprizoritev za njihov abonma en teden pred napovedano predstavo. Prav tako jim bomo istočasno poslali tudi gledališki list za vsako predstavo.
vrsta	vrsta	vrsta
1.-2.	3.-4.	5.-6.
11.-12.	7.-10.
b2.-b4.	bi
način plačila	kategorije abonentov	prostor 3	prostor 2	prostori
takojšnje plačilo	redni abonenti	5 700 sit	6 650 sit	7 600 sit
	študentje in upokojenci	4 500 sit	5 250 sit	6 000 sit
	dijaki v abonmaju Dijaški	3 000 sit	3 500 sit	4 000 sit
plačilo v dveh obrokih	redni abonenti	2x 3 000 sit	2x 3 500 sit	2x 4 000 sit
	študentje in upokojenci	2x 2 400 sit	2x 2 800 sit	2x 3 200 sit
plačilo z virmanom	podjetja	6 000 sit	7 000 sit	8 000 sit
cena vstopnic v prosti prodaji		1 500 sit	1 700 sit	2 000 sit
V ceno je vštet 6,5 % prometni davek. Popusti ne veljajo za plačila z naročilnico.
Vpisovanje abonmajev
Vpisovanje bo potekalo v gledališki avli vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne), in sicer za dosedanje abonente:
-od četrtka, 10. septembra, do ponedeljka, 14. septembra, boste dosedanji abonenti lahko obnovili abonma in ohranili dosedanji sedež;
-v torek, 15. septembra, boste dosedanji abonenti lahko zamenjali dosedanji sedež
Vpis abonmaja za nove abonente:
-od četrtka, 17. septembra, do torka, 22. septembra
Dodatne informacije o vpisu abonmajev lahko dobite vsak delavnik po 20. avgustu na upravi gledališča (vhod s Tavčarjeve ulice), ali po telefonu 064/ 222-681 ali 222-701
Informacije
Abonentska izkaznica ni prenosljiva in velja z osebnim dokumentom. Prenosljiva je le abonentska izkaznica, ki jo je naročilo in prevzelo podjetje z. naročilnico in je ime podjetja tudi napisano na abonentski vstopnici. Če si ne morete ogledati predstave v okviru abonmaja, Vam ne moremo zagotoviti nadomestnih vstopnic. Razpored gledaliških predstav bomo pripravljali po 20. v mesecu za prihodnji mesec in takrat Vam lahko posredujemo tudi informacije o ponovitvah za Vaš abonma. Mesečni koledar predstav PG bo objavljen zadnji petek v mesecu v Gorenjskem glasu, pošiljali pa ga bomo tudi podjetjem s prenosljivimi abonentskimi izkaznicami in imetnikom KONTO vstopnic. Vstop v dvorano po začetku predstave ni dovoljen, zato Vas prosimo, da ne zamujate predstav. V dvorano ni dovoljeno nositi telefonov in ni dovoljeno fotografiranje ali snemanje. Prosimo Vas, da na predstave ne nosite ur in ostalih predmetov, ki oddajajo zvočne signale.
Konto vstopnice
Konto vstopnice so kuponi, ki jih prinašalec pri blagajni gledališča zamenja za redne vstopnice. Konto vstopnice si zagotovi podjetje, posameznik ali skupina na osnovi naročilnice oziroma plačila v višini 40.000 SIT (25 kuponov) in jih lahko ponovno naroči kadarkoli v sezoni. Konto vstopnice lahko izkoristite pri vseh predstavah, ki so razpisane kot KONTO (npr: "za abonma MODRI, IZVEN in KONTO). Konto vstopnice torej niso vezane na dan v tednu in jih lahko porabljate od začetka do konca sezone. Imetnikom konto vstopnic priporočamo zamenjavo za redne vstopnice že v predprodaji, lahko pa vstopnice dvignete tudi tik pred začetkom posameznih predstav, če bodo še na voljo. Imetnike konto vstopnic bomo ob koncu vsakega meseca obveščali o vseh ponovitvah predstav v naslednjem mesecu, tako da bodo imeli prednost pri prevzemu vstopnic.
Ponovitve predstav iz prejšnje sezone
Jimmie Chinn: Takšni in drugačni
B. Oman, D. Reichman, Š. Drolc
režija: Zvone Šedlbauer premiera: 3. 10. 1997
Režiser je ustvaril razigrano predstavo, ki je sicer mestoma odstrla tudi kako grenkobnejše, torej nehumorno spoznanje, a je tako v celoti kot v nadrobnostih razigrala in navdušila avditorij.
Vasja Predan, Razgledi
C3 PMUilMVO ČUDMI!« UD MIJ
Več avtorjev: 0 tem se ne govori
režija: Samo Strelec premiera: 14. 10. 1997
Duhovita, sproščena, preprosta, odkrita, neposredna, s pravo mero igralske improvizacije in drzno neposrednega vključevanja občinstva v ris otroške in teatrske igre.
Maša Derganc, Vesna Slapar, Kristjan Ostanek, Uroš Smolej Slavko Pezdir, Delo
Stavvomir Mrožek: Policija
režija: Jaša Jamnik premiera: 19. 3. 1998
Matjaž Višnar, Pavel Rakovec, Tine Oman
Osnovna situacija Mrožkove igre nam prikazuje svet, v katerem ni več kriminalcev niti družbenih kritikov. Ljudje verjamejo, da je njihova država popolna, stopnja njihove avtocenzure je tako visoka, da si le v najbolj črnih morah upajo misliti kritične misli.
Mirjam Novak, Gorenjski glas
režija: Mile Korun
Anton Pavlovič Cehov: Striček Vanja premiera, 11.12. 1997
Darja Reichman, Robert Kavčič, Boris Ostan, Alenka Vipotnik, Jernej Šugman
Gre za predstavo, v kateri navdušuje praktično vse, od imenitnega gladko tekočega in duhovitega prevoda Milana Jesiha, do izredno pregledne in natančne režije Mileta Koruna, ki je z izrednim občutkom za ritem, drobne, pa tudi potujene poudarke in gledališke znake suvereno in premišljeno vodil z gosti okrepljeno igralsko ekipo.
Matej Bogataj, Radio Slovenija
@ mmm cuMuift juumj
Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj
uprava 064/222 701,222 681 blagajna 064/ 222 681 telefaks 064/223 534 e-mail: presern-gled@s5.net
Gledališki list Prešernovega gledališča Kranj • Sezona 1998/1999, številka 1 • Izdaja Prešernovo gledališče Kranj • © Vse pravice pridržane • Za izdajatelja Milan Marinič • Gledališki list uredila Jasna Merc in Janez Vencelj • oblikoval Iztok Skok • fotografije Damjan Švare • Tisk JAGRAF • Naklada 2000 izvodov
Kranj, Slovenija, avgust 1998
Direktor MiLm Marinič Umetniški vodja Janez Vencelj Organizator Jaka Kurat