Debeiö, snežna odeja se blešči na jutra- njem soncu in vse je belo, celo oči posta- jajo bele. Le črne, zamrznjene vrbove ve- je se kot žalostne roke spletajo v dolgo ovinkasto verigo, ob kateri teče Voglajna. Ob njej hiti proti Oelju vlak, poln ljudi in košar, vlažnih hlapov, tobačnega dima in pogovorov. Naenkrat se v sosednjem oddelku raz- joče violina, ima razipokan glas in zaradi tega je anana madžarska romanca še bolj otožna in raztrgana. Potem jo, v nenavad- no visokem tonu zapoje otroški glas. Res- no, mehanično in brez občutka, vendar ta- ko, da me napaja z ssdavnaj pozabljenim občutkom otroške osamljenosti ob zalede- neli, mrtvi in zapuščeni reki, kakršna je adaj Voglajna. Končno še pesem usahne. Izgubi se ne- kje pod vlakom. Radovednost me odtrga od okna, da pobitim naprej, se prerivam med ljudmi in košarami, ne ozirajoč se na poglede, ki me obsojajo. Skozi šipe na vratih oddelka zagledam tri kuštrave, čr- ne glave fantkov, starih okrog dvanajst let. Poleg enega leži na sedežu stara raz- bita in z lepljenjem ponovno sestavljena violina, s katero si je verjetno že dečkov ded služil kruh. Drugi ima nad glavo obe- .šeno novo, svetlečo se kitaro, tretji pa se objema z ogronmim kontrabasom. Vsi trije dečki imajo resne iaraze na obrazih, očit- no je, da »o navajeni na druižibo odraslih. »Od kod si, tovariš?« vprašam fanta z violino, ki je stopil na hodnik in si instru- ment s pomočjo navadne, grobe vrvi obe- sil čez ramo. Nekaj časa me gleda z nezaupanjem in ko sem že prepričan, da mi bo kaj za- brusil, se mu obraz omehča v prijazen na- smeh: »Iz Čakovca.« »In kam ste namenjeni?« »V Celje. Pust je, igrali bomo.« »Kje?« »Povsod. Tam, kjer so ljudje. V gostiQ- nah .. .« »Greste zdaj prvič v Celje?« »O, ne! Lani smo bili tudi. Igrali smo v »Mignonu«, pri »Pošti« . . . »Zimskega plašča nimaš?« »Zakaj? Saj ga ne ix)trebujem!« Vlak se je ustavil na celjski postaji. Moj bežni znanec se brez pozdrava napotil za tovarišema, ki sta se že bližala izhodu. Še na cesti gledani za njimi — odhajajo naravnost proti »Pošti«. Globoko v sebi jim želim veliko srečanj z vinjenimi in veseli- mi ljudmi, ki bodo razpoloženi, da sežejo v žep in jim za njihovo igranje ponudijo ' dinar aU dva ... Kaj pa bi jim naj drugega želel?! MILE SAVIC CEIJE JAVNO PRIZNANJE Novozapadli sneg prejšnji teden je povzročil velike skr- bi vsem, veliko dela pa tudi občinskemu štabu za obram- bo pred elementarnimi in dru- gimi nesrečami ter številnim komunalnim službam itd. Lahko rečemo, da je bilo de- lo, ki ga je vodil in usmerjal štab v redu opravljeno in da so se Celjani uspešno »spo- padli« s snežno stihijo. Zato ni naključje, da so odborniki celjske občinske skupščine na svoji seji, v torek, 18. febru- arja, itsrekli javno priznanje ne samo štabu, marveč tudi pripadnikom celjske gamizije JLA, ki so pomagali v akciji za odstranitev snega z ulic, ter komunalnemu pK)djetju zavodu za požarno varnost, prostovoljnim gasilskim dru- štvom ter celjski informativ- ni službi, ki je zlasti preko Radia Celje, spremljala vso delo in imela v nedeljo in po- nedeljek več izrednih oddaj. M. B. 80 ODBORNIKOV Olani obeh zborov celjske občinske skupščine so na zadnji seji sprejeU odlok o določitvi volilnih enot za vo- litve odbornikov v občinsko skupščino. Kot doslej bo tu- di poslej skupščina imela 80 odbornikov, od tega 40 v ob- činskem zboru in enako šte- vilo v zbom delovnih skupno- sti. majsko žrebanje vezanlhvlog , Volilne enote na terenu so razdeljene tako, da ima vsa- ka po približno tisoč volivcev. Manj pa jih imajo trenutno tista območja, ki so še v gradriiji pa bodo že v kratkem dobila nove stanovalce. IMENOVANJA Glede na to, da je v delov- nih organizacijah celjskega Remonta, geodetskega zavo- da in kolektiva Slovenija-mer- kur v teku postopek za re- elekcijo direktorjev, je tudi občinska skupščina imenova- la v komisijo za razpis teh delovnih mest svoje predstav- nike. Razen tega je potrdila ime- novanje Milice Bizjakove za direktorico zavoda Ivanke Uranjekove, za namestnika predsednika občinske volilne komisije pa so odborniki imenovali Jelko Vrtačnik, so- dnico občinskega sodišča v Celju. -mb TUDI ZA REGIJO v skladu s sestavo progra- ma o prihodnjem razvoju Slovenije, so se v Celju odlo- čili ne le za delo ustreznih občinskih komisij, marveč tudi za ustanovitev tako ime- novane medobčinske komisi- je, ki bo pripravila predlog razvojnega programa širšega celjskega območja. Menimo, da je tako stališče več kot v redu, saj gre za naloge, ki ne zadevajo samo občine, marveč jih je treba obravna- vati v sodelovanju z vsemi či- nitelji, ki delajo na širšem, a zaključenem območju. ZAVRNJENA PRITOŽBA Odborniki celjske občinske skupščine so na zadnji skup- ni seji zavrnili pritožbo tov. Jožeta Curka glede na odloči- tev zbora delovne skupnosti celjskega pokrajinskega mu- zeja, ki ni sprejel predloga pristojne komisije za njegovo imenovanje na mesto direk- torja te ustanove. Hkrati so odborniki naročili komisiji, da ponovno razpiše delovno mesto direktorja pokrajinske- .ga muzeja v Celju. -an IK)BRNA ZAČETEK PROSLAV OB 25-LETNICI v Dobrni je bil začetek proslav ob 25-letnici pohoda XIV. divizije. Po proslavi so šolarji in nekdanji udeleženci divizije odšli na Paški Koz- jak, kjer so tamkajšnji otro- ci pripravili ob spomeniku manjšo proslavo. To je samo uvod v začetek proslavljanja pomembne obletnice. ŽALEC „ZAKONCI STAVKAJO" DPD Svoboda v Šempetru je v nedeljo uprizorila kome- dijo v treh dejanjih »Zakonci stavkajo«. Delo, ki ga je re- žiral Lojze Fric, je občinstvo toplo sprejelo, kar kaže, da si Šempetrčani takšnih in po- dobnih uprizoritev še želijo. Igralci nameravajo s komedi- jo tudi gostovati. ROŽE VRTNICE žalska delavska imiverza je pred dnevi priredila v Šempe- tru predavanje o rožah vrtni- cah, ki so ga spremljali barv- ni diapozitivi. O zanimivi te- mi je predaval Ivan Tušek iz Kranja. Kot kaže bodo prire- dili še več takih predavanj. V Preboldu pa je Stane Tavčar predaval o svetovnih turističnih zanimivostih Azije in Afrike. GASILCI SE UČIJO Te dni je gasilsko društvo iz Groblje priredilo v Prebol- du tečaj za gasilce. Udeležu- je se ga 18 tečajnikov, članov društva iz Groblje in Latkove vasi, vodi pa ga častnik Franc Štajner iz Prebolda. T. T. KUHARSKI TEČAJ Aktiv mladih kmetijskih proizvajalcev na Polzeü je or- ganiziral kuharski tečaj. Ude- leževalo se ga je 24 deklet, ki so se pod vodstvom priznane kuharice Minke Matko nauči- le nekaj pomembnih kuhar- skih veščin. NOVA GOSTILNA v Dobrteši vasi v Savinjski dolini je pred dnevi Peter Kosu odprl novo moderno gostilno. Kljub temu, da sta v bližini že dve gostilni, ima dosti obiska. Ljudje so zado- voljni tako s postrežbo, kot s cenami. BISERNA NEVESTA UMRLA v nedeljo 16. februarja je bila v Radečah biserna poro- ka IVANE in VIKTORJA KASBERGERJA. Oba sta bi- la v krogu svojih domačih vesela in razigrana, oba sta zaplesala in nevesta je nekaj- krat spodbujala družbo, naj se malo razživi. Osem dni po prazniku, mi- nuli ponedeljek zjutraj, .se je biserna nevesta poslovila za vselej. Po veselju nad red- kim dogodkom naenkrat ža- lost. Ni nam treba pisati ne- krologa, kajti šele pred dve- ma številkama' smo o biser- nem paru priobčili celo stran pod na.slovom »Zakon, ki je dozorel v biser«. Malo je manjkalo, pa ne bi dozo- rel ... Iskreno sožal,)e vsem nje- nim bližnjimi ZAČETEK JE TU čeprav je od slovenskega kulturnega praznika poteklo že nekaj časa, bi radi pohva- lili mladince Rimskih Toplic, ki so ob tej priložnosti pri- pravili Večer Prešernove poe- zije. To so storili kljub želez- nemu pravilu, da občani te- ga kcaja neradi obiskujejo tovrstne prireditve. No, od enaindvajsetih recitacij je na največje priznanje med poslu- šalci naletela pesem Od želez- ne ceste, ki sta jo posredova- la Božena Pavčnikova in Mar- jan Knez, vse ostale pesmi pa so poslušalci pasivno spre- jeli. Nastopili so še: Polona Pečar, Zdenka Hohkravt, Pe- regrina šergan in Marko Bi- derman. Scensko zamisel sta prispevala Franc Smolnikar in Rajko Košeč, recital pa je pripravil in ga zrežiral An- drej Marinšek. Kot scenski delavec zasluži vso pohvalo Stane Flis. Mladina je skle- nila, da bo kljub slabemu obi- sku in neresnosti nekaterih mladih gledalcev podobne pri- reditve še prirejala. PUSTOVANJE V NEDOKONČANI DVORANI Prosvetno društvo »Primož Trubar« v Loki pri Zidanem mostu že drugo leto obnavlja svojo prosvetno dvorano, pa ne more najti dovolj denarja, da bi dela dokončalo. To po- vzroča v kraju še posebno kulturno mrtvilo. Kljub temu so v nedokončani dvorani priredili pustovanje in izroči- li maskam troje nagrad, ki sta jih podarila konfekcija Radeče in splošno trgovsko podjetje. KDAJ CESTA NA PAŠKI KOZJAK Velik sneg je onemogočil hitrejšo gradnjo nove ceste na Paški Kozjak. Graditelj predvideva, da bo cesta go- tova do 27. aprila, ko se bo v Velenju začela centralna proslava 25-letnice ix)hoda XIV. divizije. Istočasno ob- navljajo tudi planinsko kočo. Povsem bodo obnovili sobe, kuhinjo in centralno kurjavo. PET ČLANOV KROŽKA v velenjski gimnaziji je že v začetku tega leta začel z de- lom literarni krožek. Članov je samo pet, vsi iz tretjih ali četrtih letnikov. Čeprav jih je malo, je njihova dejavnost zelo razgibana. Zberejo se večkrat v tednu in skupaj ocenjujejo dela enega izmed njih. Želijo si le, da bi v nji- hove vrste stopilo več nadar- jenih dijakov, predvsem iz nižjih letnikov. MLADI SO RAZSTAVLJALI v mladinskem klubu v Ve- lenju je bila pred kratkim razstava del mladih umetni- kov. Predstavili so se Planko in Naglič z literarnimi stva- ritvami, Barič pa z nekaj po- srečenimi slikami. V svojih delih so hoteli izraziti misel- nost in gledanja mladih ter s svojo lastno predstavo o sve- tu in dogajanjih v njem. MALI INTERVJU Ko je stopdl skozi vrata na oder se je v dvorani odtr- galo. Okoli 400 parov rok je zaploskalo, da je lestenec rahlo zavalovil. To je bil v zadnjem letu že njeg,>v četiai samostojni koncert v Celju. Petega bo imel že Pez manj kot mesec dni: 14. ma.ca. Ze ugibate, o kom govori no, naj vam povemo. Gkworimo o Vice Vukovu, najpopularnej- šem in najboljšem pevcu za- bavne glasbe v Jugoslaviji. »Sem že skoraj Celjan, saj' vsak drugi dan nastopam pri vas,« je za uvod pozdravil zbrane oboževalke, med kate- rimi so bili takšni od dveh let pa do obiskovalcev v le- pi starosti. Kako ocenjujete celjsko občinstvo? To je ču- dovita publika. 2e dolgo ni- sem imel tako dobrega kon- takta med dvorano in odrom. V Celju te meje praktično ni. Kaj najraje pojete? »Najraje prepevam melodije domačih avtorjev .« Vaš osebni največji uspeh? »Popevka Mimo teče- jo reke. Z njo se je začelo. Med novejšimi pa Bokel j ska noč.« V glav-nem pojete do mače melodije. Zakaj? »Me- lodične so in z njdmi sem do- segel največje uspehe.« Kako izbirate melodije za plošče? »Poskušam najti komix>nento med pevčevo fizionomijo in totalno kJ'ineroiainostjo.,,, riM'je? »Praktično je vse , je življenje turneja.« ^ nja in nastopi? »Snemaj ij na TV v Belgiji, ZRN, , ci ...« Kako pa so^ »Hvala za reklamo.« g tako pogosto nastopate v' lju? »Vprašajte občdnstvo Draga Bradača.« Edino va.šeni koncertu je polna d rana ... »Vse je stvar ob stva. če me želijo po&l\j§ bodo prišli. Seveda sem ga vesel.« Oboževalke? uspel odgovoriti. Z Elv Voča sta odšla na oder temperamentno odipela Ju kare. Je s tem Vice Vi^ mislil tudi na obože^-^jj Verjetno ne. POMOČ DIVJADI Lovska družina Ljubno Savinji je zaradi visoko za dlega snega, ki je ogrozil ( je živali, organizirala j ekip lovcev in gozdnih dej cev, ki so šH divjadi na moč. Krčili so poti, podi drevesa jelk in pripravi hrano za divje živali. Pold so tudi seno in suho det^ Pospešili so čuvajsko sita in nadzorovali klateče pse. akciji za pomoč divjim ži Um so sodelovali tudi ] svetni delavci, ki so otroli pripovedovali o zaščiti dj di, otroci pa so potem to < je znanje posredovali celo raslim. F. PREDAVANJE i O OBRAMBI Tudi v Ljubnem so iad več predavanj o obraniš sposobnosti. Udeležilo se ji je veliko občanov, ki söii)' z načinom in snovjo tudiiif zadovoljni. F. i ŠOLSKI AVTOBUS i POČIVA ! Več dni je visok sneg ras gim otrokom onemogočal, i bi redno prihajali v šolo. P seben problem je nastal ta kjer niso plužili cest. Takoi I primer šolski avtobus ni m ! gel opravljati svoje redne i lacije Ljubno—Ras tke. vomi si za to niso delali i i benih posebnih preglavic, i I dno, kajti ne glede na to, i I je cesta pod upravljanj» i Gozdnega gospodarstva, vendarle namenjena javn«3 prometu. F' KONJICE »TEPČEK JURIJ« V JERNEJU v šoli Jernej pri LočaH tamkajšnje prosvetno ® štvo pred kratkim uprimo? veseloigro »Tepček Jurij«', predstavi je bila še P^^ zabava. TUDI NESKLEPČ- NOST JE RAZLIČN' Večina nedavnih kaniW cijskih konferenc v k^nP o^ini je uspela ob P^ sklicu. Zaradi nesklep^i^ so se edino v Skomarju,.jj roma Resniku, v vasi in v volilnem obn^ ki zajema Liptovsko ir*^ borsko cesto v Slov. ^^ cah občani morali sestaj enkrat. Toda tudi v nes^ nosti je razhka. Občanom so v hribovitih predeli^ , po uro in več gazili sn^' bi lahko prišli na zT^j treba izreči priznanje. ™ j di tisü, ki so ostali dor^'^ to storili iz upravičei^