GEOGRAFSKI OBZORNIK in truda. Vse to ne bi bilo mogoče brez denarne po- moči Ministrstva za znanost in tehnologijo Republi- ke Slovenije. Posebno pozornost smo seveda posvetili vsebini, ki je tokrat, z izjemo prvega prispevka, ki govori o dolomitu v Sloveniji, izrazito posvečena enemu naj- bolj aktualnih problemov današnjega časa, to je na- ravnim nesrečam. V prvem prispevku, ki ga je pri- pravil dr. Matej Gabrovec, z naslovom »Dolomitne pokrajine v Sloveniji s posebnim ozirom na relief in rabo tal«, je analizirana dobra desetina slovenske- ga državnega ozemlja, zgrajena iz dolomita. Zanj je značilna posebna vrsta fluviokrasa, glede na re- lief jo je avtor razdelili v štiri osnovne tipe. Največ- ji del članka je posvečen analizi rabe tal v dolomit- nih pokrajinah. Rabo tal je ugotavljal s pomočjo ka- tastrskih podatkov in agrokarte, na treh izbranih test- nih območjih pa je uporabil tudi franciscejski kata- ster in tako ugotavljal spremembe rabe tal v zadnjih dveh stoletjih. Za dolomitne pokrajine je v primerja- vi z območji na drugih kamninah značilen nadpov- prečen delež travnikov in zaraščojočih se površin. V drugem prispevku je dr. Milan Orožen Adamič analiziral potresno ogroženost Ljubljane. V Sloveni- ji se stikajo velike naravnogeografske enote: Alpe, Dinaridi, Sredozemlje in Panonska kotlina. V prete- klosti je bilo v tem območju veliko rušilnih potresov. Pred sto leti (1895) je močan potres, ki je imel uči- nek med 8. in 9. stopnjo po MCS lestvici, močno poš- kodoval Ljubljano. Ker je Ljubljana glavno mesto Slo- venije z največjo gostoto prebivalstva in številnimi dru- gimi pomembnimi centralnimi funkcijami, ocenjuje, da je zato to potresno najbolj ogroženo območje. Za Ljubljano je izdelana karta mikroseizmične rajo- nizacije. S pomočjo statističnih podatkov in drugih virov je izdelal dokaj podrobno podatkovno bazo, ki jo je vključil v geografski informacijski sistem. To je prvi primer tako podrobnega raziskovanja v Slo- veniji, in to na mestnem območju, ki obsega le pri- bližno 0 ,9 % površine Slovenije, pa kar 1 3,4 % nje- nega prebivalstva. Poglavitni cilj raziskave je bil oce- na možnih posledic rušilnega potresa. V najbolj ogro- ženem območju 9. stopnje MCS je 15,23 % vseh ob- jektov in v njih prebiva skoraj 1 0 % Ljubljančanov. Ocena potresne ranljivosti je pokazala, da bi ob po- tresu 9. stopnje, to je ob potresu, ki bi bil močnejši kot leta 1 895, bilo uničenih kar 26,3 % vseh stano- vanj, hude poškodbe bi imelo 4 4 , 9 % stanovanj. Ob manj močnih potresih pa bi bile posledice seveda us- trezno fnanjše. •'J* r ) Miha Pavšek je raziskoval poletna neurja le- ta 1994 v Sloveniji, izdelal pregled dogajanj, razisko- val osnovne značilnosti in pripravil podrobnejši pri- kaz izbranih primerov. V poletnih mesecih leta 1994 je bilo vremensko dogajanje nad Slovenijo pogosto zelo burno. Številna neurja so se pojavljala predvsem v notranjosti Slovenije, v pasu od Nove Gorice in Po- sočja do Gorenjske, v Ljubljanski kotlini in Posavju, na Dolenjskem, v Beli krajini pa vse do severovzhod- ne Slovenije, kjer so bila najštevilnejša. Pojavi krat- kotrajnih neurij z intenzivnimi padavinami, točo, stre- lami in močnim vetrom so za ta letni čas povsem obi- čajni, v posameznih primerih pa je krajevna inten- zivnost spremljajočih pojavov presegla vse do sedaj zabeležene na teh območjih. Pokrajinske posledice na najbolj prizadetih območjih so bile izjemnega ob- sega, temu ustrezna pa tudi višina ocenjene škode. Osrednji del vzhodne Slovenije in učinke polet- nega neurja v porečju Bolske je raziskoval Milan Na- tek. Dne 28. junija 1994 se je v večernih urah raz- vil močan nevihtni oblak nad severozahodnim delom Posavskega hribovja in skrajnim jugozahodnim obrobjem Celjske kotline. Neurje z močnimi pada- vinami, točo in vetrom je trajalo komaj dve uri. Nje- govo središče je bilo nad Veliko (Cemšeniško) pla- nino (1204 m). V severnem delu se je neurje najbolj razbesnelo v osrednjem delu porečja Bolske. Bolska in vsi njeni desni pritoki so prestopili bregove svojih strug ter preplavili obrečne ravnine in naselja na njih. Večina krajevnih cest in rečnih korit je bila uničena in zatrpana s plavjem. Pobočja, ki so izkrčena v kmetijske obdelovalne namene, so razorali sveži erozijski žlebovi ter zemeljski plazovi in usadi. V le- tu 1994 je bilo v porečju Bolske sedem neurij s po- plavami, a najhuje je bilo konec junija. V prispevku so prikazane nekatere geografske značilnosti porečja Bolske in pokrajinski učinki katastrofalne povodnji. VELIKI ATLAS SVETA Milan Orožen Adamič Svet se je v teh zadnjih letih, tik pred letom 2000, pred korakom v novo tisočletje, v marsičem spreme- nil. Za nas Slovence je ob vseh dogodkih, ki so v te- meljih pretresli svet, prišlo do uresničitve enega na- ših najglobljih hrepenenj, do lastne in samostojne dr- žave. Kar naenkrat je tu že peta obletnica. V samo- stojni državi smo postavljeni pred številne nove probleme, naloge, izzive in tudi odgovornosti. Od- 7 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK ločati se moramo o mnogih stvareh, o zadevah, o kateri so se prej namesto nas odločali večinoma na Dunaju, v Rimu ali Beogradu. Nadvse si želimo us- pešen gospodarski razvoj in vsesplošno blaginjo. Ob teh lepih željah pa se moramo zavedati stvarnosti, da smo razmeroma majhen narod na razmeroma majhnem delu Evrope, z lastno kulturo, pri tem pa imamo skromne in razmeroma zelo omejene narav- ne vire. Morda je prav zato geografija vedno bolj pomembna in atlas je eden od osnovnih pripomoč- kov, priročnikov za pridobivanje celovitega geograf- skega znanja. Ce dobro premislimo, je znanje in us- tvarjalnost naših ljudi pravzaprav edina tehtna vred- nota, ki jo imamo. Le izobražen in široko razgledan Slovenec bo kos nalogam, ki jih predenj postavlja čas, v katerem živi. Ob tem je poznavanje in razu- mevanje nas samih, sosedov in tudi oddaljenih kra- jev izredno pomembno. To po številnih javnomnenj- skih raziskavah menijo tudi mnogi Slovenci. Ne mo- remo in ne smemo se zapirati v ozke okvirje, se ob- našati po vzorcu velikih, pogosto bolj ali manj sa- mozadovoljnih in samozadostnih narodov in gospo- darstev. Z razvojem komunikacij, širjenjem elektron- skih medijev, na primer medmrežja (interneta), se po svetu pretaka vedno več informacij, s prehajanjem v postindustrijske oblike družbenega razvoja pa se ne spreminjamo le mi, temveč tudi svet okrog nas. Znanje in informacije sta ključa do uspeha in videti je, da postajata najpomembnejša dejavnika ekonom- ske uspešnosti in prihodnosti. Osrednji namen Veli- kega atlasa sveta je, da bistri pogled v svet, da po- maga spoznati, razumeti in doumeti njegove razsež- nosti. Prepričan sem, da želimo prihajajoče genera- cije vzgojiti v samozavestne in ustvarjalne ljudi, ki imajo stvaren, jasen pogled na položaj Slovenije in Slovencev v svetu. Novi Veliki atlas sveta je dopolnjena izdaja Ve- likega družinskega atlasa, ki ga je DZS, v sodelo- vanju s številnimi domačimi geografi, pripravila le- ta 1992 ob oblikovanja Republike Slovenije. Ta at- las temelji na izjemni kartografiji strokovnjakov in- štituta De Agostini iz Novare, obsežnem enciklope- dičnem delu, številnih podatkih v preglednicah in sko- raj 100.000 gesel velikem imenskem kazalu. V pripra- vi tega doslej največjega atlasa, ki je bil kdajkoli na- tisnjen v slovenščini, so sodelovali številni geografi in drugi sodelavci Geografskega inštituta ZRC SAZU, Inštituta za geografijo, Oddelka za geografijo Filo- zofske fakultete, Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo, Geodetskega zavoda in vrsta drugih ustanov ter po- sameznikov. Veseli nas, da smo uspeli pripraviti posebno di- sketo, ki je priložena vsaki številki Geografskega ob- zornika. Na disketi je program, ki vsebuje poleg pred- stavitve vsebine Velikega atlasa sveta tudi podatkov- no zbirko o državah sveta in še nekaterih območjih. Ta program ima povsem praktično uporabno in in- formativno vrednost. Podatki o državah sveta se spre- minjajo, pač tako kot se spreminja življenje. Priza- devali smo si, da bi v podatkovno bazo vgradili kar najnovejše informacije. Podatke smo, kjer se je le da- lo, tudi časovno poenotili (leto 1995), in to z name- nom, da bi bili ti kar se da med seboj primerljivi. Za poganjanje programa ne potrebuje posebne opre- me. Program deluje na običajnem PC kompatibilnem računalniku in to v okolju Windows (3.1 ali 95). Sve- tujemo pa vam, da nastavite vašo grafično kartico na 256 barv, ker bodo tako slike prikazane v pra- vilnih barvah. To pa ne vpliva na osrednji del pro- grama, podatke o posameznih državah in območ- jih.