URN_NBN_SI_doc-4O37UJSL

388 UDK 676.2:091:7.025 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: 25. 11. 2013 Jedert Vodopivec Tomažič* Obstojnost zapisov na papirju The durability of writing on paper Izvleček Največjo težavo pri uporabi in hrambi pred- stavlja gradivo, nastalo v 20. stoletju. V tem času se je zaradi težnje po množični proi- zvodnji in čim nižji ceni slabšala kakovost materialov in izdelave. Papir je v večini primerov slabši, manj obstojen in trpežen. Podobno je s črnili in tin- tami, saj hitreje bledijo in so manj obstojne. Tehnike izdelave so zaradi avtomatizacije po- enostavljene. Nasploh se je težko sprijazniti z dejstvom, da se precejšnjemu delu takega gradiva naravni življenjski cikel že izteka in da mu preostalo življenje lahko podaljšujemo le do določene mere. UVOD Čeprav je bilo v zadnjih desetletjih v prenosu informacij mnogo revolucionarnih sprememb, ostaja papir v primerjavi z novejšimi nosilci informacij ali zapisov še vedno trajnejši kot elektronske oblike, ker so informacije v sodobnem svetu hitro pokvar- ljivo blago, saj v vsakodnevni uporabi tudi ni potrebe, da bi bili nosilci sporočil ter oprema za uporabo trajna. Trajnost postane pomembna šele takrat, ko vsebina dobi zgodovinsko ali umetniško vrednost. Vendar tudi papir ni večen in je tako kot vse snovi podvržen staranju. Staranje je lahko hitrejše ali počasnejše, odvisno od kakovosti surovin, ki sestavljajo papir, tehnologije izdelave ter od načina uporabe in razmer za hranjenje različnih vrst gradiv. Največjo težavo pri uporabi in hrambi predstavlja gradivo, nastalo v 20. in 21. stoletju. V tem času se je zaradi težnje po množični proizvodnji in čim nižji ceni slab- * Jedert Vodopivec Tomažič, prof. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, vodja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije, e-pošta: Jedert.Vodopivec@gov.si Abstract The greatest problems regarding use and stor- age are posed by material originating in the 20 th century. At that time, due to a tendency for mass production and low price, the quality of materials and manufacture declined. Paper is in most cases of worse quality and less du- rable; the same applies to inks and tints that fade quickly. Production techniques were simplified due to automatisation. We cannot really become fully resigned to the fact that the lifecycle of a considerable proportion of this material is already coming to an end and that the rest of its life can only be extended to a limited degree.