23«. flevflko.
v Ljnunimi, v soBoto 13 oktobra mi
Uto UJI.
^^^^^^^^k                 fl^BH^^I                         ^^^^^^^fl       ^^^^^^fl            ^^^^^^^^^^^^^^B                 ^^^^^^^1                                  ^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^1                           ^^^^^^^^^L                ^^^^^^^^^^^^^^^^b                       ^^^^^^^1                                                 ^^^^^^P^^^^^B^^^^^^H                ^^^^^^B    ^^^^^^^1                  ^     ^^^^^^^^^^             B£h^aSa       Wr^Hj^m                T     "    * s*^        ^   ■ f*1*'   Jb
Imbaja vuk dan popoldna, ftsratnUl n*daij« la prainik««
IraMra« t do 9 pettt vnt * 1 D, od 10-15 p?ttt tnt i 1 D 50 p, vtffl limmti petit vrsta 2 D: notlce, po«lano» lijaro, reklame, preklld  peffi vrsta   3 D-
poroke, zaroke vellkost 15 vrst 30 D; ženi bje ponudbe beseda 75 n.
Popast le pri Mroailh od 11 obj** naprej. — Instatnl davek pose&j.
Vpralanjem glede fosentov n«J se prfioli soamka xa odgovor,
ProavnUtro „Slo*. ffaroda" In „N arađaa tiskanu- Saaflava ulica at 5, prlUićno. - TeLetoa at. 304.
Grcđ&titr* «81ov. Vararfa" SmaMva »lica H S, U naditro*!*
Talafoa §••*. M.
B#pfaa avafma la poapiaaa« la ■ »4 osino frajftovaaa« MT   Rokoplao« a« m   vrata.    -^M
IV" Posa mazna itavilka: "«H
v Jugoslaviji vse dni po Din 1'— v Ifioitmslvu navadna đul Din if nedelje Din 1-25
Poitnlna pia£ana v geSovInl.
„Slovenski Narod- vdja:           V UcM^'T'"^ Hti     t   T la*iem«" ' 12 mesecev    ...*..       Din  144*—    Din  144*—    Din 264-— 6       .           •   ,   .   .   t   •          .      72*—       .      72-—       ,     132*^ 3       ,           «   »   f   ,   .   *         ,       S6*— ,    »      36'—       p      66*— 1                              *                                            to-—                  fv__                  <y>. __ Pri motebrtnera poVfiaflJu m Ima daljša rnitočniiia doplačntt. Novi  naročniki   naj   pošliejo v prvič naročnlno vedno   089""  P° nakanite!« Na samo pismena naročfli brez poslatve denaria ce ne moremo ozirai!.
Đr. Ivan Bol*,
Za status quo!
V članku »SL N.« z dne 20. maja L leta sem napisa! pod naslovom: Naš dinar sledeči konec:
»Karakteristično ln posledica te po-jrreSne izvozne politike je dejstvo, da naš dinar po svoji kupni moči doma veliko bolj pada, kakor kadarkoli na bor-zi in §e bolj karakteristično je dejstvo, da pada po kupni moči doma v momentu, ko na borzah raste. To !e samo posledica onega neekonomičnega pohlep-]a po koplčenju denarja — hlpnem ko-pičenju denarja — kl leži t kratkovidnosti gotovih gospodarskih krogov vseh rrst in, kl mislljo, da odločuje vsota do-narja, ne pa njegova notranja vrednost, t J. kupna moč... Da bo Imela ta otro-čja igra pri Uudeh, kl plešejo v tem cir-culu vitinsu, sčasoma katastrofalno posledice, Je iasno, ker na stežaj odplra vrata kreditnemu gospodarstvo, za ka-terega danes razmere nišo baš ugodne. Gotovo bodo žrtve konsolidacije gospodarskih razmer, kl so morajo, čeprav še ne v dogledni dobi, vendarie enkrat vrnltLc
Te besede zdelo se mi je potrebno poklicati v spomln, predno napilem par misli o inflaciji in deflaciji ter njenih posledicah na našem gospodarskem polju. Konstatirati pa moram predvsem, da v politlki ministra Stojadinovlća o deflaciji ne more biti govora. KajtI prohibicija inflacije Še ni deflacija. On je samo ohranii circuladio denarja na Isti visini, kakor Jo je našel. Beseda deflacija se danes tako rada rabi, ker Je čutiti v gotovih vrstan gospodarstva v resnici one posledlce, ki bi nastale pri deflacijski politiki državnega ministra, Teh posledic pa ne more povzročiti samo politika finančnega ministra, kakor se je to zgodilo na pr. na Češkem, kjer je pokojni dr. RaŠin faktično vzel iz prometa 50% obratujočega kapitala, ampak provzroči jlh lahko in to v prvi vrsti brezglavo gospodarstvo gotovih pridobltnih krogrov, ki hočejo kalkulirati in dobro živeti samo od danes do jutri, ne računaioč pri tem na težke posledice, ki jih čakajo.
Glavni vzrok današnjega pomanjkanja denarja vidim v brezglavem in ni-kjer utemelienem povijanju in skakanju cen iz predlanskega, posebno pa lanske-ga in leto^njega leta. Ce je dinar padel, se je hitra vse prenumeriralo navzgor, če se je poboljšal, je ostalo ali pa — kakor letos v marcu, kljub temu še prenumeriralo navzgor. Pri tem pa ni nihče pomisHl, da obstoieča količina obratne gotovine ne bo mogla v dogledni dobi zadostovati. ker je v najtesnejši zvezi s j cenami blaga, za katero se jo rabi. Na i drugi strani pa je jasno, da dvfganje j cen enega bla??at provzroča dviganje cen ostalemu blagu, pa naj si bo mate-riiclnemu blagu ali pa duševnemu, kar ima dali§o posledico: zviŠanje vsesplo-šne režije, ki je danes eden glavnih, Če ne glavni vzrok gospodarske krize vsaj v naši industriji.
Druga in to čisto naravno posledic apomanjkanja gotovine, ki pa je, kar vnovič povdarjam. v na^em slučaju le posledica pretiranih cen in nikake deflacije, je povisanje kreditne obrest-ne mere. (Umevno tuđi vložne obrestne mere, ker denar pri tej politiki ne rabi samo dolžnik, ampak tuđi upnik, ki z njim obratne.) To je tako naravna posledica pomanjkanja gotovega denarja. da zgodovina v tem oziru ne pozna Iz-;eme, pa naj so s krediti razpolagali de-narni zavodi ali pa zasebniki. Tuđi tu-kaj drŽ* v povojnih gospodarskih razme-rn.h, mislim, §e edino veljavna dogma: o \T5ra§anju in ponudbl Pravi koren te-zz zla. pa je prvotni: neekonomičnl zvi-^avnnje cen blagu, s tem znilavanje vrednosti denarja in končna posledica: n:ega pomanjkanje za obratovanje vseh vrst gospodarstva,
V sedanji krizi so vsled pomanjka-n'a obratnesra kapitala po mojem mne-th dani samo dve izhodišči: trajno te- i 'elenjo s tem,  da, kar je zdravega, to • krizo Drcboli in kar je gnllega, i*>Sfme j ili xa?n^nn ponioč i acdoglcdnimi fto *
sledicami za vse, ne samo za pridoblt-ne sloje, t j. inflacija z izdajo novih novčanic.
Za svojo osebo sem odločno proti inflaciji. C« bi inflacija ne imela druge posledice, kakor samo padec dinarja na borzah je že to zadostni vzrok, da se moramo proti njej boriti. Jaz sem trd-no prepričan, da bi vsled nove inflacije I dinar na borzah samo tedaj ne padel, če j bi naša država ležala v svetem mestu Lurdu — kraju čudežev — ali pa mo-goče na kakem kometu, kjer mi razmere nišo znane. Na naši zemlji pa vem, da se Je ta proces odigrava! še v vseh dr-Žavah, kjer so se tiskale nove novčanice 1 Naravna posledica padanja dinarja bi bilo povišanje cen najprvo onemu blagu, ki ga moramo imponirati in »ker blago blago vleče« vsesplošni porast draginje.
KakSne bi bile posledice tega na pr. v teku enega leta, si lahko vsak misli, če se samo spomni na draginjske razmere pred dvema letoma in lfetos! S cenami blaga bi rasla režija, In vsa pod-jetja, ki so danes v krizi bi bila čez dobro leto, če ne že prej — kajti prepričan sem, da bi v dani praksi cene blagu rasle progresivno s padanjem dinarja — v isti , če ne v 5e večji krizi, nego so danes. Ćelo na5e gospodarstvo pa bi bilo v circulu vitiosu in izhod bi nam ne mogel več pokazati pok. dr. Rašin, ki se na take reci ni spoznal in ni imel za nje smisla, ampak gospod Kinbčck ... Kar se tiče posledic draginje, ki bi nastala vsled nove inflacije, se v detajle nočem spuščati. Mislim pa, da ne pre-tiravam, če trdim, da bi se upravni aparat pri nas popolnoma razbil. če pomislimo, da je že pri obstoječi draginji toliko in toliko dobrih uradnikov bilo prisiljenih iskati kruha drugie. v privatnih službah, ker od visokih titulov nišo mogli živeti.
Nekateri strokovnjaki trdljo, da bi bile naše novo izdane novčanice še vedno zadostno krite pri Narodni bankL Po-sito et concesso! Četudi je to teoretičuo resnica, je iasno, da se % izdajo novih novčanic sedanji obtok dinarja poveča, da ga bo več in da na borzah, kjer ne odločujemo samo mi, mora pasti proti sedanjemu kurzu, ko je dinarja manj, kakor bi ga bUo po novi izdali. Odlo-čujoča pri tem je obstoječa količina dinarja in pa tujlna, ki mu na podlaci tega določa tečaj, ne pa naši računi. Kaj mi pomaga, če na podlagi draglnjskega koeficijenta kožuhovine izračunam. da je moj kožuh vreden danes Din 20.000. če mi pa za njega nihče noče dati več kot Din 10.000, ker je takih koŽuhov več na na svetu in se še vedno delajo novi! Vreden je samo 10.000 Din. In čim več jih bo, tem manj bo vreden.
Iz tega vidimo, da nova Inflacija ni v stanu ozdravit! obstofcče bolno gospodarske razmere in cđpravkl akutno krizo, v kateri se nahajamo. Inflacija bi bila samo zdravniška injekcija, ki za-časno ublaži bolniku bolečine, bolezer. sama pa se počasi razvija vedno progresivno akutneje do gotove smrti. Radi tega sem za trajno izlečenie, kakar sem napisal že zgoraj: to, kar je zdra-vega, naj ostane, kar je neozdravl ive-gra, nai pogine v korist sebi in okolici. Tega načina so se posluževale vse one države, ki nišo hotel bolehati leta in leta, ampak se čimpreje konsolidirati Prepričan sem, da bo finančni minister Sto-jadinović, čigar flnančno politiko moramo po valutni strani le odobravati, trd-no vstratal na zacrtani poti in kar se tiče novčanic ohranii status quo. Res je, da se posledice njegove valutne politike na polju dragtnie še nišo pokazale. To je v kratki dobi nemogoče. Gotovo pa ja, da mora tuđi draginja pojenjati, če bo nadaljeval svojo valutno politiko. Le na ta način bo prišel dinar zopet do veljave v tujini in tud! na domačem trgu. Ce pa bo g. minister krenil na na-sprotno pot dal bo s tem našemu slav-nemu Ivu Voinovbću h'arino za novo tragedijo: >Gospod:irrki smrt majke Jugoslavije«,                                             <
Viharen dan v narodni skupščini.
Debata o občinskih volitvah v  Srbiji. — Spopadi med demo-
'  krati in radikali.
— Beograd, 12. oki (Tzv.) V demokratskih parlamentarnih krogih so mobilizirali vsc poslance, da prisostvujejo vČe-rajSnli plenarni seji narodne skupštine, kl le Imela raspravljati o Interpelaciji posl. Ljube Davldovića glede občinskih vo-Htev v Srbiji in Grnisori. Dcmokratje so 6eji prisostvovall kompaktno, kakor tuđi muslimani, klerikalci in zemijoradnikl. Na drugi strani pa je bilo opažati v radikalnih vrstah hladnokrvno nezanimanje, če-prav so pričakervali, da priđe do oštrih spo-padov med obema za vodstvo države se borečima strankama. VčeraJšnJI dan je bil v resnici dan pravega parlamentarnesa vi-harja. Tekom debate in ustmenc^a prerira bi bilo skoraj prišlo do delanskih spopa-dov med nekaterimi demc4cratskimi in radl-kalnimi posland.
Fredsedn^k Ljuba Jovan ovi ć le orvorll sejo Sele ob 10. dopoldne. Po kon-Canih formalnostih je zbornica prešla k raz-pravi o vofllnem terorj« Političnih oblasti za časa avgustovskih občinskih volHev v SrbiM in Crnijrori.
Minister notranHti del V u ] i č I 6 I< mimo in kratko odgovarlal na interpelacijo posl. TJube Da\idovića. ujrotavljajoč, đa so se občin?k© rolftve Tr5^!o Javno, svoh^dtto \n brer vsake*a p^nt-fneira teroiia. Občln-ske volltve je v ministrst\*u notranjih del vodil načelnik, kl pr^pwla demokratski strsmkl. Nett>čnl so vsi o&tki demokratov o kJikem terorju. Opozicija ne more navesti nobenih konkretnih deistev. Za presojo, kakšen !e bil teror, ie nafbolj značilen način pfsave opoziciionalnesra tiska, kl se je omejil le na nekaj protestov. Kot 5ef mi-nfstTStva ni izdal niti ustmene naredbe ki bi vsebovala kak politicen teror. Izid ob-činski volitev predstavlja točno in pravo sliko   razpoloženja   med  narodom.
Posl. Ljuba David ovi ć kot inter-pelant ni bil zadovoljen z odcrvvorom m>-tranjesa ministra ter le izlavil svoie neza-imanje vladi. Navala! le le delne nekorektnosti ter Je potem prišel na zsrodovinske rerrriniscence. Obzirno Je opisoval nato politične razmere v Južni Srbiji in Makedoniji. Po njejeovem mnenju je bilo tja poslano korumpirano uradniStvo, ki je začelo narod preganjati in tlačili. V rokah ima šte-vilne pritožbe uglednih državlianov iz jMa-kedonije. Za razmere v teh kraiih je odgovorna vlada. Govornik ie skušal ugotovid na podla«! zbranega materijala, da ima radikalna stranka po teh volu van 805 občin. demrkratje ,pa 670. Pnročila uotranj-eza ministrstva so bila tendenciozno prikrojc-na.
Med njeEovim govorom je prišlo več-krat do oštrih kontravorz med radiju in demr-krati.
Minister javnih d:l Urunović \s kot najbi.^trej^i zagovornik radikalne stranke rebii?.! Izvajanja intcrpelantova. Pozval je Davidm'iĆa, da naj predloži jasne in stvarne dokumente, iz kateriti bo razvlden politični teror vlade. D.mokratje sami so krivi, da je v naših južnih krajih ustvarjen tak r"'o5al. Končno konstatira v imenu vla-
de, da so se vršile občinske volitve pnpol-noma svobodno In v smislu ustavnih dolo-čiL
Zbornična večina je izvajanja ministra Uzunovtća sprejela z vihamim plosknnjem. Demr-kratje so dvijrnili hrup ln podpred-sednik sknpSČine Bakić je s težavo ob 12.45 zaključil sejo.
Popoldan^ka seja, kl se je prlčcla ob 17. je bila še vlharnejša. Med radikali in demokrati je prišlo do prave^a besedne^a d\oboja. Seja je trajala do 9. in je bila vsleh viharja, truSča in hrušča prekinjena. Najpreje so govorili posl. Asatonović (dcni.), dalje zopet minister U z u n o v i 6 posl. 2 e b o t (kler.), -posl. A j a n o v i ć (musi.), posl. Voja Lazić (zemljorad.), min'ster notranjih del V n j i č 1 ć. posl. D r a p o v i ć (dem.) ln posl. § u m e n k o-vić (dero,). Do viharja Je prišlo, ko so začeli demokrarje vpitl. da nočejo srbsko-Ra Mnssollniia, nesro svobodno parlamentarno vladanje. Radikali so jim ujrnvaHall, da ravno oni s svojim nastopom gaztjo prn-vi par'amentarizem. Vrhunce pa je dosegla strastna raznrava v konfliktu, kl je nastal med posl. Rankovićem ^rad.) in posl. Svetrrzarem Pribiče vicem fdem.) Pr\ri je drng:emii očitah da je »pisal članke za Avstrijo nroti honorarju«, drueti pa prverr.u. da je bil »vohim v solunskem procesu*-.
Svetozar Pnbičević Je vpli prorl Ran-k'ovlć« !n zphtevs!, đa nai pojasni svojo afero z b'V?im nrnistrrm praved dr. Lrrzo Marko\i(5cm. ki je deial, da je Rnnković vohim. Pć»1ie je prišlo do ostrejca konflikta tudf med Pankovićem in bosanskirrd muslimani. Ko so sn posland najbolj obdelovali s psrvkarr»i in ko je vthar Že prispel na vr-hunec, tako da bi se kmalu posarmV po-slarci spopriJrTi. je neki po^innec zakričat v zbo-^nfeo:   • ?ai   ni^te  v  hlevu!«
Prdnredscdnik Bakić je prckinil sejo ob 21. zvečer. Po odmoru se je viharna debata zopet nadaljevala in je Ranković proti demokratom kritlzlral njih nastop, da so Solani ljudje. a se ne znajo obnašati. Svetorar Pribičević (dcm.) je skušal ovreči očitke slede člankov za Avstrijo. De-mekratje so mu ploskall. Govorili so dalje Ferat beg Dras:a (dčemiiet), ki Je oštro kri-tiziral postapanje Orjune in Srnao, izrekel pa zaupnco vladi.
Pos!. Joco P o p o v i ć (dem.) je tzre-kel nczai^pr.ico vladi ter obenem pozval zbornico, da sprejme interpelacijo Ljubo Daviđo\ iča  n^  znanje.
Pc^s!. Ranković (rad.) je predla-cal, da zbornica preide preko interpelacijo ra  dnevni  red.
Zbornica 1© RankoTlćev pr«;!lox fpre-Jsla z većino gla$ov. Za prcdlog *o glaso-vbII ra«t!!iall. cižerriict ln Nemd. Proti prcdlo«u demolirati«, klerlkalđ, musi'mirni ln lemJlorcdnlkl.
Predsednlk je sejo zaključil dane* ob 1.15 ziutraj. Se ob 2. ponoči je YA\n mnoffo posbncev v zbornici, ki so živahno raz-pravlisi;   o  vir.amih   dogodldh   v   skupščlrti.
Pogajanja glede fleke.
K    čutura na-ih meja. — Z Reko naj se združiio Istra in otoka Cres in Lošinj. — Nezad ?,vo!jnost v Trstu.
—  I>eog:rad, 12. oktobra. (Izv.) Tta-Hjanski general Bordero in poslovni od-pravnik   italiianskcgra   r>os!an;štva   Su-monte sta včerat obisksla zunanje^a ministra dr. Ninčića in imela ž njim kon-ferenca. Predmet konferenci je bilo r^-sko vprašanjt. Kaknr dnz^ava va§ dopisnik, je reneral Borđcro pređfožH ja-nanjemu ministru nove predlože, xf vse-bnjejo korekturo mej t naio korist. Rezultati j?nrenie konference  se  vamiejo v naistrožji tajnosti.
—  Rhn, 12. oktobra. (Izv.) »Corri-ere đMtalia objavlja nov nacrt za ure-ditev reškega problema. Rcški guver-
ner frensml Oiard'no yn pre-dlo^il mlr.'.-strskemu predseđniku na temelju i7vida svojih sotmdniVov nov nsčrt tr^ovsko-političnih odnošajev na Rcki. ReSkcnr.i ozeaiHa b\ se Imelo prik'.opHl jtotovo ozemf]«, tvoreče z Reko carinsko etio-to, tako Istra do L«h!nja ter otoka Cres hi I.o*!nj. Vs? t\ kra!l na! hi rvor!TI z re-Iklm pnsianiščeni svob'ođno pristanf^Vo cono. Prebivalsrvo bi prlrastlo za okoli ?0.00O. Nacrt je Mi'^obni odobri!. Ta vest i« v Trstu vzbudH* veliko nezadovoljstvo, ker Italtjsnska vlida svojefias-no nf hotela odobriti sličnoga nacrta za Trst
TRGOVINSKA POGODBA Z MADŽARSKO.
— ffeosrad, 12. okt. (Izv.) Tekom pri-hi dnjesa   meseca   priđe   v   Beograd     mid-žarski   delegacija.   1%    br,   zaki;'^na   d::f:n;-t.«*nj tr* )\insV > putodbr med nsšr. kraije vinu :3 M&diaiiskc.
Vremensko poročilo.
— Dunaj, II. oktobri. (Uridno tt6* mensVo poročilo.) V petek &c bo nebo hitro pooblačilo in verietno je, da bo t mnogih rr«jni dc*cv«fo. Podnebic se bo prlhodnjc dnl Tnatno ohladilo, živahni zapmdni vetrovi ohetajo lo vedno nettalno, izpremcnljlvo in 1 delonu ihbo vreme.                                  [
Katastrofa Nemčije.
SMRT  NEMSKE  MARKE. —  NliMČIJA  V IMA PUČILNEOA SREDSTVA. — STRASNA   DRAGINJA-  —  IZGREDI.
—   Carlh,   11.   okt.   (Izv.)   Na   tukajšnji berzi io bila dsnes Izbrisana nenu-ki  uiar-ka.   S   tem   je   rreiKihala   marka   v   vcljavl meUnaro-ano novčanice.
—  Re-lin,  11.   okt.   (Tzv.)   AnsleSkl  funt je   danes   notira!   35  milijard,   američki   dolar 8 miMard, avsuijska kr.m:i liH.000 ncin-Skih mark.
—   Beiiln,   11.   okt.   (Izv.)   Danes  ob   3. pcs^oldnc   Je   \z   Cur l:a   prisr>oia     olk'ijclna TO^t,  di  Je  bila  na  tamošnji  borzl  deviza Perl^n   ^rtana.  S   tem  preneha   biti   ncmS^a resrka   kot   mednartx1no   p'ačilno   sredstvo. V finanZIli krosih je poročilo, Čcprav ie Dllo tn crtanje z ozirom na katastrofalni gospodarski   položaj   Ncmčljc   pričakm-atl,   vzbu-dilo   splošno   konsternaciu>.   Zadnji   čas   so finančr.iki   upali    da   se   b:»   nem^ka   marka vzđrfala   in   da   s?   posreći   vladi   Stresse-mann - rTclfcrlcli Izvesti sanacijo nemSkc^a fiiiančncKa  gospodarstva. Dosjodck je v 50-sp- darsko   politični     zrodovirv'     veleva^en, ker  60  milljonov broječi  nem^ki   narod  ni-ma   solidncra   plačilnesa   sredstva,    njegov denar   Jo  postal  na   mednarodnera   trjen  ne* prrab'iJv  in brez  ▼rcdnostl. To  dejstvo do imelo dalekosežne posledice.
Položaj na trgu Je postal popolnoma brczupcTi. Po vcč?lli mestih so množice xa-d-^le pleri!** proda]alne. Iz bojazni pred ple-nilvaml so nekateri trgovci rapril svoje trgovine. Drnginia Je neznosna. Danes pla-čaio ra 1 !aice 45 mlliJoiKrv' in za kg masla 700 do 800 mittjonov.
—  Bcrtln, 11. okt. (Izv.> Skupine brew poselrtfh  prirelajo  đraglnjske  Izgrede. Poli* ciH  se Je posrećilo ohraniti  mir.
fTIeb kraha »tane 250 mftijonor. V K5U nn je prišlo do velikih drasljskfli Izgre-« dov. OTadne množlce so opienlle več trgen vin. Z velikim! napori se ie policiji posro-t čilo nduSiti izgrede.
POLOŽAJ NA BOLGARSKEM
—  Beograd. 12. okt.  (Izv.)  Po poročilii \l  Sofije   je  bclgajski  kriii   Boris  podplsal j'kaz  0  ustanovitvi  \oia*k^ga  prokepa  so^ di^ča v Vidinu, Plovdivu, Vrači in Stari Za-Kori.   Mr»čni   uporni?,ki   oddelkl   se  nahajajci -a  Balkanu.
—   Sofija,  12. okt   Uzv.)  Za  pove.jnisa JL.^rlztje   v   Fcrdinaj c1 um     Je     uijoncvati po!kovnlk  Harlov. moritec  Stambi-Kiskcsa.
—   Sofija,   12.  okt.   (Izv.)   Snnči   od  22. do 1. zjutra] Je b!!a seja minlstr^keza sveta rod  predsedstvom   kralja   Borisa.   RoznUiii josvetovanj   so   strogo   rezervatni.   Ki \\k':t ze je 'sliko •/■"tde'o, 'e ministrski sv:t   •"-rr.;vlfiil   c   oiredbai'   pruti   zeniijor? L-'i^prit in komrmistoni. Minister notraiijih zadev in voinl minister sta zagvvariala. njčri, da so ima proti  voditeljem zeniljciauniske :n K'>-mun's*ičkc   stranke  irvesti   smrtna  obsudba*
POHOD   PROTI  SODSI   PALAČI SA   REKI.
—  R?ka   11.   oktobra.   (Izv.)   ItalijanskI novinar  S""oho0:;a,  reporter lisla  »Vcdctta d' Italia«. je bil obsojcn na eno leto zoporrt, Vfttcra V«7rn pa se mu  je takoj  zni/nla na šest mrsecrv, in  sicer  radi  razžal'enja sod* nega dvora v porocilu o neki razpravi. No* vinarji i>?cjo zaman v or.'.in poročilu kako ra^žaljenje   sodrrkov.   Sc:t>bo^r.a   je   moral takoj stopiti prcil sodr^ijo in Medila je hitra obsodba.  Vse ital:jan«»#;o novinarstvo  se ne more   načuditi   takerau   postoTvinj«.],   ki   je strofo   rrrri>ti7:*iVon:to.    .Scrobo^na   je   vložil pririv  p-oti  ot>v>dbi,   ali  sodiSJc  f!a   5e  kar pridr^AlD in irro^ilo v zapore. Po tiskovnem ztV'onu   je  ođtjovoren   pred  sodnijo  oblasti rt.'nanjrni   odgovorni   urednik   lista,    re.'kl trih-jnaini pr^dsednik St:glich na je 7aftraHl k«r   reporterja.   \'sa   novina^^ka   udruženja p'-otcstfrfvo. Fašisti so priredili pohod proti sodnl pclači, kjer so tuđi zapori, da bi osvo* bo<iili  Scrobogno.  Pohod  je ostal  brezuspe* icn.  ker  je  sodno pa'sfo zasedlo voja?tvo. Oblast je nato aretirala ve5 mladih ljudi in neka i   jih   je  odposlala  menda   v  Trst,   ker no   rc3ki   zapori   preruipolnieni.   Razmere   na Reki »o 2op=t vetino bolj divje, zl.isti ođicar js VI  tnVaj   d' Anm?ncijev odposlanec Co* ^e^sehi. ti je znova nahujskal pmilično svo« jat, rekoč celo, da joj priimŠa Mussolinijev pozdrav!
»SVOBODNA 7O\A«  JV1ED REKO IN ITAIIJO.
—  Fhn. 11. okt. (Izv.) Med reskim Kuverncriem Giardinom   in   italijansko vlado 5e vrše pogovori za ptroglasitev svobodne zone med Reko in Italijo, da bi   se  lahko  oživilo  gospodarstvo  na Rcki skupno i ltalljansklm kvarnerskim brezom. Carinska meja italijansko-reška se raitcrne na Opatijo, Lovran, LabinJ, Cres In Ložfni. Ve* ta pokrajina se združi z Reko. Nova etapa v aneksiji Reko
Stran 2."
♦SCOVENSKI      NAROD«    Gne 13. oktobra 1923.
Stev 234.
Ljubljanski obttnskl smst.
Uobljam, 11. oktobra
Po več kot 2 tnesečnem   odmoru    f§
Imel danes občlnsfcl svet poldrugo uro trt* jajočo   živahno   »ejo    povtem    politične ga značaja. Na seji, za katero Je vladalo ttnJJ med  obfiinstvom napeto saaknanj«,  __ galerija je bila nablto volna. — «o udcaterl pričakovali, da priđe  do kančnegt  prelo-ma med korrmnhti hi klertkalci rttil raznih >fer. Demisije ▼ klerikalnem kltdbu samem :kažeK>, da tud! nefraterl  klerikalni  sveto-.valci ciiso so^lasoi s samovoljnostjo klerikalnih voditeljev v občinski upravi. Občta-jski svet  je  dancs  Hnel  priliko  govoriti  o znani avtomobilni aferi. Na razgovor pa Je srišlo  tildi  postopanj«    podžupana    povo-'stam katoIiSTcesa slioda v mesecu avjeustu. Končno se je razvila živahna politična debata !o  protestni   resoludjl   sđede  mestne avtonomije. Ta  debata  se  bo  Jutri  zvečer nadijevala.
2upan dr. L. Pertč je ob  16.30 otvorU .javno sek>, obv&ščajoč občfnsM svet o raz-'n!h dosodkih.  2upan je med dragim!  naz-nanil:
Dne 6. septembra Je fiaSa kraljica Marija porodtta prestolonaslednfka, župan Je brzojavno čestital v Beograd.
Dne 13. sept. je v PiSccah umri ljubljanski mešCan dr. Maks PleterSnik, ki sa je 7. maja 1912 tedanfl občtnski svet iz-volil za častnega me-Sčana v »znak prl^na-irja zashig za slovensko književnost In razvoj slovenskega jezika.« Na županov poziv je zbornica počastila spomin Pleteršnikov, da sr> se člani zbornice dvijsrnlll s sedežev.
Občina Chrudim, rojstnl kraj feumlte-l!a vijaka Ivana Resslja, se je zahvalila mestn! občinl, ker ie prevzela njegov na-grobni spomenik v svoje varstvo m oskr-Do.
Zupanse ie začetkom sspt. udeležil »lovesne otvorltve pragkeea velesejma in pa kongresa čeSkoslovaških  mest.
Polkovnik Svabič v BeogTadu se Je zahvalil občtnskermi svetu, da je Imenoval v znak priznanja zaslug ob časii ujedinjenja eno ulico po njem.
Demisija svetovalcev.
Župan Je dalje omenll, da je tekom zadnjega meseca podalo več članov obč, sveta ostavlco. Značllno Je, da sta odstop!-la dva ugledna klerikalna svetovatca Fran Kremžar in dr. Fr. Brecelj, dalje Je odstoptl obč. svet. Ivan Vid mar (kom.) Prvi Fran Kremžar Je odstopll radi preob-loženosti  poslov   kot   narodni   poslanec.
Župan: »Predlajam, da občinski svet Vzame te od stope na  znanje c
Obč. svet Jegllč (kler.): »Odstop obč. svet. dr. Breclj'a naj se ne vzame na znanje!«
Občinski svet je županovo poroCilo vzel na znanje.
Splošno vlada utis, da Je dr. Brecelj IJoložil mandat radi PiTČeve afore, ker se ne strlnja s sedanjfmf razmeraml v klubu.
Obč. svet. Ivan Vidmar (kom.) je od-stopH, vozil se je svoiečasno v samolrclnl-c} pr! Sv. Jakobu.
Občinski đolgOTf,
Župan ie za tem prečital ex oife izjavo o stanju občfnsk!ii dolgov. Po iej izjavi so 7na5ali dolgovf do srpomladi 1921 10 mllt-jonov 112.868.13 Din, narasli končno, ko je on -previzd posle, na 22,652.868-13 Din (te* daj 90,011.472.52 K). Pole* tega občina razpolaga i dovoljenlml, a Se ne terablje-ntmf krediti za: a) mcstnl pogrebni zavod Din 3 milijona in b) za napravo klavnice \n hladilnice   Din   15  milijonov.
O županovem poročilu fleiđe obfikiskfh dolgrov se n! razvila nfka&a debata te i« većina poročflo vzela na znanje.
Afera mestnega avtomobila-
Že pred sejo je bilo opažati napeto sanlmanle glede afere mestnega avtomobila. V opozicijonalnfh krogfli so bile pripravljene interpelacije na župana, kako je f>fi mestn! avto poileodovan in koliko *na-fa Skoda. Klerfkaicl in njih zavesnikl «o W-?i v Skrfpcih, ker Je bilo zelo rmiČno, da t)4 ^e ta afera prot* njihovi volji raspravljala na dolsro in 5!roko.
Obč. svetnlk JegHC (kler.) ie Wtel takoj interpellratt župana, da nai poia3n!, kaj Je s prtvatnimi volnjami i mestntai avtomobllora.
2irpan Je hTteTT>e!antu mtreset ter te« favil, da se je dne 23. »eptembra brez nje-goveja dovoijenia ne! fe mestne pristave avtomobll ter se vpoTabll za prtvatno voft-njo. Po5k odo vani avto Je dal po sfcrokov-njakfh osrledati fci 58codo precenft!. Zunanja Škoda je bila cenjena na 30 do 25.000 (Klici: »Veliko več! 40.000!«) Nofranja Skoda •pa na 5 do 12 ti9o£. Ob6. «vet. Ptrc, M Je rabll avtomobfl, je prcvzt] vso odgovornost.
Obč. svet. Josip P!re Oder.) je skresano In ponizno večino prosfl odpuSčatrja xa Rvoj fln, izjavi ja joč: Prevzamem in no-stm vso odgovornost. Zaveznjem se ?1aC«-t* tudl vsc stroske za popravo avro-mobila. Kot načelnik mestne uprege sem saip.tral Z7. umestno, đa sem v^el avtonrobll. (Kite obč. .svet, Josipa Turka: »Kaj j>a ie s konjem?«)
OM. sv«t. dr. MHan Le»ftl (kom.) ie v imenu svojega kluba rzjavfl, da se Je hotelo w, te afere napravlf! ojrrorrmo politično afero, £e5 da se vrši korupcija, da se pfVkvan'a mestna last. Stojim na stališču, da ie nedopustno, da bi se vozila mestae .ofcčine \-porabliala v privatne jvrlie, ker bo javna last, tore! ne *re takth vozll vpo-rablvatl v privatna razvedrila.
Dr. Lemež pa ie dalje neutemeljeno bi brez vsa'kih dokazov pavSalno obdolževal bivSi obCInski svet, da Je tuđ! vporabljal mestno uprego za privatne vožnje, tefavtl 5e: Kaior obsoiamo v Imenu naSega khiba postopan?e obč. svet. Pirea, tako moramo rod! jrrajati, da se je tako postopalo tadl pod demokratskim ,iffi^^|^ J^k
dr. Rrmihar: »Doka2et kstatl) SaM «6 vostta ▼ prlvmtat tvrfae ta pozivam fapa-na, da da v mtatatm artahni potokiti apl-se. da se uffotovtto Imena. (Obč. gvtt dr. Ravalhar: Daaet Vh ne vcttt, kUub tema to trdite.« OitaM kOcf: »Samo otrelcova-nj«!«)
Alem • EonfaiL
Dalje je bila *pro2ena tndl afera a konjem, kt je Hl plemenite paune, i r Ie ravno s privatnim! vožnjaml tako poŠko-dovml, da je eedaj trn vsalto vožnjo aepo-rafcen. Občhnk! tvet ie lahteval od tu-pama pojasnila.
ObC. svet. Josrp Tnrk (dem.) Je te-Javil kot Član bivšega obCinskega »veta, da tedaj inertna občtoa sploh ni Imela kon| nHI avtonoblle, žopsn io Imel dva lastaa konja, ne na mesrna občina. Ugovarjun odi očno oči tka dr. Lemeža, da bi se bSl vozili bivši občlnski svetovalet z mestnlml konji!«  (Večina  mol«!)
župan je kratko izjavil, da je bil konj že poprej bolan, da je Imel na nogah neke »tnehurčke« In da se vodi sedaj preiskava.
Katoliski shod in mestna občina«
Obč. svetnik dr. L e m e Ž (kom.) je zahteval od župana pojasnila,  zakaj je  \z-
ročil županske posle za časa katoliškega shoda podžupanu dr. Stanovniku, hi zakaj je ta odredil, da so se mestirl delavci dirigirali na delo pri »Stadionu« In pa pri pripravan za katolISM shod, zakaj fe dalje dala mestna občina Stadionu na ra*po-lago valjar in kdo bo plačal stroške, kl znašaio okoti 7360 dinarjev.
Obč. svet. dr. Stanovnik fkler.V se je opravičeval kot podžupan, izjavljajoč, da je bilo treba okrasitl mesto z ozirora na visoki obisk In Je bila to stvar takta, čeprav je kdo republikanec. Računi se bo-do vsl poravnali od strani Stadiona in ka-toliškega  shoda.
2IVAHNA DEBATA O MESTNI AVTONO-
MIJI. Večlna brisfcira manjsino.
Obč. svet. Ivan Č e I e 5 n i k (soc.) je za tem zaprosil župana za besedo ter pre-čital   Izjaro   slede   mestne   «vtonom!j©,   H-
javo, kl naj bi Jo vo Želji većine brez po-prejgnjega odobrenja sprejela opozicija solidarno z večlno. Izjavo Je večlna pred-iožila neka i minut pred sejo ©poziciji v pregled, tako da ie bilo opoziciji*.nemoj?o-če zavzet! načelnega stališča, ko je izjava več ali manj politične vsebine.
Obč. svet. Cele*nTk Je koncem fziave predlagal protestno resolndio proti ome-Jltvl mestne avtonomile, zahtevafoč obe-nem, da je treba v drugi vrsti omejltl državno nadzoTStvo !e nad pravico razve-ljavljenja protizakorHtlh »pravnih ukrepov ter uvest! obenem možnost, da se zakonitost upravnih dosIov usotavlia rednim sođirim potom.
Občmski svet Je priznal resoluciii nuj-nost. Raivila se Je nato načelna politična debata.
Obč. svet. dr. Lemcž (kom.) Je v smislu političnih tendenc svojegra kltAa na-padal sedanjl družabni red, krirt1cujo€ »fcapHalistfčno diktaturo jugosloven. bur-žiiazljec. Poriva! je delavstvo in kmete v enotno fronto.
Obč. svet dr. Vlad. Ravnihar (nar. napr.) ie lzjavil, da ie potrebna enot-na emmcijacija celokupnega občinskega sveta glede mestne avtonomije. Obžaloval pa Je. da je bila Sele nekaj minut pred sejo predložena predlagana Tesoluclja obč. svetnfkom opozicije. Potrebno bi bilo, da bi bila večlna stopila k opoziciji o pravem času, da bi se tako dosegel tekst soglasno z obema strankama. Radi postojanja ve-Člne ne more govornik glasovati za pred-lagano resolucljo. (Večlna je postala vzne-mlrjena In ogorčena, (Obč. svet. Josip Turk: »Jeroba se bojite!«) Govornik je da-Ue mimo fn stvarno navede! razloge, za-kaj b tudl natx>dnonapTedna stranka za Strofco artonomijo ljubljanske mestne ob-čine, ugotovltl -pa se mora, da bi bila predlagana protestna Tesoluclja samo pljwsk v vodo brei efekta, ker se o resolucijl ne more Že sklepati samo na pođlagtf časapis-nfh vesti, kl nišo še ^crpoluonia a-vtetttKi-ne. Oovonilir je dalle srrajal se danje po-atooanje većine, kl Je ni porabila prilike, da bi v snrlslu ustave predložila narodni skurSčInt kak nacrt o mestnl samoupravi In tako na vpMvnem mestu dvlgnlla fvoj glas za občlnsfoo avtonomijo. Narodno napredna stranka je vedno čuvala avtonon> ne pravice mestne občine.
Obč. svet Ivan Tavčar (nar. soc.) Je v temperamentnem govoru kritizira! brfskantno postopanje večine napram opo-zlciit Izjavljajoč, da se manjšina ne. bo uđeležila glasovanja. Večina absolntno xa-hteva, da se glasuje brez vsakega pred-hodnega sporazuma. Narodno-socijarfsrič-stranka je bila in je za avtonomijo ljubljanske mestne občine.
Med njegovim govorom je prBlo veC-krut do oštrih in viharnih medklicev, ki to jlh delall socijalisti In kofrmnlsti napram narodnim socijalistom. Končno ie govornik kratko osnenil socijalnim demokratom in komunistom, da se* vzdržujeio sedal na Po-vrSju edinole z demagoštvom. (Vinar!)
Obč. svet. Josip Tnrk (dem.) je ▼ imenu svojega kluba Uiavtl, da bo njegov klub kakor ostala opozicija glasovat proti predlagani resolucijf, pTipravljen pa ie so-delovarl pri sestavl druge resotuetje.
Obč. svet. Fran Rupnlk (n. soc) )e na praktičnih prfmerlh pokaza! večini, kako ume brfolcirart matijSIno. VeSna se vri-tožuje, če io vlada brisklra, na drugi strani pa santa brlskfra opoilcflo Navajat Je falrta fe takozvanega odbora za gradnjo stanova nj. Tam Ie on Slan tega odbora, a do đanes ie fll Wl vabile« m aejo. Protestiral je tuđi uroti tema, da ae na neokusen in nepošte«    aaJHa    tMtMIa
7 t*t ml «r. Mfln Vlđsatr (demj fc koočoo WavH da bi bi pripravljen *la~ »ovatl sa retoiocijo, *oća debata oaj se preloil do Intrt dm more Jdtfb zavseH de-finlttvno atatti£e*
2npaa |e nato odredD odmor 10 minut
Po odmoru Je fcspen ob    10. zaključfl
debato o mestnl avtoaotntii t   prtpombo,
da se nadaUoje Jatrt 1* tm. ob 18. rvečer.
Sokohtvo.
KAKO HOĆE SOKOL L IZVESTI SVOJE NACRTE?
V dvorani Kazine se )e vrtn saoČI Iz* redni občni zbor Sokola I. Glavna točka dnevnega reda jt bilo perece vpralanje zgradbe Sokolskega doma na Taboru.
Zborovanje je otvorfl starosta dr. P. Pestotnlk, Izvajaioč: »Đratje In sestre! V taito resnetn trenotkn. kot je danes, se Se nismo zbrali nikdar. Stojimo pred veliko odločitvijo in vprašaniem — ali naj bo dol-goletnl trud in plod naSega đela uničen, ali naj bo Tabor last Sokola — ali izgubljen? Imamo izvrSiti ogromno delo. Ne bo lahko. ZanaŠam se pa na Vaše sodelov?.-nje, ker Vas poznam in reci moram, da «m vedno dobi! v akttvnfli članih dovolj pojnrma in vztrajnostl. Radi tega T>a smelo trdlm: Tabor ostane last Sokofetva! Tabor bo reSen!
Ko se je vojna končala, so se na§e vrste ojačile. Dobni smo Tabor in začelo se ie novo življenje. Leto 1923—24 pa nam je in bo prineslo nove skrbi. Pogodba z mestno obč?no n^s veže, da postavimo na Taboru veliko zgTadbo. Računa!! smo tak-rat e pocenitvlir) materijala In smo ndlasn-H z zgradbo. Nihče ni hidi rač^nal, da zavlada na majdstratu duh, kf ni naklonjen Sokotetvu. Pojrodba, ki smo io sklenlli. n! bila sktenjena površno, bila je sklenjena iz vidika leta  1920.
PodstaTOsta Prosenc je nato preči-taf Tmročilo o vprašanju xs:radbe sokolske-ga doma na Taboru. Vložflo se je na mestno občmo rrošnjn ra podaljšanje jrmdbene dobe rta 2 leti. da se zamore Izvršiti delo bolj ekonomično in pola^oma teT $? Sokol pomaka r nabavo materijala v tem času. Z Iskopavanjem temelja se je že pričelo in se t delom nadaljuje.
Brat L ti n ti e r ie nato podal sliko o finančnem Položaju, ki ni baš uhođen. Oo-vornfk trpa. da bi so dalo z raznlml ukrepL kl so navedeni kasneie \r resolucijl dnseči ugodno ftnančno stanje Sokola I.
Poročfli obeh referentov In resolucijl, kl jfh prlobčujemo, sta bili sprejeti soelas-no, nakar je predsednlk dr. Pestotnfc po vsestranski disloisljl o radnih perečih vpra-šanjih zaključi!  rborovanie.
Resolucija.
I«TednI občn! ibor Sokola I. 7boni]oC v Kazlni  11.  oktobra  1923 sklent:
1.  Naloži se obvezen članski davek 1a fundiranje gradbenerga sklada. Davek je diferenciran na zneske po 20. 50 In  10f> Din in Je v tem pogledu  Članstvu dana  Izblra, da   po  svojih   gmotnfh   zmožnostlh   vplača ta stavim! davek  v visini   enega    naštetih treh zneskov. DaTOvalce kamnov }e smatrati, da so že zadostil! predmetni člansKi obvemosti.
Irjetne (to Je oprostltev o<J plačila po-reca) ao dopusntc pri nelmovitlh slcer pa delovnih   članih.   O   fejemah   ođloča   crdbor.
2.   Izredni    občni  zbor  nalaga     s\Tojim fmovItejSIm  bratom   In  sestram  kot   častno dolžnost, da prtetoptio k tadrugl »Sokolski Tabor«, kl Ima  namen,  za  sedaj zajamčiti potrebni  stavbenl  kredit,  za  bodočnost -pa obvarovati  društvo   za     zgradbo,   odnosno Solcola !. pred i»osledlcam možne predčas-sne odpovedl tega kredita.
3.  Dolžnost vsakega brata fn sestre Je, da poleg dolžnega sodelovanja tjtI skupnih tblralnih akdjah, kl Jlh bo uvedfo društvo vsak  *a svojo  osebo  prevzame   nablralno polo, naraščaju  pa   izročl  nablralne  knjižice   xa   fia-blranje   prllo^nostnlh   pr!sr>ev1«yv.
Sledi! Je predio« «a Izločenje nekvcli-flcfranlh Sanov. Govoril Je starosta dr. Pestotnlk.  Sprejeta  ie  reso1ue!]a:
Da «e cfrran! sokolska mlsel v đrn5K»n čista In da se dvlgne delo in požrtvovai-nost v težkem času gradbene skrbi ta dom Sokola T. pri onih, kl imajo voljo služiti sokolski stvari, sklene fzredni občni zbor:
1.) Naj se Iziočijo \z dmšr\-ene sakoi-ffce rveze vsl član! (članice) do 50 leta, kl nlso v nlkakl stnerl doslej dokazali pri-PTavijerfostl Mejno ali i gmotno koristiti svojemu društva m s tem Sokolstvu.. Kdor nima xa nas smisla, kdor duSevno noče sptemljatf naSega dela In pr izađe van] kdor se noče na nobenem polju v društvu ndejstvovati tn ne more nikakega dejanja niti v preteklosti niti v sedaniosti pokazati, ki bi dokazovalo globokejši interes za Sakolstro, ta naj ne spada v sokolske vrste in naj se ga fzločl. Samo plačevanie članarine ne otivlja med ženskimi Sokoll-cami »suhih veK sama članarina brez sodelujoCega duha ne vzbuja »Sokolskih mrllCev«   v ilvo   ta   dejanske   Sokole.
2. Sklep Savezne skupščine, da naj se cabteva obvezni obisk članov In članic v starosti 18. do 26. leta, nai se prlčne v Sokola L dosiedno tevajati. Kdor taj lahtevi no radosti bres utemeljenih tehtnfli rax-Icrgov» oaj so ga brlio U matrtke.
9. Od bratov In sester v telovadntd saliteva lzrednl občni zbor. d« se ndeiežtt-Mo tuđi sospodarskega In vrosvetnega dela Izven telovadnlce. OeneradJI, kl prl-haja Iz telovadnlce bo povtrjeno v doglednom času vodstva dniitva In to Jedro mo-rt biti dokro vtiofeao ta pravotesno vpe-flejM ni u?exbsBo ttral v opra min In so* spodarsUh oosflfu
1,000.000
MMkl fllw prida I ???
Gospodarstvo.
—g Na znanje. Zmdnje Čaše stopa vpra* lanjo inflacije in deflacije vedno bolj v ospredje. In kakor nikdar do »edaj, se je začela zanimati za to temeljno gospodarsko vpralanjo lahko rečemo lirša naia javnost. Ta zeio razumljivi, pa tudl veseli pojav nam dokazuje, da smo Izvršili edinole svojo dolino*tt ko in če smo tuđi v našem listu
—   sit   venia   —   odprli   to   vpraiianjc.   In   r veseljem   naj   ugotovimo,    da   srao   •   temi članki o deflaciji,  Id nam  sedaj  prihajaja din na dan, zašli v nekako člankarsko infla* cijo. To dejsrvo, kakor rečeno, pozdravlja* mo. Moramo pa z vso dobro voljo dopisni* kom  opomniti,   da  želibog   radi   prlmeroma skromnega prostora ne moremo ustreči, vsaj takoj   ne,   rsem   Željam   publikacije.    Naša dolžnost   je,   da   dosedan jim   avtoricm damo   nadaljno   priliko   medsebojnega   kri« tićna razmotrivanja. L© tako naj se razume dejstvo,     da    objavi jamo    pro#in    contra mnenia. Scvcda ne moremo pri tem zamci* čati glavne naSe želje, da bi se vsakdo izmeđ avtorjcv  blagovolil  omejiti  pač  lc   na   nej« va'žncjŠe   stvarne   argumente.   Kajtl   pn^ misliti }e treba, da JHvimo ba§ sedat v času reform. n.  pr.  davčne.  aefrarne itd.  reformt*
—  in da ta reformaciiska d. ba zahteva od nas  v«estransko   pazliivost  in  pozornost   v listu. Tako n.nj omenimo n. pr. lc strukovno mnenie    o    dosedan icm    staniu    agrarnega vnrfi5anja   v   Hrvatski.   Sl-ivcniii   in   Vojvo* dini,   ki   ga   ie   izdala   policdelsko^orduTska fakulteta v Zagrebu o tem za nas tuđi skrni* no važnem  problemu.  Vse   to  50  veseli  po« lavi naScga skupnecja pospcdarskctM strem« ljenja in rielovanjt, ki na« ror>rlit prei  ali slei   v   bolj5e   rarmerc   in   življcnj-   tuđi   tr politi'?ncm  oziru.  kicr  nam  je  rlafti na na* prrdni    strani    treba    skuprega    rna^a'nrc** de!ov«rtja  in  u^tvariania  name^to s^dsniib rarritih,   razdvianih    in   Te7sckanih    rarmr^, ki  mečejo  svoje  <2rde od«^c —  kakor  jih
■   opa/arno zadnje čaše — /nlibocj ti:di n« pn* I   spodar«ko polje,  kier te ljulke v.\  treba  !n 1  kjcr bodi sV.urna moč izraz in tisnch s''np» !   ne^ja odVritosrćne*?« dda.             Dr. K. V.
;          —ft Zagrcbška blaeo\>na bora 11. okfo*
'   hra.   Na   prod^ktni  borri  nrtiraio:   PJrnfra. ;  Sa/81 kp. Gaidobra, roba 355. punica 7R 70
kilojir-. 2—3 %, Slavonska roba 3?S; herurt ! bačka potaja, roba 2<*); koruza Zacrcb. 1 denar 290, roba 2*>5: oves slivonsVri. rc^c-' tani, Zagreb, roba 26O: oves bosanski re*.e* \ tani, Zagreb, roba 250: moka bara »»Ot. ; bačka posta i a roba 5'JO, moka baTa »0« Za# 1 greb, roba 5r:0; otrobi p^-nični, Za«rcb m. I ba 160. — Tendrnca neizprcmenjena: hrer, [ prometa. i          —f*    Beoerrđska    bt&emma    borza    ćrV»#
J1. cktohra.  Na produktivni borzi notirmo: i   Pšenica 7R/79 kg. 2—3 %. franko vawn Kle-
■   nak. povpr. 350, pšenica 70 kg. 2—3 %. fran« ko va^on Srnska Palanka ponudba 345: i"**
•   mrn 67 kg, franko va«on Beograd, poni:dbn i  290:   oves  (toM   franko  va<2on   Beograd,   po*
•   nudba  260:   fižol. brli bački,  pariteta vagon \   Beograd, pomidba 506. — Tendcnca na eh«
nasnjem borznom sestanku ncizpremcnjena.
•   Interesa je malo.
j         —^    Novosadska   blagovno   borza   dne
)   U.   oktobru.   Na   nrodukrni   borzi   notira io:
i   pšenica  bačka,  7980  kg.  2   %.  5   vatjonov,
!   350;  rž bačka 74/75 kg,  ponudba  2S0;   ječ*
1   men  bački,   1   vagon.  262%;  oves,  ponudba
•   240.  bački,  Subotica  5  vagonov,  242Vi.  ko* 1   vinska banatska  duplikat,  kasa 5 vag. 245; I   koruza,   2   vag.,   260.   sušena   7   vag.   250,   ▼ j   storžib,  8  vag.   150—155.  za  januar—april  5 !   vag. 240; za januarima i,  100 %, kasa 5 vag.
215—220, za marc^aori! Tisa. 25 vas*. 242 Vf; I 7.3L. marc*april duplikat kasa, 20 vag. 262'? do 265; banatska 7a januar duplikat kasi, 10 vag. 252; fižol beli bački ponudba 540; moka baza »»0«, bačka, 1 vag. 5oO; baza »00* 1 vag. 570: baza »C« 25 % kasa, 1 vagon. 560. »2« 25 % kasa, 1 vag. 500; »5c 25 % kasa 1 vag. 430. otrobi v jutenfh vrečah. 4 vag. 150—155; v papirnatih vrečah 1 vag. 140. tendcnca neizpremenjcna.
*-* Sokottko drultvo  Ljubljanu U na* manja,  da »e prijateljski  sestanek,  objav« I ljen za 13. t. m^ ne vrši navedenega dne, ] temreft iele v aoboto dne 20. t. m. ob 20. | zrečor t rertavraciji Mrak na Rimski ceatL  !
—  Sokoli, pozor! Za svečano akademl- | !o Sokolsko« druStva u Sisku dne 13. o. m. | prigodom   202odi5nice   opstanka   so   ravna- j teUstva  državne  in  Južne  železnlce  izdale poputt od 50% za put u Sisak in nazaj. Vo-zilne karte treba pri sebi zadržati, koje bo-do vredile za povrat uz iskaznico,   katera se u Sisku dobi.
—  Stepaniski Sokoli prirede v nedeljo  j 14. oflrtobTa  1923 vinsko  trgatev  Pri  Ivanu Bricelju   v   Stepanji   vaši.   Prijatelji   nepri-   | slliene zabave  se vabijo k obilni  udeleŽbL  | Kr je ^ostilnlčarka priznano izborna kuha-rica» ^osti>n!5ar pa poznavalcc dobre kapljice bo za  posetn!ke  vinske  trgatve vse-stratrtko kar najbolje  preskrbljeno.     Zanl- | man<e za to trgatev je tudl na Doienrskem j In   Staierskem  od   koder   je   prftfašeno   že j večje Stevilo viničarjev In vinlčark, da, Se  ! ćelo  Vlpavci   pridejo.     »ko   dobilo   pravo-  | časno potno  dovoljenje.  Krr  je   grozdje že dozoreio, se vrši  trgatev  ob  vsakem  vremenu.
Politične vesti.
= Spori v klerikalni stranki. Eden '• izraed najsposobnejših in naidelavneiših j klerikalnih občinskih odbornikov dr. An- '. ton Brecelj je odložil svoj mandat. Kakor srno izvedell se je odi čil za ta ; korak radi nesoglasia z većino v kle- ; rikalnem klubu. Dr. Brecelj je zahteval da mora član tega kluba Pire z czirotn ; na številne njegove afere odložiti svoj mandat cemur pa večina ni pritrdila. , Dr. Breceii je nato izvajal konsekvence | ter sam odstopil. Na to njegovo odloči- i tev pa so vplivali tildi drugi motivi. Dr. Brecelj je bil načelnik stavbenesa odseka. Stavbeni o<isck je sprejel ćelo vrsto novih predlogov in načrtov, ki bi jih moral stavbcni urad izvesti. Iz-kazalo pa se je, da za izvedbo teh na-črtov ni bilo niognče najti nobenih stred-stev, nobeftega krltja. Dr. Brecelj je uvidel, da je vsako uspešno delo nerno-goče, zato je sklcnil, da porabi prvi zu-nanji povod, da odloži mandat. Ta povod mu je dal Pirčeva afera v klerikal-nem klubu. Težke skrbi povzroča sedaj klerikalcem, pa tuđi Peričevcem in komunistom vprašanje. kdo bo njegov naslednik. Stvar ni tako lahka, kakor se vidi na prvi pogled. K»erikalci, komunisti in Peričevci so, kakor znano, vio-žili skupno kandidatno listo. Ker ie seda] Brecelj odložil mandat, bi moral avto-matično priti v občinski svet kot h.;e-jrov naslednik prvi kl Je bil na kandi-datni listi, a ni bil izvoljen. Prišel bi torei v občinski svet neklerikalec. Ker pa hoče vsaka stranka varovati svoje posestno stanje, je razumljivo, da klerik alci sedaj zahtevajo, da moralo po vrsti odstopiti vsi rseklerikaln! kandidati, dokler ne priđe na vrsto klerikalec. Temu pa se baie upiraio komunistu ki bi radi izrabili to priliko in okrepili svoje posestno stanje na račun klerikalcev. Kako se bo ta prepir med komunisti in klerikalci kenčal. smo zelo radovedni. Tuđi med klerikalci ne vlada glede no-vega občinskega odbornika popolno suglasje. Večina bi namreč rada spravila v občinski svet urednika Tersegla-v a. Zato deluje na to, da bi odložili mandate vsi njegovi predhodniki. Toda ne-kateri izmed teh se protivilo, ker bi vsak izmed njih vendarle rad postal občinski oče. Zato kreg in prepir. Kako se bodo ta sporna vprasania resila, borno vide-li v kratkem, ako ne bo preje občinske-mu svetu prestrižena — nit življenja.
= Sramotno zavezništvo. Neki domaći, dobro znani politiki menijo, da si bodo z inscenacijami javnih škandalov povećali svojo voditeljsko avtoriteto. V to svrho so že pred leti organizirali pro-staško polemiko, izdaiali zloglasni »Pon-deljek« ter v zadnjem času nadaJjevali z biatilno kampanjo proti predstavnikom državne oblasti v Sloveniji. Vsako sredstvo Hm Je dobrodošlo. In tako se se-veda v nadaljevanje gornje taktične zamisli pograbili sedanji incident s političnim avanturistom. Kaj zato, ako pojavi blamirajo naše politično polje in ga pred javnostjo predstavljalo kot nizino, i na kateri smejo nastopati najtemnejše ekzistence. Prepričani smo, da vsa res-na javnost brez ozira na strankarski izkirpiček Skandala najodločnejse obsoja »Jutrovo« izigravanje in zavezništvo z najnovej§imi borci za »narodne pravice«.
= Naš de!esat na mednarodni kon-ferencl o poroorskem pravu. Koncem oktobra se vrši v Bruslju mednarodna konferenca 2a pomorsko pravo. NaŠO državo bo zastopal g. dr. Stražmcki, profesor na za^rebsTcem vseučilišču.
= Poliska zunania politika. Poljski •mlnktrski predsednik Vito§ je podal V seli parlamenta Um ekspozć, v ka-terem se je dotaknil v razgovoru 0 zu-nanjepolitičnih vprašanjih tuđi razmerja Poljske do Ceškoslovaške. VitoS Je iz-javil, da se morajo odnoSaji med obema državama na temelju skupnih inte-resov In odstranitve spornih zadev urediti. Resen mednarodni položaj zahteva skupno delovanje Poljske s srednjeev-ropskimi državami in vsled tega tudl boljSe razmerje med Poljsko hi ČeSko-slovaško. Končno je naglaSal, da hoče Poliska ostati tuđi nadalje faktor miru y Srednji Evropi, in nobena stvar je ne
EAEIIT PIEl!    EARRT PIE1! I                      KINO TIVOLI
!   JEZDEC BREZ GLAVE
Danes III. dal
Kultura.
Rersržoir Narodncga gleđališca v Ljubljani«
DRAMA.
'  Pettk,  12. okt.: Kar hočete. Red  E. Sobota,   13-   okt.:   Judit.   Gostovani-   Mati!« Vere.  Red  A-
OPERA.
Petefc,   12.   okt:   EvgenlJ   OnJegin.   Red   F. i Sobota,  13.  okt.:  Novela od Stane u.  Zape-čatend. Red. C.
•    •    •
SENTJAKOBSKI   GLED.   ODER  V   LJUBLJANI.
V   soboto dno  13.  okt.  »Navaden  človek«-
V   nedeljo dne  14. oktobra:  »2enltev«.
•    •    •
— Drama aurizorl danei rvcCer Sck-st>lrjevo veseloi^ro »Kar hočetce za red E.
~ ErgenlJ Onjezln. Danei petok rve-č€t točno ob pal 8. uri se pojc v opernem gledališču prvokrat v tcj sezoni Capcov-sk&ffa opera Evgenfl Onjesbu Vlo^o Onje-glna poje u<7voanyažiranl član dr. Alcksan-der Rizo, ki nastopL ta večer prvokrat v vočji ulogl na nalem odru. Dr. Rlffo Je banaSki Srb. ter ie Itudfral po koncanDl medicinskih ItudUah solopctic na Dunaju ta nato tri leta v Ncaplu. NJeeov baThou je povsem Ilrtčnega inaCaja, ter Je pel ulo-go Onjeglna ▼ Oradcu, kier Je bil preje angažiran, vedno % naJlepShn tnpehom. Prvolcrat Je pel na našem odro Mito v Prodani nevest! začetkom septembra ti. Ulogo HKpJevne ToJe tfđč. Ropasova, k! se Je po parletnem presledku vrnUa v ljub-Utnsko opero. Ostale uloge so v Istih ro-kah kakor minulo sezono: Tatjano poje BdC Zfkova, Olgo gdč. StillgoJeva, Larino ga. Snrolenska, kneza Oremina Zathcv, Lenskega g. Burja, Tmqueta g. Mohori^, Zareckega g. 6i*cU  ia stotnlka g. Ptrko
Stev. 234.
»SLOVENSKI    NAROD«   dn?  13 oktobra   1923.
Stran 3.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1923.
na carina. VpraŠamo, kje pa je tu v zakonu zajamčena prsemska  tajnost?
— Celjsk« vesti. Operni večer, kateri se je vršil v ponedeljek in torek v mesinem gledaliSČu, Je uspel izborno v vseh
Iozirih. Gledališče Je bilo obakrat napol-njeno občinstva. Gdč. Zikova in gospod Si-mene sta*točke Izvajala s popolno dovrše-nostjo In ob&nstvo je oba burno In nav-dušeno pozdravljalo. Takih pevskih veče-rov si Ceijani felijo 5e več v tej gledali-&ki $ezouL — UrSulin sejem. Mestni magistrat javlja, da se IetoSnH takozvani UrSulin sejem vt51 v ponedeliek dne 22. oktobra mesto dne 21. oktobra, ker Je ta dan nedella. — V mestnem gledali-Š č u se vrSl v soboto ob pol 16. popoldne gleđališka predstava za dijake pri znižanih cenah. Predvala se »Manja Stuart«.
—  Mariborske vestL — Ali ž e imate   karte   za   tombolo,   ki   Jo   priredi Udruženje vojnih Invatidov v Mariboru na Glavnem trsu v nedeljo dne 14. okt.  1923 ob  14. .popoldne? Ako ne, potem si jih na-bavfte takol, ker Je rok Jako kratek in bo jih zmanlkalo. Pet glavnih dobitkov ter ne-broj dobitkov n. pr. 3 sežnji drv, voz pre-moKa,  1  vreča naifineJSe  00 moke,  mnogo usnja,  podplatov, svilenih   oblek,  prvovrst-nega perila, platna. b!asa.  vclnenih  oblek, mesa in različnih drugih jestvin ter mnogo drugih  bogatih  in krasnih   dobitkov.  Svira vojaška   godba.   Karte   se   debe   pri   gosp. Zla«   BriSnik   v   Slovenski   ulici   in   v   vseh trafikah.
—   Zaraeniava  denarja  v  Zadru.    Pokrajinska uprava objav'ja: V s. margherU-ski konvenciji se }e kraljevina ItatHa zavezala,  da   bo  znmenjala   avstro-ogrske   novčanice ki se nahajajo v posestl naših držav-Ijnov. nastanjenih v Za-^ru In kl ob prillk! zumenjave  1.   1921.   nišo   bile    zamenjanc. Sporazum  se  nanaša  samo  na   naše  državljane. Zato je Italljarrska vlada mlr&dtta, da bo morala  vsaka  oseba,  ki bo v  roku, ki se bo skoraj določtt  med    našo In Italijan« sko vlado,  zahtevala  zamenjavo,  dokazati državljanstvo  kraljevine:   Srbov.    Hrvatov In Slovencev. Ako bodo  stranke rad!  za-menjave   denarja   potovale   svoj   čas   v   Za-der,  naj  dokumente vzamejo seboj. AJoo so se ali pa se bodo obrnile radi zamene na naš konzulat v Zadru, naj dokumente pn-S'jejo konzulatu.    O tem se obvešCajo na5i državljani.    Pristojna    cblasrva    so    dobila nalog,   naj   se  proSnje   teh   dr?.avljanov   za Izdajo  dokumentov  o našem  državljanstvu (domovnica   ftd.)   rešujeio   kar   nrrhUreie.
+ Emerik Deržaj. Na potu y Slovenija je pri Sarajevu doletela tragična smrt uči* telja Erocrika Derfaja, vračajočega se iz voja5ke službe. Pokojnik ni bil samo dober pedagog, temveč je bil tuđi ajjilen sportnik. Kot dolgoleten član S. K. Ilirije si je stekcl na sportnem polju obilo zaslug ter bil radi svoje delavnostl povsod priljubljen. Z njim zgubi slovenski sport zopet marljivega dc* lavca  in   S.   K.   Ilirija   čvestega   člana.  —  Po*
kopan je bil dne 10. t. m. v Sarajevu. N. v m. p. Težko prizadeti rodbini naše sožalje.
—   Tretjl   kino   v   Ljubljani.   V   dogra-Jenem scvernem  traktu nove palače  Južne železnice   »Ljubljanski    dvor«   v   Kolodvorski   ulici   se  vrši   te  dni  komisijonelni   og!eJ prostorov   za  nastanitev   »Kina  Ljubljanski dvor«.
—   Stepanje preprog skozl okna je po C   policijskom   redu   pod   kaznijo   prepove-dano,   pa   kljub   temu  se   razne   stranke   za to   prepoved  ntč  ne   brieajo.   Ko  jih   pa   doleti globa, imajo pa za to svojo brezobzir-nost  vse  polno Jalovih  izgovorov.  Umest-no je. da se napravi tudl v tem oziru v našem mestu red!
—  Mestna dvorana in posvetovalnica so odslej   ne   bosta   več  oddajali   za   družtvene shode in posvetovanja.  Za   navedene  name* ne   se   bo   dovolila   samo   velika   dvorana »M«*«tncga doma«, za kar je žo od početka sem doloecna.
—  Preselitev zavodov in uradov. Pokoj* ninski   zavod   za   nameščence   se   preseli   v kratkem v svoje novo uradno poslopje na Aleksandrovi   cesti.   V   njegove   prostore   v meščanski  hiši se  preseli potem,  kakor  ču* jemu,  rnestno  knjigovodstvo  z  likvidaruro ter   mestna   blagajna.   V   knjigovodstvene prostore  (II. nadstropje  Gallctove hiše), pa prida mestni vojaški urad, ki se bo baje na odredbo g. župana dr. PeriČa moral iz Mest* neca doma  izseliti,  da napravi prostor pro* slulemu  »Gasilskemu  uradu«,  ki nima prav nobenega posla.
—  PreseHtev Zdravnik dr. Karei Peč-nilč za   notranje  in  pljučne boleznl    se    Je preseli!   iz  Sv.   Jurja  ob  južni   zeleznid  v Celje.
—   Zgratfba palače  trgovinskoga  mtal-strstva v Beogradu    je    oddana    gradbeni družbi  »Srbila«  za   19,300.000 dlnarjev.  Nacrt  za  palačo  Je  napravil    ruski    arhitekt Krasn n v.
—   Poškušen   rop.   V   sređo   dopoldne okoli   10.  je   prišel   ▼   delavnlco   Čevljarja Dermastije   na   Poljanski   cesti   neki  precej elegantno   oblečen   neznanec,   precej   visoko postave,   ki   je   opazivši,   da   je   v   delavnici samo čevljurjevfl žena, sunil slednjo v kot in skuSal ornesti par na pultu stoječih čev< ljev.   Skičaj.io   je   stopil   v   delavnico   neki vojak,   nakar   je   ropar   bliskovito   pobegnil in se skril v bližnji okolici. Varnostne raz* mere   v   Ljubljani   pa  postajajo,   kakor   jo videti, vedno  slabšc.
—  Težka  ne'reča na MIkloš?5evI cesti Danes dopoldne okoli 11. se je ijodila na MikloSičevi cesti teika nesreča, ki bo nal-brZ zahtevala ^vojo Irtev. Pri fgradbl palače  okrožnega   urada za zavarovanje  de-la\cev se le podrl stavbnl oder, na katerum so stali Stirje delavci. Med tem, ko so trlje odnesll  zdravo kožo, je prlletel  46-1 etu! delavec   Spaho   žureSkovIĆ  i«  Ržanice   v Crni  gori  tako  nesrečno,  da  Je  dobil  pri padcu  smrtnonevarne poškodbe.    Prepeljan je bil tak oj v bolnico, vendar ni upaaja, da okreva.
—   Tatovi  ▼  Lfnbljaad.    U ^odstreSJ* hi§e  St.  8. v 51f>TTi5kovl ulld  Je b?to  Av-gustu Zađniku odnršeno 8. t. m. več nble-ke in perila v vrednosti 13.700 K. — V nočl od 10. na 11. Je bllf> vlrmlleno na Ledini r pišamo  gol?kejra  vodstva  In   ukradeno  156 dinarjev gotovine in vrtnarski noj,
—   Koncert   v   kavarni    »Emona«    se vr5l danes v petek  ob 8. zvečer. Igra L ilubU>nrtl taloiuki orkcitcr.
—   Poziv.  V  spodnji  garderobi  restav* racije »Emona« je dne 7. t. m. neki oospod pozabil   denarnico  z  manjSo   vsoto   denarja in važnimi dokumenti. Lastnik te denarnice poziva dotično osebo,  ki mu  je znana,  do. pj  poiti  vme  njemu   denarnico  na  naslov uprave »Slov. Naroda«. Denar si lahko pri* drži! V nttbprotncm slučaju se bo proti do» tičnlku  postopalo kazenskira potom.
— Strahovit zločin na Kosovem. Na Ko-sovem so razbojniki napadli 73-letnega starca Stevana Ćuku iz Like, ki je bil tam naseljen. Vćrli so ponoči v hižo, zvezali starca, ga mučili in nato zaklali. Istoiako so zvezali vnuka I!!:o in ga mučili. Roparji so nato izropaii ćelo hišo in pobegnili.
—   Nesrečen   skok.   Delavec   GosiinČar Luka,  zaposlen  na   upravi   graščine   barona Codellija na Kcdeljcvem, Je skočil vCeraj z nekega vaza, pri čemer se je nabodcl pod pazduho  na  na  tleh  ležeče  vile.  Prepeljaa je bil v bolnico.
—  Troio dece zgorclo t blS1. V Vele-su se Je dogodila te dni strahovita nesreča.   V kovačnici   Alije   Jusufa  je  nastal   iz neznanoga   vzroka   požar,   ki   se   blisknma rozširil   Čez   lesene   stopnice   v   prvo   nadstropje, kjer je bi val kovač s trema otroci. OgenJ   se   ie   razširil  tako  hitro,   da  kovač ni bil v stanu resiti svoje dece in si je ko-maj rešil golo življenje. Vsi trije otreci so zgoreli. Istotako Je pogrrela tuđi hiša sosc-da Petra Jankoviča do tal.
—   Smrtna   obsodba   v   Mostarju.   Pred mostarskim  scdisčcm je  bil   te  dni  cbsoien stražnik   Krsta   Bašin   iz   Ljubinja   na  smrt na  vešalih. ker  je  pred  *remi   meseci   iz maščevanja ustrelil svojega prijatelia Had-žiča.
—   K'no  M3'*3a.  »Katjnša  Ma5nv3=   z Lvo jMaro! Te dni  ^e predvaja in sicer do nedeljc  veliko  in  slcboko čutečs  rusko df»-lo   »Katj*j?a   Maslova«   po   fclasovitem   romanu »Vstajenje« od L. N. Tolste?ra. Film ,poln dramatične  sile. Je pravi original  ru-skega  življenja In s!ikn vso  traKed'jo  mla-devolke,    ki   se  pogreza    vedno    bcIJ     In bolj  v blato.   Režija  Je  prvovrstna  in   nt:di film   l*reden   učitek.    Program    prihodnjih dni: Kralffca zraka! Tarzanov sin!  Nenad. krilji\1 atnkcifi.
—   Koncert.     V   kavanrt   »Evropa«   se vr§i   v   soboto   kc-^crt   dravske   godbe.   Za-četek ob D. uri. Vstop prost.
—   Kavama  Jadran.  Vsak  večer  koncert salTskega orkestra. Vstopnina prosta.
—   Opozorilo!   Tovarna  Čevl'cv   Petcr-Kczina  &  Ko.,  je   izdatno   znfžala   doseda-nje cenc v vseh svoiih detajlnlh trpovinah. P.   t   občinstvo  naj   se   v  svojem   interesj posluži  te  prilike.
—   Oooz-ariamo,   da   se   je   tvrdka   J. Mafek  stara,  priznano  solidna  trgovina   z cblekarrri,   preselila   v   hišo   Pokoininskega zavoda  na  Aleksandrovi   cesti  5t.   12., kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih ce-
LTA MARA f       LTA MAR A! KINO MATICA
KATJ'JSfl MASLO'JA
od 11« do 14. oktobra
Julijska krajina.
SPOMENIK NA KRNU RAZBIT.
Spomenik, postavljen na Krmi v čast alpinskim borcem, je razbit. Pa ga nišo razbili Slovenci, ampak treSčilo je zopet v Italijanski spomenik na Krnu in strela je bila tako silna, da je razdcjnla spomenik. Tuđi prve poškodbe na spD-meniku je bila povzročila strela in stro-kovnjaki so konstatirali, da je bilo res treščilo in da ni človek napravil po skodb, pa so vendar takrat zadivjali ita-lijanski fašisti in nacijonalisti nad ne-dolžnim slovenskim planinskim ljudstvom in s kazensko razpravo v Gorici je bilo palinjeno v ječo več Slovencev, ki nišo zagrešili nlčesar. Oonjo proti Slovencem so bili ukazali fašisti, kl so diktirali tuđi obsodbo v Gorici. Nečuveno je bilo to. Mogo?e samo v Itali'i! O razbitju spomenika poroča ^Piccolo« iz Vidma s kratko notico. da je trvficilo trikrat in da so vojaci žal>stni priso-stvovali ipzbitju.
Olasbeni vestnik.
— Pevc! »LJublj. Zvona«! V petek dne 12. tm. točno ob polsedmfh zvečer bisi. ob 7 ves mošid zbor v druš^'u. V sobotđ zveCer točno ob tri Čerrt ni 8. vsi v Uni-onu   na  verandi.  Oblefce   crne.   Odbor.
Društvene vesti.
—   NačeNtvo   CevT^'-^ke   zadrueo   ri2-gteša:    Štrajk  Čevljarsldh   pomočnikov   v Ljubljani je  nenado-ma nastopll, to pa  radi  tesra, ker čevljarski  mojstri   nfso  moelt usadit!   pretiranim   zahtevam   rromcfnncnv, ker bf t! znatno podražill vse vrste čevljar-ilrih izdelkov. Z ozirom nato prosljo moj-strl svoje cenj. naročrtlke. da  malo potrpi-Jo   $  svojim!   potrebSČInaml,     dok!er    tral^ stavka. Ob enem Tinmania zadruga svoMm članorrit da bo tozadevni sestanek v nedeljo t. j. 14. tm. ob 10. dopoldne pri g. Mra-lra,   Rimska   cesta.  Katerega   stvar   zanima naj se gotovo udele?! sest^rtka.
—   Vescličnl  odsek   »Bratstva«  prrc«U tcd"  letos svojo tbiiajno veliko vinsko tr-gatev, ki  se vrSi v soboto  13. L m. ob 8. rvečer v vseh orostorih hotela Lloyd na Sv. Petra  cesti.  Vabimo vse  na5e  prijatelje   in rnaure, vse  ljubitelje  dobre**  grozdia,  ii nas   v  fbil^rn   Stevilu  posetijo.    V soboto rvečer \si k Uoydu.
—   Kulturno    In    KO$rK>darsfco    dmS*vo na Rir|u priredi  14. oktobra ti. (v nede!;^) vinsko  trRatev  v  jrostllni   prf    Usnlk«   na RudnUtu-Dolenjska  cesta.  Obfio  zabave  In smena bo od 5. pop. do polnočl. Stopulna
Turistika in sport.
—  Koča na Vršiču. »Slovensko Planin* sko drujtvo« v Ljubljani naznanja, da se za« tvori   Erjavčcva   koča  na   Vrtiću   v  soboto dne  13. oktobra.
—    Klub   kelesarjev   in   motociklistm »IliriJa* v Ljubljani V soboto rvečer ob 20. strogo   obvcrrs   jeja   kluba   v   rcatavracijl »Novi svet« (Prcšcrnova »ob«).  Pozivajo so vsi člani in dir1 ači kluba, istotako vsi član! ostalih klubov   *   zadevi razdelitve  daril.
—   Prvenstvena  tek ma  mod  Jadrauoni In  Hermesom  se vr5l  v  neclc'lo  ob  10.30
na prostoru Ilirije In sicer lc ob lepem vremenu. T-Ji ta tekrna br> brez dvoina zbu-dila pozornost, ker odloča o dru^em mestu v prv. tabeli I. r, ter besta oba kluba morala napeti vse moči. da ss izcgnetJi radcu v drusl razred. Obe moStvl sta cna-kovrednl. izld Ie docela negotov.
—  Sturm  (Grar)  : Ilirija. — SK Illrfla ie pridobila za soboto in nedeljo 13. in  14. t. m. za dve nogom, tekmi gra-ki SK Sturm. Sturm   je   letošnio    sezono   pod  vodstvom trenerja   Haista.   ki   izpolr.Julc   mcst.i   srednjega   napađalca,     izvanredno   naprcdoval. Odlični rezultati, ki jih je dosegel proti prvim  dunajskm in  budimpeštanskim kl .b-»m ter proti prasci Sparti, so mu usivarili slo-ves   er.ega  najmočncj>ih  klubov  v   Avstrijl. Z Ilirijo Je lgral di.ilej tri tekme. Leta  IP21 v Ljubljani z rezultatom 2:0 in leta  \922 v Gradcu z rezultati 2A in 4:3. Lctos je na-sr^nil  v  Ljubljani proti  Primorju.  V mošt-vu Je imcl takra: s'jer lc tri lgrnlcc pr\*e-ga  nicStva,  toda  kljub  temu  Je   podal  lepo in zanimivo Ijrro ter doscsrel vi*ok.") rma^a. Ilirijo zadene  srednje  s  Sturmom v  d hrl formi.   Rezultati   proti   rfrjduku.   Concordijl in   Oradjanskemu   so   tuđi    Ilirijo     dvijjniH mcJ  prve kl.ibc v državi. Od zadnjega na-stopa   proti   Ora^.h^^kemu   se   zdi.    da   Ja forvvard Je IzboljSal svojo fnrmo. Na*;prot-no Je ozadje po odhodi TavCarja nekoliko oslabljcTTo.   Mcljub   tcžkt^i  naloge   Ilirija  no pre v boj brez Šair>. ako bo m^"tvr> na višku  ter so  bo   zavcdilo  svoje  naloge.  Tek-ma ob^ta  vsekakor prvovrsten sport.   Ittro br> %*odil kak zagreb^ki sodnik. — 7nčotek' tekme  v   soboto  rb   1^.  uri.   v  nedljn   ob pol  16.  uri.  V ned-ljo ob  */*\A.  uri  se  vr§I predtekma   med   ?!ovanom   in   rezervo   Ilirije. — Pred^odaja vstopnlc se vrsi v tr*. J.   Gorec.   Sedcži   I.   vrste   $o   numerlrnnl. 7nf?ane  članske  in  dija?ke  karte  se  lzda-ja!o Ie v predprodaii. Istotako proMe vstop-nice za aktivne člane nogom, sekcije.
Borzna poročila.
ZAGREBSKA BORZA. Dne 12. oktobra« Sprejeto ob 13.
Ob srednjem prometu so ostali te-čaji skoraj neizpremenienL Pariz, Du-na jin Curih so malenkostno čvrstejSL Treba pa je upoštevati, da je tendenca v petkih vedno čvrstejša. Blaga Je bilo dovolj §e po borzl. Na efektnem tržišču je promet napram včerajšnji bnrzl precej popustil. V glavnem so bili sklenjeni realizačni nakirpi, brez večjega vpliva na tečaje.
Ob zaključku so notirale:
Devize: Curin 15.45—15-50, Pari« 5.25—5.35, London 292—293.5, DunaJ 0.12125—0.12223, Praga 2.385—2.595, Trst 3.03—3.94. Newyork 85.75—86.25. Budimpešta  0.49—032.
Efekti: 7% drž. Invest. pos. od L 1921. 7D, LJublj. Jcred. banica 204—215, Prva hrv. 5ted. Zagreb 1120—1130, Slav. banka ZagTeb U0, Hrv .-slav, zem. hip. banka Zagrebi30—134, Hrv. " esk. banka Zp-^reb 173.50—175, Jujroslav. bnnka Zagreb 156— 156.50. Trb. prem. dr. 940. Slavonija 252, Šećerana 22S0— 2290, Exploataclja 245— 252.50, Outtmann 1825—1900. Nar. Šumska Ind. 157.
INOZEMSKE BORZE.
—   Curih,     12.   okt.   (Izv.)     DanaSnj« pređborza: Beograd 6.55, Amsterdam 219.50 Newyork   5.58,   London   25.40,   Pariz   33.95, Milan    25.47,    Prasa     16.70,     BudimpeSta 0.037/ft BukareSta 2.60, Sofija, 5.45, Varšava 0.0016, Dunaj  0.00785/., avstr.  Uz.    kron« 0.0079.
—   Trst  12.  okt.  Predborza:  BengratJ 25.6375—25.64,   Dunal   0.0310—0.0315,  Praga 65.60—66.     Pariz     132.75—133.25,     London 99.50—99.75,   Newyork   21.80—2190,     Curili 391—>394.
—   Dana],    II.  okt.  Devize:    Beograd 828—£32.  Prasa  2119—2129,  Milan  3220 — 3241.   Pariz   4302—4318.   London   322.300 — 32-"'Vi,     Nc\vyork      70.935—71.185.     Curtfi 12.695—12.745.     Valute:   dinar   817—823. lira 3190—3210  češka krona 2096—2112, dolar 70.56O-70.960.
Izpred sodišča.
Kevarna kupci ja t kolesi. Dne 27. 11* gusta so aretirali posestnika in reznrj« li Rcpenj, Jakoha Mohoriča. ki je glasom ob« tožnice znan in nevarcn tat kolea, krajevnm surorina. imožen vitkega dejanja, in ki ima vedno drugo kolo, ker jih neka] pokrade, nekaj pa zamenja. Glasom obtožnice je t« mož, ki je hil 5e 13 krat kimovan radi tepeži in tarvine, ukradrl na Vclikonočni torek nekemu Mačku ▼ Bfrgirjcvi goatilni T Kranju kolo, Tredno 2000 Din. Slučaj je nanescl. da je n«5el Marck avoje kolo pred Gtibančevo goatilno ▼ Vodicah. V tern, ko je Ma5ek ogleđoval svole kolo, jo prišel 1» gostilne obtoŽen! Mohorič in vrtrl «e je med njima prepir. ki se je kon**l, ker ni bilo oroznikov doma, s tem, da je Mohorifi Mačka okloftital. «ed-l na »norno kolo in ae odp^Vial proti Ljubljani. Ko so j?a are* tirtli. ie rrdil, dt je to kolo kupil pri Gorču, prndal nekemu kmetu v Horjnlj Jn pa ntto dobtl potom ramene Kljub ja*pim doVarom je mož tatvino tsjil in ▼ svrho ugo^ovitve njed^vees ra^ovora bo ostal $e nadalje v preisVnvalnrm ranom in ga bodo peljal! orožniki v Horu:l, da jim poVa^e onega kmeta, s katerim je barantal. Mož ie pri* CaVoval gotovo, d* ho dosegel s jroiim ra« govorom vse ktj drrgcga, kot pt nidal'rfjl preiskovalni tapor in eventualno le veliko strožjo karcn, če ie !7kažef da je tako pre« dxxno lagal pred lodnljo.
Zakaj ni več Zagreb ognjišče narodne misli?
Pred dnevi smo, izr\rani po zagreb-Skem nemškem glasilu »Der Morgen«, docela odkritosrčno, ne da bi se bali kakršnekoli zamere, povedali svoje mnenje o Zagrebu, pDvdarjajoč, da je v nedavni prošlosti še vodil kolo v našem narodnem pokretu, danes pa je internacionalno mesto, kl je takorekoč mrtvo za narodno stvar.
In ker je Zagreb danes žal takšen, zato smo z nacijonalnega in tuđi dr-žavnega staiišča z vso odločnostjo na-stopili proti temu, da bi takšea Zagreb monopoliziraj ves gospodarski ln narodni vpliv na Maribor, ki se $ele mora preroditi v narodno mesto in prekvasiti s narodnim duhom.
Te naše iskrene besede. kl jih je narekovalo na5e globoko narodno ču-stva. in zavest, da je mogoče Maribor naciionaJno preobraziti le, ako nanj osredotočimo v narodnem in gosrx>dar-skem oziru vse svoje sile iz neogrože-nega, narodno ustaljenega centra, so vzbudile v zagrebškeni časopisju nemalo ogorčenje in nevoljo. In to ogorčenje se javlja v žolčljivih, docela nestvarnih polemikah, ki govore o vsem, skrbno pa se ogibajo jedra vsega vprašanja, ako je današnji Zagreb, takšen, kakor ie, spo-soben tako narodno influenciratl Maribor, da bi ga prerodil v nacijonalnem duhu.
In mi pravimo z vsem notranjim prepričanjem in v polni zavesti težine te trditve» da ne!
Đokler ne bo v Zagrebu trgovina, đenarnlštvo ln industrija vsaj po pro-težni večin] v narodnih hrvatskih rokah, vse dotlej je vsak blagodejnl vpliv Iz Zagreba na naSe ogrožene narodne me-je izključen! Ni malo ne dvomimo, da je o tem v svoji notranjosti prepričan tuđi vsak rodoljubni Hrvat, ki stopa po Ilici in z grozo vidi, da Jo ta center go-Bpodarskega življenja v Zagrebu vso preje ne go Hrvatski V tem uverenju pa nas zlasti še utrjujejo izvajanfa zagreb-Skega nemškega glasila »Der Morgenc, ki v polemikl z naml docela odkritosrčno zagovarja Import rujerodnih žlvljev ▼ Zagreb in se obenem toplo zavzema za one Nemce in nemškutarje na šta-jerskem, ki bi tuđi v Jugoslaviji radi obdržali avtohtono slovensko ljudstvo v politični In gospodarski svoji odvlsno-sti, dasi bi moral vsak na5 dobro misleč državljan vedeti, da je v eminentnem državnem, da ne rečemo —• v narodnem Interesu, da se čim najpreje na štajer-skem izbrišejo vsi sledovi nemške nad-vlade in premoCi.
Poleg »Morgenc polemizule proti nam tuđi »Obzor, ki se Je v zadnjih Ie-tih popolnoma izneveril svoji sljajni pre-teklosti. Da osvetlimo način njegove polemike, moramo ugotoviti, da gospo-dje pri »Obzoru« nišo v celoti pročitali naSih izvajanj v članku »Maribor-Za-greb?«, ker bi sicer no mogli trditl, da smo mi pisali, »da je Zagreb gnezdo nemškutarstva, leglo protidržavnih ele-mentov in etapna točka nemŠkega Dranga nach dem SOden«. Z ljudmi, ki se spodobi za takšne potvore ln p^>dti-kanja, je seveda vsaka resna in stvarna diskusija nemogoča.
•    •   *
— O novem občlnskem redu, ki ga
namerava vlada uveljaviti za Beograd, Zagreb in Ljubljano, pišejo vsi listi. Opozicijonalni listi z ogorčenjem od-klanjađo dotični zakonski nacrt, pov-darjajoč, da je reakcijonaren in da ima samo ta namen, da uniči zadnje sledo-ve obČmske avtionomije. St\rar pa po našem mišljenju ni tako tragična, kakor jo ti listi predstavljajo. Z novim zakonom se v bistvu prav ničesar ne spre-meni, saj je rudi do sedaj vlada imela nadzorstvo nad občinskim gospodarstvom. To ostane tudl v bodoČe, razlika je samo ta, da je imel referat o občlnskem gospodarstvu do sedaj poseben referent pri pokrajinski vladi, odslej pa bo ta posel opravlja! mestni veliki Župan, kateremu bo stalno poverjena ta funkcija in ki bo ime! povrhu še pravico samostalno odločatl v gpotovih ob-Činskih poslih. Po vesteh !z Beograda bo mestni veliki župan Imel med drugim pravico v gotovih slučajih suspendirati občinsko upravo in na njeno mesto imenovati gerenta. Ta gerent bo smel ostati na svojem mestu samo tri mesece, nakar se morajo razpisati nove volitve.
— »Nova Doba« <tf> prillkl trllefiilce koroSkega plebiscita. \% Celja nam -pfSejo: VeCkrat smo že naglašall, da v nacijo na 1-nfh vpTašanjDi ne srne biti merodajen strankarsld, naimaoj pa doblSkarskl moment. Tak Žalosten slučaj, Iri ga je treba ođločno grajatl, se je prlpetll v Celju ob prfliki tretje obletnfee koroSiceg^ plebiscita. »Nova Doba« je odklonlla objavo notl-ce za javno -predavanje o Korolkl « mo-t!vacljo, da se plakati za 'predavanje nrso dalf tiskati v njeni tlskarnf. Khib temu, da so prlredlteljl hoteli notico plača«, kot se plačujejo običajne društvene vesti, Je objavo ođklonlla, dočlm so v Ljubljani vsi dnevnik! brez izjeme strank brezplaCno priobčcvali  pozive   na  kOTOŠko  manifesta-
na« nišo tiskali v nobeni teh tiskara. Vsaj tako kot »zaspana Ljubljana« bi morala »Nova Dcba« razumevati naclionalni moment.
—  Srednješolska služba.  Z  mero-dajne strani nam pišejo: Pred kratkim so objavili naši listi nekak poziv naših dijakov-modroslovcev, čeŠ, da jih imamo Slovenci že preveč in da ne morejo že   sedanji   absolventi   dobiti   službe, vsled česar se naj nihče več ne vpiše na modroslovno fakulteta. Ta trditev je pa le deloma resnična. Za službo se jih je sicer mnogo potegovaio, a bili so neiz-prašanL Od izprašanih, torej usposob-ljenih ni ostal nikdo brez mesta, če je le I hotel. Da se bo pa moral odvaditi na$ srednješolski učiteljski naraščaj, da  bi si izbiral mesta, je jasno. Na disciplino se bodo morali navaditi tuđi v tem oziru.   Kdor   misli,    da je rojen samo za Ljubljano, ta bo moral sam prevzeti vse posledice te nezdrave domišljavosti. Da se pa usposobljenim kandidatom Se ni treba bati za kruh, dokazuje dejstvo, da se ni moglo lani v Sloveniji stalno za-sesti okrog 30 mest in da imajo letos posamni zavodi pri nas do 8 neizpraša-nih suplentov. Tuđi imamo pri nas zaposlenih veliko dosluženih profesorjev, ki pojdejo vkratkem v pokoj. V nevar-nosti za mesto so pa oni, ki odlaSajo z izpiti, kajti ministrstvo stoji na stališču, da se spreime v službo neizprasan kandidat le za slučaj, da ni izprašanih moči. Pač pa si je izbralo veliko naših profesorskih kandidatov neugodno skupino predmetov. Pred vsem mislim to na veliko Stevilo pravih filozofov, za katere nudi    naša    srednja šola najmanj dela. Tem svetujem, da razširijo pravočasno svojo skupino. Tud! bi morali naši dijaki sami voditi pregled, katera stroka je nasičena, katera pa ne. Tak pregled bi jlm pokazal, da nam manjka matemati-kov, fizikov in opisnih geometrov naj-bolj. Obenem opozarjam, da je zmotno mišljenje, da se dobi na teritoriju nek-danje kraljevine Srbije mesto brez iz-pita. Dalmacija bi bila letos rada spre-jela naše kandidate, a jih je morala od-kloniti   vsled  pomanjkanja  budgetnega kritja.
—  Protestna sknpščlna celokupne akademske omladino, se vrši v soboto dne 13. trn. ob   H3. pop. v zbornici   na   urrfverzi. Dnevni  red:  UkJnitev   medicinske  ln   teolo-Ske  fakultete.   Odbor  pozlvlja  vse  tovarile ln tovarišice,    da   se   skupSčine v polnem StevIIu  udeleže. MeddruStveni  odbor  stro-lcovnlii društev.
—  Iz državno službe. Na fastno proS-njo Jo vpokojen,   računski   oflcljal v Za-gretru Ivan P1 e 5 e.
—  Izstop  Iz  uagejja   đržavllansfva.  Notranje ministrstvo je  dovoHlo  Mariji  Mar-tinčlčevl, Tojenl  v PlScu,  okraj  Breii-ce, sedai bivajoči v Pragl. Izstop iz našega državljanstva. Martinčrčeva je spreiela češkoslovaSko  državljanstvo.
—  Medsebojno đelo za zaSčito narodnih manjšln.   Oporarjamo   na   to   aktualno   predavanje, kl se  vr5i  nocoj  ob  8.  v  dvorani Kazine.
— Demonstracija ra obrtno-nadalje-valne Sole. Ob 19., ko je obč. svet še imel sejo, so se zbrale pred magistratom razne skupine obrtnih vajencev. Policija Je sprva dohode pred magistrat zastražila, po^neje pa ie dovolfla, da so se vajencl zbrali na trgu pred magistratom. Ker se Je nekaj vajencev ustavljalo odredbara policijskih stražnlkov, so bili aretirani, a pozneje iz-puŠČenl. Po sklepu občinsko seje se je predstavila županu dr. L. Periču tro-članska deputacija valencev, ki je prosila župana pojasnila, kaj bo s poukom na obrt-na-nadaljavlnih šolah. 2upan je dal deputaciji kratko pojasnilo, da bo o tern poro-čal obč. svet. dr. L e m e ž. Ta je potem omenll zbranlm vajencem, da se obč!nskl svet često bavi z vpra§anjem obrtnonada-ljevalnlh $ol, toda kljub vsem posvetova-njem ln anketam se že dve leti nlso mogle vrSItl te Sole, ker Je država uklnlla podpo-ro in ker merodajn! obrtni kro£i nočeio storiti svoje dolžnostl. Dejal pa Je, da bodo korminlstlčnl svetovalc! prltisnill na kapitaliste In obrtnike, da prlspevajo k tem Solam. Njegov strankarsko-pobarvani govor je dosegel med vajencl le delen uspeh. Živahnejše odobravanje so dosegli nasled-nji govornik!. Za obrtnonadaljevalne iole sta se Izjavila soc. dem. Ivan Čelesnttc ln dr. Rožič v imenu SLS. Obč. svet. Ivan Tavčar (nar. soc.) Je posdravil zbrane obrtne vajenco naglajajoč, da je med nav-zočlml mnojro Članov narodnosocfjalistiene-ga prosvetnega društva »Bratstva«. Njegova stranka se bo z vso vnemo potego-vala za te Sole. Dempstrantie so se po končanih govorih mimo razšll. Nekaterl kom. voditelji st> •porablll te nedolžne demonstracije ▼ politične svrhe ter so dellli med vajence časopis »ProletarsVa mladl-nacf ki kar mreoli ljutih in strastnih napa-dov proti kapitalizmu In nacijonalističnlm OTKanizacijam.                                           _
__ Darlto tsl slepc*. Rodbina Anton !n
Marica Kaluža danijeta mesto venca na kr-sto blacropokojnega gospoda Valentina Do-lenca Din 100.— za slepe reveže. Smo iz-ročlll na pristojno mesto. Srčna hvala!
— Pregled priporoCcnlh plsem. Ker se opaža, da nekateri carinski irrađf prf pTejrledu prfporočerrih pfsem ne obraCaJo dovolj pozornosti na njihovo vsebfno, dasi Je slednja pr>gosto -podvržena carini, je generalna direkcija izdala vsem podrejen'm carinskim uradom naTedbo, naj v bodoče bolj parijo na prlporočena pisma. Ako jiaj-dejo v njih »tvari, ki podležejo carini, naj
0 s^MMesSts^^^^ to^Ste:1
stran. 4.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 1S oktobra  1923.
atev. 2J4
li ieM oni ovCarli
od premiranih staršev „Ago-Lunapark" in »Jnnna-Hein-richsbrunn44 se prodajo. Karlovska cesta 18 v hlevu na vrtu.
PisemsHi papir y kasotab in mapab
?3riporoča
liABOOHA  I€$1J§QARNA
■■■■BHHBHBaBnMHaMHnaMH
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bodem otvoril dne 15. oktobra 1923 svoio lastno peksrijo, ki bo urejena najmoderneje in bodem skrbel za točio postrežbo ter se trudil, da bodem ugodil vsem željam cenjenega občinstva. Uljudno pa pros:m cenjeno ob-činstvo za obilen obisk. Postregel bedem z nujfineišim in najce-nejšim pecivom, poleg tega bodem pekel tuđi domači kfuh.
Se prtporočam za obilen obisk
Ivan Vrtačnik. Tržeška c. 19-
Še! je od nas za vedno naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak, stric in zaročenec, gospod
učitelj,
ki je odhajal na svoj dom iz vojaške službe.
Položili so ga k večnemu počitku v Sarajevu dne 10. oktobra 1923.
V LJUBLJANI 11. oktobra 1923.
BSatija in RSarSfa Seria), starši. — Vaclav Rnđolff Vilko, Ids, bratje. — Marica, sestra. — Tončtta roj. Mila veo, Tončka roj. Hrfberai^, Siefi pof. Remšo, svakinje
Glcboko  nas  je  prestmila  In  okrutno iznena. dila   Iz   Sarajeva   došla vest,   da   nam  je   naš nepo rabnl, zvesti tovariš
zadnjic segel v roke pred nedavnim časom, ko smo se poslavljali ob priliki njegovega odhoda v vojnike. Tedaj se je poslovil od naB za vedno.
V  dno  srca  nas je ranila zaviatna roka neiz-prosne usode,   ko nam ga je tik pred njegovo vinit-viio k svojcem   iztrgala   iz   srede  ter  prestregla  pot njegove nadepolne mladosti. Dragemu prijatelju niti to ni bilo dano, da ga spremimo na njegovi poslednji poti.
V  trajnem sporni nu ga ohranimo
njegovi prijatelji.
Ob tej  bridki  izdubi težko prizadeti  rodbini Deržfljevi naigiobokejše sožalje.
Spalnl divani
otomane, klubove in salonske garniture,   zimnice  In  afrik-modrod vedno v zalogi.
RUD. 6EVER,    10881 specijalni zaloga tapetniSkih
lzdetkov In potrebičin,
Ljubljana,   Oospotvetski cesti 6.
Sprejema natočila m popravila-
Zima
vseh vrst In  morska  trava
redno v zalogi. RUD. SEVER,     10880 specijalna zaloga tapetniških
izdelkov in potrebščin. Ljubljana,   Gosposvetska cesta 6.
Tu orni ca zrcal
išče več delavcev prirezovalcev, ob^ožiteljev, okvlračev mesinga in bnisačev. Ponudbe z oznakom plače   poslati   na   tvornico   zrcal
Alba
Novlsad, Kemlčka ul. 15
Trgovina i naklada muzikalija
Rikarđ Rosskamp
Zagreb, Strossmajerova ni. 10 traži  vještog i okretnog
pomoćnika
sa dobrim poznavanjem djelokupne glazbene literature. Opširne ponude uz priklop svjedodžaba, foto- | grafije, znanje jezika i naznaku plaće slati na gornju adresu.
Ulzltiie in kuverte
priporoSa
narodna tisharna
v Ljubljani.
lllillllllilUvll !IIIJIf!!l!i!i;if!l!!flllllf1tlllllli:i!l!ll!!l!!ll!l!11!lil je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo   nianso barve.   Cena zavojčku  Din 3*—♦
RazpoSilja  društvo
Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria".
____________________._.___       _                              ________     ..                                                                                                                      im
Zahvala.
Za vse iskreno sočutje, izkazovano nam povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očetaf brata in strica, gospoda
trgovca in posestsiika
ter za časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem ljubeznjivim udele-žencem našo iskreno zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo številnim darovalcem vencev, častnemu spremstvu Sokola, njega pevskemu zboru pod vodstvom br. Mihe Rožanca, požarni farambi in vsem, ki so nam poslali sožalke.
Škofja Loka, dne 12. oktobra 1923. Jošbo, Ivan In BudoU Zlhorl
s
Kratek klavir,
še skoro nov, se proda. — Naslov povc uprava »Slov.   Narodi«.      10.907
Otroški voziček,
prav dobro ohranjen, je naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«.                 10.90S
Mlin za sadje
in brinje, kadi in stekle* ni baloni po ugodni ceni naprodaj. — Naslov po* vc uprava »Slovenskeca Naroda«.                 10.598
Proda se klavir
i'Baumbach)   kratek,   čm
in dobro ohranjen; kre* denca, postelja, ogledalo, mize. »toli, šivani stroj in drugo. — Ahacljcva cesta 7, I. nadstr,    10.904
Lep mol in kožuh
za. suknjo (kuna) po* ceni naprodaj. — Infor« mirati se v skladisču »Balkan«, Dunajska cesta št. 33 (vsak dan od 3. do 5.   ure  popoldne.    10.874
Naprodaj les,
poraben. kakor tuđi za pridobivanje oglja priklas den. v večjem bukovem gozdu na Dolenjskctn. — — Ponudbe pod »Bukva 10.875« na upravo »Slov. Naroda«.
Dijaku
»rednješolcu se od da so« bića 8 hrano. — Naslov povc uprava »Slovenske* ga  Naroda«.           10.876
Meblovana soba
se od da s 15. oktobrom dvema. boljŠima gospo* dičnama. — Naslov pove upravi »SI. Nar.c 10.933
Meblovano sobo
(lepo) » hrano išče mlad zakonski par brez otrok od 1. novembra. — Po* nvdbc pod »Dobra na« jemnina 10.913« na upra* vo »Slov.  Naroda«.
Oddam tak oj  dve mebloTani sobi
(v novi hi«i v mestu) go> spodu, kateri mi plač* najemnino   za   ćelo   leto
naprej. — Naslov p^v? uprava »SL  Nar.*.   I0.S53
Kot hišnik
ili administrator Bfe mosta boljii oženjeni upo» kojeneo bre« otrok. — Ponudbe na trpravo »SU. Nar.« pod »O. 2./10.906«.
Dobrega prodajal-ca in blagcjničarko
rabim ra manufakturno trgovino v Ljubljani — Ponudbe: Po«tni predat št. 59.                      10.532
Strojni
kijučavnlčar,
dobra moč, z dolgoletno prakso, se išče. — Po-nudbe na upravo »Slov, Naroda« pod »Vesten 10.S62«.
Isčem stanovanje
dveh ali treh sob s pritu klinami za takoj ali s 1. februarjem 1924. PLa* čam po dogovoru tuđi za eno leto naprej. — Na* slov nove uprava »Slov. Naroda«.                 10.896
Več krojaških
pomočnikov
prvovTstnih,  ra   fino  ve« liko  dcio,  se  sprejme  v
modnem     snlona    Štefan
riom^oc.   Dvorni   trg   3,
Ovo ml   trg   3.               t
Ljubljana.                10.910
Več prvovrstnih
krojačev
za konfekcijsko delo velikih koaov (ra<:lanov, ulstrov etc.) se sprejme takoj. Vpraša se v kon* fekciiski industriji Dra* do Sch^nb. Ljubljana, bvomt trg 3.          10.911
Nujno se fice večfe posestvo
I najmanj 500 orali xezn* ljof po većini polja in travniko-v. — Piameno po» nudbe pod »Posestvo 10.S97« na upravo »Slov. Nareda«,
ovce
kapitalist, akademako obraŽeo, neoženjen. Hi* druiabnico, ki ima v«»o» lje do trgovine in ***?<>• laga s kapitalom od 200 do 300 tisoč dinarjev. Po» rnejša poroffitev ni isključena. — Ponudbe pod »L«p« bodočnost/10.S68« na   upravo   »Slov.   Nar.«,
|     Slnzbe     11     lokali     |

Omara za obleko
se kupi. — Naslov povc uprava »SL Nar.«. 10.92C
Pisalni stroj,
rabljen, brezhiben, so ku« pi. — Ponudbe z naved* bo sistema in cene pod »Tipka/10.919« na upravo »Slov.   Naroda«.
Abiturijent
išče primeme službe- — Ponudbe pod »Iščem dobro siuibo/10.863« na upravo   »Slov.    Naroda«.
Korespondent,
samostojen, za slovenski, nemšk^ italijanski in sr» bohrvatski jezik, stroje* pisec in slovenski steno* graf, išče službe za ta* Kojšnji nastop ali s 1. no* vembrom 1923. Gre tuđi irven Ljubljane. — Po* nudbe p>od j^Saraostojen 10.900« na upravo »Slov. Narodn«.
Trgovskf. lokal
v sredini mesta se odda v najem. — Pismene ponudbe pod »Delikatesna trgovina/10.659« na upravo »Slov. Naroda«.
Suho skladfšče,
r»rimerno za moko, in h 1 c v (zaseb«n) i pod* stresjem za dva konja v Ljubljani, v bliiini glav# neg;i (ježnega) kolodro« ra  se  iSče   za  takoj.
Ponudbo na: Mirko Ste* fanović, Gorupova ulica it. 3/IL                    10.867
KUPCI POZOR!
Prodam posestro
z r.ovim gospodarskim p*>* ilopjem,  18 orali  zemlje, večina hrastovega flozda, na    lepi    legi    v    rližini Srr.artna   pri   Litiji.   Cena i 170.000 K. — Naslov pove    uprava   »Slovcnskega Naroda«.                 10.930
Eno na <ls t ropna hiša
S trgovskim lokalom in prostim ptanovanicm. po* SDodarsldm poslopjem, sa* .innosnikom, vrtom in s'nvV-iščem, ob glavni cesti, v prometnem kraju severno Slovenije takoj naprodaj. — Vprašanja pod »1923/10.884« na upr. »Slov.   Naroda«.
Ženitna ponnđba«
Stare jia gocpodičaa, trgoviko naobražena, ieli rninja r irrho mofitvo t starejšlm gospodom prem^inim trgovcem, kateri se no oiira na pr©* moženje. paj pn. na dobro in Mago osebo, ple-mrnitegi značaia, katera je vešča por»olnom« sa-mostojno voditi trgovino.
Resne    por-idbo    p-^d
Sretna     hodf>Cno«t/lO.S41 na   upravo   »Slov.   Nar.«.
|      fozno      I
Dopisovanje
Radi zabave
bi korespondirala ob dol* gih rimskih večerih ob Jadranu, i mladima, ve* selima gospodičnama! — Dopise pod »Radivoj in »Milivoj/10.917« na upra^ vo »Slov.  Naroda«.
Ženltna ponudba.
Šumski manipulant, 34 let star (Slovence) utluž-ben v Bosnt »© želi &©* zna niti s poiteno gospo« dične do iate »tarosti v svrho ženitve, Pogoj: mi» roljubnft. £eti ie sltka, katera se vrne.
Dopiai na opravo »SL Naroda« pod »V«welo Ji^lj«nJfl/10.0l5«.
Bukova drva
in tramc ponudite drufbl VTliriia«, L;jbljana, Kra« lja Petra trg 8.        10.866
Pouk v srbo-
hrvaSčlnl
dajet« dva akademika. — Ponudbe s pogoji pod »R B.A0.855« na upravo »Slov. Naroda«.
Suhe gobe
in
/. fižol /.
ponadite trrđki
Sever & Komp.,
L'nbllana
Volfova  ulloa št. 12
4
Radeče pri Zidanem mostu
opozarja  p. n. odjemalce   in  interesente,   da  je  tovarna vsled  znatnega povećanja v
stanju dobaviti vsako količino in vrsto bokscalfa, govejega boksa in barvenega boksa kakjr ludi vse vrste
vaches-podplaftov. Kakovost blaga je priznano girvovrstna>             Cene zmerne*
Ali  bi  se  radi temeljio roilM
r^vmatisma?
ta   na tlsoie ozdravljenih I
BolcČine v členkih   n sklepih, zatekli udje,   skllučene roke In noge, trganje, bodenje, vlečenie po railiČolh dc-Uh telesa, da, tuđi slabotnošt oči so posledice rcvmatičnih in protinsklh boltčin.
Ncdtm   Vam prirodno   sredstvo   ta  osđravlienta.
Ni univerzalni rdravilo nego zdra^lo, kakrina dobrotna mati primda deli bo'nemu čleveštvu. Vukma bresplaćno pc«'inin|o. PiJite takoj pa Vara pošljem *voj pomoček in poučno r*zpravo popolnoma ztstonj. Postanete ie moj hvaležen pr.siaS.
Bn^sf Mu BEi1!n-WiHoBT?!!3rf, Brstliriont?. 5. HL 555
vseh vrst, najbol)Še kvahiet in po najnižji ceni se dobe pri JOS. BERGMANU, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 10895
Nove vinske bačve
od 25—700 lt prvorazredna izradba, viaku količinu odmab, uz cijenu od Din 176*— po hl gore.
Skladišne bačve
od 20—50 hl, sa vratima i patentnim zavorom, uz ehenu od Din 23 6-— po hl gorev p°
stavno    tvornica   nudjs :   Z  ||M-
fcatka totrmfoa baćiv* *• *• Zsgrtb Zastupnfk: L\. fmrlt, Msrflbar, Popoviceva ul. 7.  7232
lUiMiiumMttnumiminiriiiitnniniiiHttiiiiniiiiutuiitinunMittitiiittmumiittuiimimiittiiiiuiiittuinitiiiitiituuiintiuH
tpp fakkp flfiffPhffSHP
prtporeCa
nRR3ona K^JiGHRna, uuBLJHnn
'miiuuiiuiuiuuiitiMauiuiiiitutuiuiiiiiiiiiuiiiunuHiituiitiiiiiiiuiitniHiiiiiiHiiiiuuiaiuiuimiiuuiuiutiiuuiuuuutt..
PrcScrnoDa ni 7
1 a^^nin^ [q    r^jj^    iNatodac    ti^karnc«*
Za odgovor« upravo   I M| so prttoS          I
1đ—-        i
IT1HLIOGLHSI
I Cane oglasom do 20    I
bosotl DlnS*—; vsaka   I nadali«« b«iado 50 para« i davUfno vrod   I
Prodam
Stanovanja
KepremiČBine