Letnik 1910, Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 24. junija 1910. Vsebina: Št. 119. Ukaz o oskrbovanju opravil služabništva na poštnih uradih I. in II. razreda iu o službenih raz merah za to porabljanih organov. 119. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 21. junija 1910. 1. o oskrbovanju opravil služabništva na poštnih uradih I. in II. razreda in o službenih razmerah za to porabljanih organov. Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 20. junija 19 10. 1. se ukazuje tako: Člen I. S tem ukazom razglašena normalna določila o oskrbovanju opravil služabništva na poštnih uradih I. in 11. razreda in o službenih razmerah za to porabljanih organov naj dobé moč s 1. dnem julija 1910. 1. Člen II. Da so izvrši ta ukaz, oziroma normalna določila, je število mest selskih poštnih slug in selskih pismonoš, ki so potrebna na vsakem poštnem uradu 1. in II. razreda, poizvedeti in sistemizirati. Člen III. Po členu II sistemizirana mesta selskili poštnih slug in selskih pismonoš je namestiti s tem, da se nastavijo pripravne osebe za selske poštne sluge, oziroma za selske pismonoše, po naslednjih določilih. Člen IV. Da se nastavijo za selske poštne sluge v zmislu člena III, pridejo v naslednjem redu v poštev: a) na dotičnem poštnem uradu ob času razglasitve tega ukazu res uporabljani pravi poštni sli (poti) v zmislu ukaza z dne 1 0. januarja 1905.1., št. 2811 (p. in t. uk. št. 7); h) na dotičnem poštnem uradu ob času, navedenem pod«, res uporabljani pomožni poštni sli; c) taki na kakem drugem poštnem uradu I., oziroma II. razreda ob času, navedenem pod o, res uporabljani pravi poštni sli, ki bodo brez službe, ko se izvrši ta ukaz; \ d) takšni na kakem drugem poštnem uradu I., oziroma II. razreda ob času, navedenem pod a, res uporabljani pomožni poštni sli ; e) pravi poštni sli, ki se ob času, navedenem pod re, res uporabljajo pri poštnih uradih III. razreda ali ki so brez službe in prosijo za podelitev mesta selskega poštnega sluge; f) drugačni pripravni prosilci (§§ 5 in 6 normalnih določil). 54 (Slovüuisch) Ako je treba oddajaje mesto selskega poštnega sluge odločiti med več po sprednjem enako kvali-(ikovanimi osebami, bodi v primerih a in b odločilna dolgost efektivnega službenegačasavdotičnem uradu; ako služijo enako dolgo v dotičnem uradu, ter v primerih c do e pa dolgost efektivnega skupnega službenega časa v službi poštnega urada. Člen V. Izmed oseb, navedenih v členu IV, je nastaviti pod a in c oznamenjene za selske poštne sluge v trajni lastnosti. Isto velja o osebah, oznamenjenih pod b in d, ki morejo dokazati najmanj 10 letni efektivni skupni službeni čas v službi poštnega urada. Vse ostale je nastaviti za selske poštne sluge v začasni lastnosti. Člen VI. Ženski pomožni poštni sli, ki se ob času. ko se začne veljavnost normalnih določil, na podlagi služabniških poprečnin prvega do tretjega stopnjevanja porabljajo za take službe, ki se pritegnejo za ustanovitev mesta selskega poštnega sluge, se smejo v ozira vrednih primerih izjemoma prevzeti v neposrednje službeno razmerje k državi po določilih, veljajočih za selske poštne sluge v začasni lastnosti. Toda izključene so od oprave službene preskušnje, od povišanja v višje plačilne stopnje, od podelitve službene obleke in od udeležbe provizijskega zaklada kakor dolžni udeležniki. Člen Vil. Da se nastavijo za selske pismonoše v zinislu člena III, pridejo v poštev, ako prosijo za dotično mesto, v nastopnem redu: a) tiste osebe, ki dotično službo tačas v resnici opravljajo; Člen Vlil. Službene knjige pravih poštnih slov, nastavljenih za selske poštne sluge ali za selske pismonoše, naj poštno in telegrafsko ravnateljstvo o priliki namestitve odvzame in hrani. Člen IX. Kolikor so tačas na poštnih uradih I. in II. razreda z neposrednje z državno upravo sklenjeno službeno pogodbo nastavljeni selski pismonoše v polni meri zaposleni, jih je prevzeti na mesta selskih poštnih slug. Dotično mesto selskega pismonoše je hkratu izpremeniti v mesto selskega poštnega sluge. Glede nastavljanja teh oseb v trajni ali * ačasni lastnosti naj se zmislu primerno uporabljajo določila člena V, 2., oziroma 3. odstavek. Kolikor pri selskih pismonošah, oznamenjenih v prvem stavku tega člena, ni izpolnjen pogoj zaposlenosti v polni meri, je dotično službeno pogodbo odpovedati in hkratu skleniti novo službeno pogodbo na podstavi normalnih določil, razglašenih s tem ukazom. Ako v primerih, obravnavanih v sprednjem odstavku, ni možnosti s kombinacijo službe selskega pismonoše z drugimi na dotičnem poštnem uradu potrebnimi opravili služabništva, ki se niso pritegnila za sistemiziranje mesta selskega poštnega sluge, sistemizirati novo mesto selskega poštnega sluge in ako se dotični selski pismonoša poteguje, da bi bil nastavljen za selskega poštnega slugo, je treba postopati po prvem odstavku tega člena. Ako so v primerih, uravnanih v tem Členu, dosedanji na leto preračunjeni prejemki takega selskega pismonoše višji nego po normalnih določilih pripadajoči, na leto preračunjeni prejemki, je treba to, kar je več, nakazati kakor dopolnilno doklado, ki jo je primerno znižati, oziroma popolnoma odtegnili, kakor se dosegajo višji letni prejemki. Člen X. b) take osebe, ki so se v času razglasitve tega ukaza trajno porabljale za službo selskih pismonoš, ako se je služba, ki so jo opravljali doslej, pritegnila za ustanovitev mesta selskega poštnega sluge, ne da bi se bili sami namestili za selske poštne sluge; ako konkurira več takih oseb za isto mesto, je treba odločiti po določilih člena IV; e) drugi pripravni prosilci (§ 40 normalnih določil). Prave poštne sle, ki so ob času, ko je dobil ta ukaz moč, službovali na poštnih uradih 1. in II. razreda in na katere se ni moglo ozirati ob nameščanju mest selskih poštnih slug ali selskih pismonoš, ki se je vršilo po določilih sprednjih členov, je vzprejeti v zabeležek za prosilce za mesta selskih poštnih slug (§ 7 normalnih določil) in, ako se drugače uporabljajo v poštni službi, obdržč dotlej, da se nastavijo na mesta selskih poštnih slug ali selskih pismonoš, za dobo petih let za svojo osebo službeno oznamenilo „ pravi poštni sel “. Ako se taki poštni sli prevzamejo na mesta selskih poštnih slug, jih je takoj potrditi v trajni lastnosti. Člen XI. V lastnosti pravega poštnega sla prebiti službeni čas se vračuni za najmanjši službeni čas kakor selski poštni sluga v trajni lastnosti, ki ga je treba dokazati po § 21 normalnih določil, ako se prosi za mesto pomožnega sluge, oziroma sluge poštnega urada. , Člen XII. Po razglasitvi tega ukaza se sme osebje poštnih slov na poštnih uradih I. in II. razreda izpreminjali samo z dovoljenjem poštnega in telegrafskega ravnateljstva. Člen XIII. Za poštne urade I. in II. razreda doslej dovoljene služabniške poprečnine z eventualnimi dokladami je ustaviti s 30. dnem junija 1910. 1. S poizvedovanjem služabniških poprečnin, pripadajočih po spodaj sledečih normalnih določilih, z dokladami vred je začeti nemudoma; po tem poizvedene služabniške poprečnine ter nadomestninske poprečnine je nakazati po zadevnih rokovih dospelosti za 1. dan julija 1910. 1. Ako bi se za vsak posamezni poštni urad I. in II. razreda pripadajoče služabniške poprečnine z eventualnimi dokladami vred ne mogle poizvedeti in nakazati do navedenega roka, je dotičnim uradom nakazati predplačila v višini, ki približno ustreza prometni potrebi in službenim iazmeram, v mesečnih obrokih, plačnih po preteklem roku, od 1. dne julija 1910. 1. naprej. O priliki dokončne ustanovitve služabniške poprečnine z eventualnimi dokladami vred za kak urad je potem vsakčas hkratu obračunati doslej izplačana predplačila. Člen XIV. Za poštne urade I. in II. razreda sc napravi nov obrazec lista glavne knjige gledé opravil slu-Žabništva, ki ga je dobiti tako, kakor je predpisano ?-a uradne tiskovine, in ga odslej brez izjeme pohabljati za oznamenjene urade. Gledé izdajanja, izpre-nnnjanja in razdeljevauja listov glavne knjige je Zrnislu primerno uporabljati dosedanja določila. Dotlej da se dobijo novi listi glavne knjige, je doslej za vsak urad porabljane liste glavne knjige pisati naprej tako, da je narediti razvidno razdelitev poizvedenih opravil služabništva med mesta selskih poštnih slug, selskih pismonoš in novoodmerjene poprečnine. Člen XV. Starostna preskrba selskih poštnih slug in selskih pismonoš se vrši s provizijskim zakladom za poštne sle. Selski poštni sluge v začasni in trajni lastnosti ter selski pismonoše s službeno dobo nad 30 ur na teden so dolžni udeležiti se provizijskega zaklada. Državna uprava plačuje za ti obe skupini uslužbencev na prispevkih k zakladu vstopnino v enaki izmeri, letne prispevke pa v dvojni izmeri zadevnih prispevkov deležnikov. Tisti pomožni poštni sli, ki so ob času, ko je dobil moč ta ukaz, službovali na poštnih uradih I. in II. razreda in se prevzamejo takoj ali v dobi petih let za selske poštne sluge ali za selske pismonoše s službeno dobo nad 30 ur na teden, so tudi tedaj dolžni biti deležniki provizijskega zaklada, če so presegli za vstop v zaklad ustanovljeno najvišjo starost, ako ob času, ko se prevzamejo, še niso dosegli 60. leta starosti. Izprememba z ukazom z dne 1. februarja 1906. L, št. 1777/P. (p. in t. uk. št. 23) odobrenega ustava provizijskega zaklada za poštne sle se objavi posebej. Člen XVI.’ Poštni sli se bodo zavarovali za primer bolezni v zrnislu § 16 zakona z dne 26. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 255) in § 1 ukaza vsega ministrstva z dne 5. februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 23) z ustanovitvijo obratne bolniške blagajnice. Dotlej, da se aktivira, je v primerih bolezni a) selskim poštnim slugam dovoljevati v §§ 6 in 8 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) omenjene dajatve; pri tem je namesto dnevne mezde navadnih delavcev, ki je običajna v sodnem okraju, odmeri vsakdanje boleznine dati v podstavo trideseti del mesečne plače, b) selskim pismonošam dovoljevati v § 6 pod št. 1 navedenega zakona omenjene dajatve. Člen XVII. Prvikrat se podeli selskim poštnim slugam in selskim pismonošam službena obleka po posebnih določilih, izdanih o tem. Člen XVIII. Pristojbine za podelitev službe selskih poštnih slug in selskih pismonoš je odmeriti in izterjati po določilih, ukrenjenih v ukazu z dne 26. decembra 1905. L, št. 68608, p. in t. uk. št. 132, za selske pismonoše, ki jih je poštni in telegrafski zavod nastavil neposrednje proti službeni pogodbi. Člen XIX. Za vsak poštni urad I. in II. razreda, v katerem so sistemizirana mesta selskih poštnih slug ali selskih pismonoš, je sestaviti razdelitev službe, v kateri je narediti natančno razvidna službena opravila, ki jih ima vsak posamezen selski poštni sluga, oziroma selski pismonoša, ter ako nanese tako, tiste storitve služabništva, kojih potrošek mora plačati načelnik urada iz odškodnin, ki so mu za to dovoljene po naslednjih določilih. Ta službena razdelitev potrebuje odobrenja poštnega in telegrafskega ravnateljstva in nabiti jo je treba v notranjem uradnem prostoru. Člen XX. Z dnem, katerega se začne veljavnost s tem ukazom razglašenih normalnih določil, se razveljavljajo tista določila ukaza z dne 8. decembra 1899. 1. (trg. m. št. 58102, p. in t. uk. št. 128) o oskrbovanju opravil služabništva pri nedržavnih poštnih uradih (poštnih in telegrafskih uradih) in ukaza z dne 16. januarja 1905. 1. (trg. m. št. 2811, p. in t. uk. št. 7) o dopolnitvi z ukazom z dne 8. decembra 1899. 1.. št. 58102, p. in t. uk. št. 128, razglašenih normalnih določil o poprečninah slug nedržavnih poštnih (in telegrafskih) uradov, ki se tičejo poštnih uradov 1. in II. razreda, kolikor se s tem ukazom ne ohrWnijo izrečno v moči. Weiskirclmer s. r. Normalna določila o oskrbovanju opravil služabništva na poštnih uradih I. in II. razreda in'o službenih razmerah za to porabljanih organov. A. Obča določilu. § 1. Opravila služabništva, na kojih oskrbovanje se nanašajo ta določila, obsegajo: a) poštno dostavno službo, b) službo selskih pismonoš, c) pote slov, d) zbiralne pote, e) službo nakladanja in spremljanja vožnje, f) službo dostavljanja brzojavk v sklenjenem krajnem okolišu in v okrožju enega kilometra čez sklenjeni krajni okoliš, g) službo ekspresnega dostavljanja in službo dostavljanja brzojavk izven okrožja, oznamenje-nega pod f, h) druga službena opravila služabništva, ki so potrebna v izvrševanju uradne službe. § 2. Opravila služabništva na poštnih uradih I. in II. razreda oskrbujejo po naslednjem § 3 : a) selski poštni sluge, b) selski pismonoše, c) pripravne in zaupanja vredne osebe, ki jih je najel poštar. § 3. 1. Selski poštni sluge se porabljajo: za oskrbovanje v § 1 pod a do f in h navedenih službenih opravil, ako je s tem posamezen sluga trajno v polni meri zaposlen. 2. Selski pismonoše se porabljajo : za oskrbovanje v § 1 pod b, eventualno tudi pod a, c in e navedenih služb, ako niso dani pogoji za namestitev selskega poštriega sluge po točki 1. 3. Ako za oskrbovanje v § 1 navedenih službenih opravil niso izpolnjeni niti pogoji za namestitev selskih poštnih slug po točki 1 niti pogoji za namestitev selskih pismonoš po točki 2, oskrbujejo la službena opravila v § 2 pod c ozname-njene osebe. B. Določila za selske poštne sluge. § 4. Selske poštne sluge nastavlja in plačuje nepo-srednje poštna uprava. § 5. Pogoji za dosego mesta selskega poštnega sluge so: 1. moški spol; 2. dokaz avstrijskega državljanstva; 3. državljanska in moralna neomadeževanost; 4. starost med 17 in 40 leti; 5. dokaz telesne pripravnosti in popolne sposobnosti za službo; 6. dokaz znanja čitanja, pisanja in računanja ter potrebnega znanja jezikov. § 6. Od namestitve za selske poštne sluge so izključeni: 1. tisti, ki so zaradi kazenskosodne obsodbe izgubili sposobnost za dosego državnih služb in je še niso zopet dobili; 2. tisti, ki so zašli v konkurz ali ki so pod kuratelo ; 3. tisti, ki so bili že nastavljeni v državni službi, pa so bili po svoji krivdi odpuščeni iz službe; 4. tisti, ki so bili v zasebnem službenem razmerju k načelniku poštnega urada in ki jih je od službe izključilo poštno in telegrafsko ravnateljstvo. Ako bi se bil kdo, ki je bil po teli določilih izključen, nastavil brez dovolila trgovinskega ministrstva, je treba službeno razmerje smatrati za razvezano, čim se dožene ta učin, in dotičnika nemudoma odstaviti od službe brez disciplinarnega postopanja. § 7. * Za selske poštne sluge nastavlja poštno in telegrafsko ravnateljstvo na podlagi zabeležkov, ki se pišejo za prosilce za mesta selskih poštnih slug. V ta zabeležek morejo biti na svojo prošnjo vzprejeti: 1. selski poštni sluge brez službe, 2. selski pismonoše, 3. pravi poštni sli, 4. pomožni poštni sli, 5. drugi prosilci. Selškim pismonošam, pravim poštnim slom in pomožnim poštnim slom, ki so v aktivni službi ali gledé katerih nista minuli več nego dve leti, kar so se zadnjikrat porabljali v aktivni službi poštnega urada, sme poštno in telegrafsko ravnateljstvo izpregledati, če so presegli v § 5, št. 4, določeno najvišjo starost za namestitev za selskega poštnega slugo. Nameščencu se vroči izvod teh normalnih določil, čigar prejem naj potrdi pismeno s pristavkom, da se je seznanil z vsebino normalnih določil in da se brez pridržka pokorava njim ter vsem predpisom, ki stopijo na njihovo mesto. § ». Mesto selskega poštnega sluge se podeli najprej v začasni lastnosti. Začasni selski poštni sluge so dolžni v dveh letih delati preskušnjo, ki se razteza na temeljna določila tistih službenih predpisov, kojih znanje je potrebno za izvrševanje službe selskih poštnih slug. To preskušnjo naj vrši uradnik poštnega in telegrafskega ravnateljstva ali državnega urada. Dovoljeno je enkrat ponoviti preskušnjo. Druga določila o tem, kako se vrši preskušnja, naj ukrenejo poštna in telegrafska ravnateljstva v svojem področju. O pre-skušnji, narejeni z ugodnim uspehom, je izdati potrdilo. Gorenje službene preskušnjc so oproščeni tisti, ki so bili prevzeti na mesta selskih poštnih slug kakor pravi poštni sli ali kakor selski pismonoše, ki so izšli iz stana pravih poštnih slov. Začasni selski poštni sluge, ki so službeno preskušnjo naredili z ugodnim uspehom in so dovršili v tej lastnosti dveleten zadovoljujoč službeni čas, se trajno potrdé. Začasne selske poštne sluge, ki niso prebili službene prcskušnje s potekom tretjega službenega leta, je odstaviti od službe. § 9- Začasni selski poštni sluge morajo ob prvem nastopu službe obljubiti obljubo zvestobe in uradne molčečnosti (glej prilogo 1) v navzočnosti moške priče v roke načelnika urada. Listino o obljubi, katero morajo podpisati obljubljajoča oseba, načelnik urada in priča, je vposlati poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. O priliki trajne potrditve naj načelnik urada zapriseže vsakega selskega poštnega slugo z ozirom na pisemsko in poštno tajnost. Za besedilo prisege naj služi besedilo, ki je predpisano za cesarske sluge (glej prilogo 2). Listino o prisegi mora podpisati zapriseženec in zaprisežnik in vposlati jo je poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. § 10. Selški poštni sluge prejemajo mesečno plačo, plačno v obrokih po preteklem roku, po naslednjem razkazu : Plačilna stopnja v okrožju Dunaj j I. j II. j III. j IV. razredov aktivitetnih doklad lirez razlike razreda in stopnje urada pri poštnih uradih I. razreda ■a§. rt to «•g. •secs ts 1 K kron I 78 75 72 69 66 63 60 n 84 81 78 75 72 69 66 m 90 87 ' 84 81 78 75 81 72 IV 96 93 90 87 84 90 78 v 102 99 96 93 87 84 Postavki I. plačilne stopnje naj se uporabljajo za začasne selske poštne sluge, postavki 11., 111., IV. in V. plačilne stopnje pa za selske poštne sluge v trajni lastnosti. Selški poštni sluge v trajni lastnosti se pomikajo v III., IV., oziroma V. plačilno stopnjo po službenem času petih, desetih, oziroma petnajstih let, ki so ga prebili v tej lastnosti, in pogoj je zadovoljujoče službovanje. Ob preračunu za pomikanje merodajnega službenega časa se vpoštevajo samo taka razdobja, ki pridejo v poštev za izplačevanje mesečne plače (§ 12) ali v katerih se dovoljujejo dajatve bolniškega zavarovanja (§ 19). Ako je v kraju okrožja IV razredov aktivitetnih doklad več razrednih poštnih uradov različnih razredov, oziroma stopenj, prejemajo selski poštni sluge pri vseh teh uradih mesečno plačo po lestvici, pripadajoči za urad višjega razreda, oziroma najvišje stopnje. Ako je v kraju razrednega poštnega urada državni urad, morajo dobivati selski poštni sluge takega razrednega poštnega urada mesečno plačo po lestvici, pripadajoči za urad I. razreda, I. in 2. stopnje. Ako se uvrsti poštni urad v nižji razred, oziroma nižjo stopnjo in ako se mesečna plača na do-tičnem uradu službujočih selskih poštnih slug zniža s to uvrstitvijo, dobivajo dotični selski poštni sluge to, kar imajo manj, kakor dopolnilno doklado, ki jo je primerno zniževati, oziroma docela odtegniti, kakor dosegajo višje mesečne plače. § H- Selske poštne sluge je pomikati v višje plačilne stopnje vsako leto uradoma ob dveh rokovih tako, da je tistim, ki so do vštetega 31. dne marca, oziroma 30. dne septembra vsakega leta dovršili za pomaknitev v višjo plačilno stopnjo potrebni službeni čas, dati užitek višjega prejemka z naslednjim 1. dnem aprila, oziroma 1. dnem oktobra istega leta. § 12. Užitek mesečne plače je navezan, ne gledé na primere, izrečno določene v naslednjem, na pogoj resničnega službovanja. Za tiste dneve, ob katerih se ni opravljala služba, se torej odtrga razmeren odbitek od mesečne plače ; pri tem je računiti mesec enakomerno s 30 dnevi. Za preračun tega odbitka pa se ne vpoštevajo: 1. določeni dnevi počitka, ki spadajo v čas službovanja; 2. dnevi službene odsotnosti, pogojeni s pravilno dokazano boleznijo, ki ne presega treh dni; 3. pogojeni s kontumacijo ali 4. z redno podeljenim dopustom, ako se v poslednjem primeru dovolitev dopusta ni izrečno naredila odvisna od tega, da se docela ali deloma popuslč prejemki. Ako so selski poštni sluge zadržani opravljati službo, so dolžni nemudoma poslati pismeno naznanilo načelniku urada. To naznanilo je predložiti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ako ima zadržek službovanja po § 12 za posledico odbitek od mesečne plače. § u. • Selškim poštnim slugam, ki menjajo službeni kraj v teku mesca, je izplačati, ako nastane s tem razlika v izmeri mesečne -plače, vsakočasni višji, oziroma nižji prejemek za razmerni del mesca. § 15. Za vsako službovanje, ki pride v čas od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj, dobijo selski poštni sluge pristojbine za ponočno službo v znesku 20, 30, oziroma 60 h po tem, kakor traja posamezna ponočna služba do 30 minut, nad 30 minut do 2 uri ali nad 2 uri. Te pristojbine se odmerijo za vsak posamezni primer ločeno, toda tako, da skupna pristojbina za eno noč in selskega poštnega slugo ne sme presegati 60 h. § 16. Ako je selski poštni sluga izvršuje svojo službo prisiljen prenočiti izven svojega postajskega kraja, mu gre 90 h prenočnine za noč. § 17. Ako se selski poštni sluge porabljajo za službo spremljanja pošte po železnicah, dobivajo za to posebne pristojbine, ki se odmerijo od primera do primera. § 18. Vsi selski poštni sluge dobivajo službeno obleko ab (terario. § 19. Gledé bolniškega zavarovanja selskih poštnih slug in gledé zavarovanja zoper nezgode so posebna določila. § 20. Selškim poštnim slugam smejo načelniki njihovega urada na ustno zaprosilo v enem letu dovoliti do največ osem dni dopusta, ako služba to pripušča. § 21. Na selske poštne sluge v trajni lastnosti, ki dokažejo vsaj triletno, v tej lastnosti dovršeno, za dosego višjih mesečnih plač vštevno, zadovoljujoče službovanje, se bo kolikor moči oziralo, če prosijo za namestitev za pomožno sluge. Selski poštni sluge v trajni lastnosti, ki dokažejo vsaj desetletno, v tej lastnosti dovršeno, za dosego višjih mesečnih plač vštevno, zadovoljujoče službovanje, se lahko prevzamejo v lastnosti kakor sluge poštnega urada v državno poštno službo, ako ni prosilcev iz stanu podčastnikov, ki so upravičeni po zakonu z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60). § 22. Določila §§ 14 do 19, 23 do 26 in 28, potem 90 do 98 z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. L, št. 2649 (uk. št. 100) razglašenega službenega reda za uradnike in sluge, podrejene lil. odseku trgovinskega ministrstva (glej prilogo 3), veljajo zinislu primerno za selske poštue sluge. Selski poštni sluge so torej zlasti dolžni, dela, ki jih zahteva njim po službeni razdelitvi vsakčas izročena služba, opravljati zvesto, marljivo in pošteno po najboljšem vedenju in znanju in si vestno pridobiti za to potrebne znanosti in spretnosti ter so I odgovorni za brzo in točno izvrševanje njim izročenih službenih opravil. Dolžni so se natančno držati službenih ur in, ako treba, čez normalni čas službe opravljali službo. Če zahteva korist službi , e morajo lotiti tudi takih opravil, ki jim jih izročč njihovi predstojniki poleg njihovih navadnih opravil; ako meni selski poštni sluga, da se mu je s tako odredbo njegovih predstojnikov zgodila krivica, mu je odprt ugovor na poštno in telegrafsko ravnateljstvo, ki pa nima odložive moči. Selski poštni sluge so nadidje dolžni o službenih stvareh molčati nasproti vsakemu. Odgovorni so za njim izročeno blago in za vsako škodo, povzročeno državi po njihovi krivdi. ’ Svojim predstojnikom so selski poštni sluge dolžni pokorščino in spoštovanje; v službenem občevanju z drugimi nameščenci ter s strankami se morajo vesti uljudno. Selski poštni sluge se morajo tudi izven službe vesti dostojno in častno ter se ogibati nedovoljenih postranskih opravil. § 23. Selski poštni sluge so dolžni se dati začasno uporabljati na kakem drugem službenem kraju. V lem primeru imajo pravico: a) do povračila stroškov železniške vožnje za prostore III. razreda ali parniške vožnje za prostore II. razreda ter do dovolila pristojbine za dovoz na postaje in odvoz od postaj v poprečnem znesku 50 h za vsak dovoz ali odvoz; b) na kosih, po katerih se ne more priti niti z železnico niti s parnikom, do stalnega povračila 20 h za kilometer pota; c) za vsak dan brezpogojno potrebnega potovanja do hranščine, ki jo je odmerjati z 1 K 80 h; d) za vsak dan začasne uporabe na drugem službenem kraju do hranščine, ki jo je odmerjati za oženjene selske poštne sluge z 1 K 50 h, za samske selske poštne sluge z 1 K. Ako traja začasna uporaba, kakor je pričakovati, nad štiri tedne, je dovoliti tedenske poprečne hranščine, in to po različnosti razmer za oženjene selske poštne sluge med 8 in 10 K, za samske selske poštne sluge med 5 in 7 K. Ovdovele selske poštne sluge je enačiti oženjenim, če imajo otroke, sicer pa samskim selskim poštnim slugam. Isto velja o različnih selskih poštnih slugah po tem, ali morajo skrbeti za otroke ali ne. § 24. Selški poštni sluge se lahko premeščajo h kakemu drugemu poštnemu uradu svojega dosedanjega ali v porazumu z udeleženim poštnim in telegrafskim ravnateljstvom k poštnemu uradu kakega drugega ravnateljskega okraja. To premeščenje se lahko zgodi na zaprosilo, uradoma ali kazensko. Selskim poštnim slugam se lahko dovoli pora-zumno zaprošena menjava službe. § 25. Če se premestijo na zaprosilo (menjajo službo) ter če se premestijo kazensko, morajo selski poštni sluge iz svojega poravnati selitvene stroške. Uradoma premeščeni selski poštni sluge imajo pravico : a) do povračila potnih stroškov za se po pravilih, ustanovljenih po § 23, pod lit. a), b) in c) ; b) do prispevka k selitvenim stroškom, ki ga je odmeriti z ozirom na osebne razmere selskcga poštnega sluge, toda ne višje nego z 80 K. § 26. Kršenja selskim poštnim slugam naloženih dolžnosti je kaznovati kakor službene pregreške z ozirom na vrsto in stopnjo pregreška, na eventualno ponovitev, potem na obtežilne in olajšilne okolnosti ali s kaznimi zaradi nereda ali z disciplinarnimi kaznimi. § 27. Kazni zaradi nereda so : 1. Ukor, to je živo ustno ali pismçno opominjanje ; 2. globa; naložiti se sme k večjemu v izmeri do 3 K in ne češče nego enkrat v mescu. Kazni zaradi nereda nalaga ali načelnik urada ali poštno in telegrafsko ravnateljstvo, oziroma organ, ki ga odpošlje. Zoper kazni zaradi nere'da, ki so jih naložili načelnik urada ali organi, odposlani od poštnega in telegrafskega ravnateljstva, se lahko vloži pritožba v osmih dneh pri poštnem in telegrafskem ravnateljstvu; zoper odločbo poštnega in telegrafskega ravnateljstva ni dopusten priziv. Globe in disciplinarne denarne kazni (§ 28), ki jih vplačajo selski poštni sluge, zapadejo v korist provizijskemu zakladu za poštne sle. § 28. Disciplinarne kazni so: 1. disciplinarna denarna kazen ; naložiti se sme k večjemu v izmeri do 20 K; 2. odlog pomaknitve v višjo plačilno stopnjo na eno do vštevši šest polletij ; 3. premestitev na drug poštni urad brez pravice do kakršnekoli odškodnine; 4. odpust; naložiti se sme v naslednjih primerih : a) zaradi nepoštenih dejanj, s katerimi se je do-tični selski poštni sluga naredil nevreden zaupanja predstojnikov; b) če je hudo kršil spoštovanje proti predstojnikom in jim odrekel pokorščino; c) zaradi zapeljevanja in hujskanja drugih uslužbencev k dejanjem ali opustitvam, ki so v stanu škodovati službenemu interesu; d) zaradi dejanj ali opustitev, s katerimi se je državnemu zakladu naredila izdatna škoda ah bi se mu bila mogla narediti; e) zaradi pijančevanja in nenravnega življenja; f) zaradi neopravičenega izostajanja od službe; g) zaradi drugih dejanj proti službenim predpisom ali zaradi prestopkov obstoječih predpisov, če je dotični selski poštni sluga iz sličnega (Slovonisch.) 55 povoda že ponovno bil kaznovan ali ako so dane take obtežilne okolnosti, da se spozna, da je za vzdrževanje discipline ali za varovanje ugleda poštnega in telegrafskega zavoda kaka druga kazen nezadostna. § 29. Disciplinarne kazni nalaga poštno in telegrafsko ravnateljstvo. Izreka jih po redno izvršenem poizvedovalnem postopku disciplinarna komisija za ne cesarsko osebje. V poizvedovalnem postopku je treba obdolžencu natančno oznameniti pregrešek, katerega se dolži, in mu dali priliko, da se o vsaki točki obdolžitve opraviči. O njegovih izpovedbah sestavljeni zapisnik je treba obdolžencu prečitati in on ga mora podpisati. Ako se brani ga podpisati, je treba v zapisniku narediti razviden vzrok, zakaj se brani. Razsodbo je obdolžencu izdati pismeno. Zoper razsodbo se lahko vloži v 14 dneh, računaje od dneva vročitve, rekurz službenim potom na trgovinsko ministrstvo. Ta rekurz ima odloživo moč. § 30. Zabeležek disciplinarne kazni (§ 38, št. 4) se lahko na zaprosilo izbriše po triletnem zadovoljujočem službovanju. § 31. S selskimi poštnimi slugami, ki izgubč zaradi sodne obsodbe sposobnost za dosego državnih služb ali ki se denejo pod kuratelo, je z dnem, katerega je dobila sodna razsodba pravno moč, brez nadaljnjega postopka ravnati tako, kakor da so odpuščeni. § 32. Selški poštni sluga se začasno odstavi od službe in od prejemkov: 1. ako se vzame v kazenskosodno ali tako disciplinarno preiskavo, ki more imeti za posledico odpust; 2. ako se o njegovem premoženju razglasi konkurz ; 3. ako terja varnost in ugled urada ali interes službe, da se dotičnik odstrani od službe. Gledé naložbe in razveljave začasne odstavitve ter gledé ravnanja z odstavljenčevim prejemkom naj se slično uporabljajo za državne uslužbence vobče veljajoča pravila. § 33. Službeno razmerje selskih poštnih slug se razveže : 1. Pri selskih poštnih slugah v začasni lastnosti z odpustom iz službe, ker dotičnik ni pravočasno naredil službene preskušnje (§ 8); 2. z odpovedjo (§ 34); 3. z odhodom v vojake, da se opravi zakonita vojaška prezentna služba čez dobo, določeno za izučho novincev; 4. z vstopom v provizijsko stanje (§ 37); 5. z odpustom (§§ 28 in 31); G. s smrtjo. § 34. Službeno razmerje lahko odpove vsakčas tako poštno in telegrafsko ravnateljstvo kakor tudi selski poštni sluga. Rok odpovedi znaša za selskoga poštnega slugo 14 dni, za poštno in telegrafsko ravnateljstvo gledé začasnih selskih poštnih slug 14 dni, gledé v trajni lastnosti potrjenih selskih poštnih slug pa osem tednov. § 35. Ako se razveže službeno razmerje z odpovedjo ali z odhodom v vojake, da dotičnik opravi zakonito vojaško prezonlno službo, naj poštno in telegrafsko ravnateljstvo izda selskemu poštnemu slugi izpričevalo o dobi njegove uporabe. § 36. Ako se nekdanjemu selskemu poštnemu slugi v trajni lastnosti, čigar službeno razmerje se je razvezalo iz razlogov, navedenih v § 33 pod 2, 3 in 4, podeli vnovič mesto selskega poštnega sluge, se mu prej kakor selski poštni sluga v trajni lastnosti prebiti službeni čas vračuni za izmero njegovih prejemkov v zmislu § 10 tedaj, če od njegove zadnje uporabe v službi selskega poštnega sluge ni minulo več nego net let. Oproščen je, da mu ni treba vnovič delati službene preskušnje, in potrditi ga je takoj v trajni lastnosti. § 37. Selške poštne sluge, ki postanejo zaradi več nego 20 tednov trajajoče, toda ne neozdravne bolezni časno nesposobni za službo, je postaviti v časno pro-vizijsko stanje, ako imajo pravico do provizije. V časno provizijsko stanje postavljeni selski poštni sluge so v dobi petih let dolžni se dati zopet porabljati v službi, kadar odpade vzrok, zaradi katerega so bili postavljeni v provizijsko stanje. Po preteku oznamenjenega roka naj se prestavijo v trajno provizijsko stanje. Ne gledé na spredaj stoječe določilo je selske poštne sluge, ki imajo pravico do provizije, prestaviti v trajno provizijsko stanje, ako postanejo .zaradi telesne ali duševne bolezni popolnoma nesposobni za službo. V ostalem so gledé starostne preskrbe za službo nesposobnih selskih poštnih slug posebna določila. § 38. Pri poštnih in telegrafskih ravnateljstvih se piše o vsakem selskem poštnem slugi službena in kvalifikacijska tabela: Ta tabela obsega: 1. Generalije, vštevši podatke, nanašajoče se na vojaško službovanje; 2. podatke o šolski izobrazbi, jezikovnem znanju in službeni preskušnji; 3. natančne navedbe o dobi uporabe z navedbo službenega kraja, o prestankih istinitega službovanja ter o prejemkih; 4. zabeležbo kazni zaradi nereda in disciplinarnih kazni, denarnih nagrad in pomoči; 5. izrek o kvalifikaciji po razpredelkih : a) marljivost, ' * b) sposobnosti, c) uradno vedenje, d) izvenuradno vedenje, in sicer s stopnjami: ad a) izredno, povoljno, malo; ad b) izvrstno, dobro, malo; ad c) popolnoma primerno, primerno, manje primemo ; ad d) brez pritožbe, manje primerno. Službene in kvalifikacijske tabele je imeti v razvidnosti; v ta namen morajo: 1. Selski poštni sluge vse izpremembe, ki se prigodé v njihovih osebnih razmerah, kolikor niso itak uradoma znane, nemudoma službenim potom naznaniti predstojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu; 2. predstojniki uradov podati svojo sodbo o kvalifikaciji dotičnikov po zgoraj oznamenjenih razpredelkih, kadar menja selski poštni sluga svoje mesto, kadar izstopi iz službe, sicer pa na vsako-časni zaukaz poštnega in telegrafskega ravnateljstva ter jo vposlati poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. Oddajaje kvalifikacijo je ravnati z največjo vestnostjo, in za to je podajnik kvalifikacije odgovoren pod disciplinarno kaznijo. Kvalifikacijo eventualno popreskusi poštno in telegrafsko ravnateljstvo, ki odloča o tem končno-veljavno. C. Določila za selske pismonoše. § 39. Selske pismonoše nastavlja in plačuje nepo-srednje poštna uprava. § 40. Za vzprejem za selskega pismonošo veljajo v §§ 5 in 6 ustanovljeni pogoji. § 41. Selski pismonoše se nastavljajo s službeno pogodbo, ki jo sklene ž njimi poštno in telegrafsko ravnateljstvo v imenu poštne uprave in ki jo lahko odpovesta obe stranki pogodnici na šest tednov. V službeno pogodbo je vzprejeti vse na konkretno službeno razmerje nanašajoče se podatke (glej prilogo 4); nadalje je pripomniti, da so predpisi teh normalnih določil in za njegovo službo veljajočih navodil, od katerih je po en izvod izročiti Selškemu pismonoši proti prejemnemu potrdilu, ter vsi predpisi, ki stopijo morda na njihovo mesto, celokupna sestavina službene pogodbe. Službeno pogodbo je izdati v dveh izvodih; en izvod je izročili selskemu pismonoši proti prejemnemu potrdilu, drugi izvod pa je hraniti pri poštnem in telegrafskem ravnateljstvu. § 42. Selske pismonoše naj, preden nastopijo službo, načelnik urada, kateremu so odkazani v službovanje, vzame v službeno prisego z ozirom na pisemsko in poštno tajnost. 55* Za besedilo prisege naj služi besedilo, ki je predpisano za cesarske sluge. Listino o prisegi morata podpisati zapriseženec in zaprisežnik in vposlati jo je poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu. § 43. Kakor plačilo za opravila, ki so jih prevzeli in ki so oznamenjena v službeni pogodbi, dobivajo selski pismonoše v mesečnih obrokih po preteklem roku plačno letno plačilo po naslednjem razkazu: Stopnjevanje | Plačilo znaša ako je prideljen k poštnemu uradu I. razreda II. razreda 1. in 2. stopnje 3. in 4. stopnje kron J 1. - 25 400 380 3G0 2. m sS a 25 30 470 440 410 , 3. S 30 35 540 500 4G0 4. 1 35 _o 40 G00 550 500 5. •2» 10 45 650 590 530 G. ■a 45 50 700 630 560 Ako je v kraju več razrednih poštnih uradov različnih razredov, oziroma stopenj, se ravna plačilo po lestvici, pripadajoči za urad višjega razreda, oziroma najvišje stopnje. Ako je v kraju razrednega poštnega urada državni urad, se ravna plačilo po lestvici, pripadajoči za urad I. razreda, 1. in 2. stopnje. Ako se poštni urad uvrsti v nižji razred, oziroma nižjo stopnjo, naj se zmislu primerno uporabljajo določila § 10, zadnji odstavek. § 44. Ako mora dotični selski pismonoša zaradi izvrševanja službe prenočiti izven postajskega kraja, so poštna in telegrafska ravnateljstva pooblaščena, k plačilu dovoliti primemo doklado do najvišjega zneska 280 K. Ako pride del službovanja selskega pismonoše v čas od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj, se smejo dovoliti nadaljnje doklade k plačilu po § 61, odstavek 2 in 3. § 45. Selski pismonoše, ki službujejo na teden več nego 30 ur, dobijo službeno obleko ab aerario. Gledé druge službene opreme ter gledé službenih znakov selskih pismonoš, ki ne spadajo pod prvi odstavek, obstojé posebni predpisi. § 46. Gledé podpiranja selskih pismonoš v primerih bolezni ter gledé starostne preskrbe selskih pismonoš, ki so postali nesposobni za službo, obstojé posebna določila. § 47. Selski pismonoše se smejo po najmanj dveletnem zadovoljujočem službovanju pripustiti, da naredijo v § 8 za selske poštne sluge ustanovljeno službeno preskušnjo. Selske pismonoše, ki so to preskušnjo prebili z ugodnim uspehom, je takoj v trajni lastnosti potrditi, ako se prevzamejo na mesta selskih poštnih slug. § 48. Selski pismonoše morajo odkazana jim službena opravila opravljati osebno zvesto in vestno po občih predpisih, veljajočih vsakčas gledé tega, in po posebnih naročilih njim predpostavljenih mest in najstrožje varovati službeno tajnost. Odgovorni so za njim izročeno blago in vsako po njihovi krivdi državi povzročeno škodo. Selski pismonoše so službeno podrejeni načelniku poštnega urada, kateremu so odkazani, ter vsem nadrejenim mestom in organom. Svojim višjim so dolžni pokorščino in spoštovanje; v službenem občevanju z drugimi nameščenci ter s strankami se morajo vesti uljudno. Tudi izven službe se morajo vesti dostojno in častno. S 49. Ako so neizgibno zadržani osebno izpolnjevati svoje dolžnosti, morajo selski pismonoše nemudoma podati službeno naznanilo. Da jih nadomešča, morajo imenovati pripravno, odraslo osebo predstojnemu poštnemu uradu, ki odloči o nje pripustitvi. Nadomešča se na stroške in nevarnost selskega pismonoše § 50. Selški pismonoše so pod službeno in disciplinarno oblastjo njim nadrejenih mest. Kršenja njim naloženih dolžnosti se kaznujejo po določilih §§ 26 do 30 tako, da se jim more naložiti za disciplinarno kazen samo disciplinarna denarna kazen in odpust. § 51. Določila §§31 in 32 naj se zmislu primerno uporabljajo na selske pismonoše. § 52. Službeno razmerje selskih pismonoš se razveže : 1. z odpovedjo (§ 41); 2. z odhodom v vojake, da se opravi zakonita vojaška prezentna služba čez dobo, določeno za izučbo novincev; 3. z vstopom v provizijsko stanje; 4. z odpustom; 5. s smrtjo. § 53. Določila § 35 naj se zmislu primemo uporabljajo na selske pismonoše. § 54. O vsakem selskem pismonoši se piše na poštnem in telegrafskem ravnateljstvu službena in kvalifikacijska tabela, glede katere je zmislu primerno uporabljati določila § 38. I). Določila o oskrbovanju opravil služab-ništva po osebah, ki so jih najeli poštarji. § 55. Poštarji so dolžni, za oskrbovanje tistih v do-tičnem poštnem uradu potrebnih opravil služab-ništva, za katera niso sistemizirana niti mesta selskih poštnih slug niti niso nastavljeni selski pismonoše, ter za nadomeščanje selskih poštnih slug, ki so zadržani opravljati službo, uporabljati primerno število pripravnih in zaupanja vrednih oseb pod svojim vodstvom, jamstvom in odgovornostjo. Dotične osebe so v zasebnem službenem razmerju k svojim službodajnikom; toda dolžne so najstrožje varovati uradno tajnost in ustrezati službenim zahtevam, ki jih dajejo poštno in telegrafsko ravnateljstvo, od njega odposlani organi ter dotičnemu poštnemu uradu odkazani uradniki. Poštarji . so zavezani ob vzprejemu dotičnih oseb naznaniti jim prej oznamenjene dolžnosti ter se brezpogojno pokoriti naročilu, ki ga je izdalo predstojno poštno in telegrafsko ravnateljstvo, da se od službe odstrani oseba, o kateri se je spoznalo, da ni pripravna ali da ni zaupanja vredna. § 56. Za odplačilo za uporabljanje v § 55 ozname-njenih oseb dobivajo poštarji: 1. služabniške poprečnine; 2. nadomestilne poprečnine; 3. dostavnine. Navedeni prejemki služijo tudi za odškodnino za odgovornost, ki jo ima poštar, in za prispevke k zakonitemu bolniškemu zavarovanju in zavarovanju zoper nezgode. § 57. Služabniške poprečnine se dovoljujejo: 1. na poštnih uradih I. razreda načeloma samo za oskrbovanje v § 1 pod f) oznamenjene službe, ako ni treba, da bi jo opravljali selski poštni sluge; 2. na poštnih uradih II. razreda za oskrbovanje tistih v § 1 pod a) do f) in h) oznamenjenih opravil, za katera niso sistemizirana niti mesta selskih poštnih slug niti niso nastavljeni selski pismonoše. Razen tega se smejo na poštnih uradih I. in II. razreda dovoliti ločeno odmerjene služabniške poprečnine o priliki eventualne povečane potrebe samo za del leta, kolikor se za to ne poskrbi s tem, da se neposrednje pripravi potrebno služabniško osebje. § 58. Izmera služabniških poprečnin se ravna po številu oseb. ki je potrebno na poštnem uradu za oskrbovanje v sprednjem paragrafu omenjenih opravil služabništva, in po poprečni dobi dela na teden, ki jo rabijo te osebe. Opravila služabništva, ki so taka, da morajo delati hkratu dve osebi ali več, da jih oskrbe, je gledé potrebne dobe dela, ozirama gledé odmere poprečnine ločeno jemati v račun. § 59. Služabniške poprečnine se odmerjajo po naslednjem razkazu: na postnih uradih Stopnjevanje Poprečnina znašaj za eno I. razreda osebo na leto 1. in 2. stopnje 3. in 4. stopnje reda kron 1. - 10 200 180 160 2. 1 o H) © o2 * 4 P< 2 10 15 280 255 230 3. 15 20 360 330 300 4. 20 25 130 395 360 5. a 25 •s 30 u 500 460 420 6. •o n u o •s 30 35 555 510 465 j 7. 35 40 610 560 510 8. 40 45 660 605 550 9. 45 50 710 650 590 Ako je v službenem kraju več poštnih uradov, je odmerjati služabniške poprečnine za vse poštne urade po lestvici v najvišji razred uvrščenega poštnega urada; ako je eden teh poštnih uradov državni urad, je uporabljati za poštne urade I. razreda, 1. in 2. stopnje, ustanovljene postavke. § 60. Doklade k služabniškim poprečninam se smejo dovoliti : 1. ako je zaradi služabniškega opravila, ozna-menjenega v § 1 pod lit. b), c) in e), čigar potrošek mora plačati načelnik urada, redno potrebno, da do-tična oseba prenoči izven kraja poštnega urada; 2. ako pride katero v § 1 pod lit. c) in e) ozna-menjenih služabniških opravil, čigar potrošek mora plačati načelnik urada, redno v čas med 10. uro zvečer in 5. uro zjutraj; 3. ako je v času, navedenem pod št. 2, za oskrbovanje v § 1 pod h) oznamenjenih služabniških opravil, kojili potrošek mora plačati načelnik urada, potrebno, da je dotična oseba stalno in trajno navzoča v uradnih prostorih. § 61. V primeru, oznamenjenem v § 60 pod 1, je poštno in telegrafsko ravnateljstvo pooblaščeno k poprečnim, poizvedeni po resnični dobi dela, kakor doklado dodati še primeren znesek, ki ne presega za drugo stopnjo pripadajoče poprečnine. V primerih, oznamenjenih v § 60 pod 2 in 3, se dovoljuje posebna doklada po naslednjem razkazu: Doklada znašaj na leto na poštnih uradih [ I. razreda 1. in 2. 3. in 4. stopnje!stopnje II. razreda kron ako traja dotično službovanje čez — ê .30 minut 60 56 52 30 120 120 112 104 120 — 240 224 208 Ta doklada se odmerja ločeno za vsako službovanje, ki pride v poštev, toda tako, da na eno osebo pripadajoči skupni znesek ne sme'presegati najvišjih gori navedenih postavkov. § 62. Stroški za eventualno vzdrževanje tovornih živali in bark v primeru, oznamenjenem v § 1 pod lit. b) in c), se povrnejo posebej. § 63. Ako je posamezna službena opravila redno opravljati samo v enem delu leta, je služabniške poprečnine in eventualne doklade ločeno odmeriti za dotično dobo leta. Ako presega poprečna doba dela na teden, ki je potrebna za ta opravila služabništva. 50 ur, se odmeri služabniška poprečnina, oziraje se na dolo- čila §§ 58 in 59, drugi odstavek, po naslednjem razkazu: Stopnjevanje Poprečnina znašaj za eno osebo na leto na poštnih uradih I. razreda II. razreda ; 1. in 2. stopnje 3. in 4. stopnje kron 10. ako traja delo poprečno na teden čez 50 ■§ 55 s 755 690 630 11. 55 60 800 730 665 j 12. 60 65 815 770 700 Ako traja potrebno poprečno delo na teden za eno osebo več nego 65 ur, naj se uporabi 1. stopnja (delo traja na teden do 10 ur) kakor doklada. Nasprotno pa izredne prometne razmere in dogodki (božični in novoletni čas, snežni zameti, povodnji i. e.), ki nastopijo od časa od časa in zaradi katerih so opravila služabništva abnormalna, ne osnujejo pravice do zvišanja poprečnine. §•64. Služabniške poprečnine z eventualnimi dokladami vred je izplačevati v dvanajst mesečnih obrokih po preteklem roku proti kolkovani pobotnici, in če se izpremeni prejemnikova oseba, jih je preračuniti vedno pro rata temporis, to je od dneva do dneva; pri tem je mesec računih enakomerno s 30 dnevi. Za izpremembo v prejemnikovi osebi pa se ne smatra uprava urada na nevarnost in stroške načelnika urada. § 65. Nadomestilne poprečnine se dovoljujejo za plačevanje potroška, ki nastane načelniku urada, če pripravi nadomestne moči za selske poštne sluge, ki so na sistemiziranih mestih. Nadomestilna poprečnina znaša za vsako sistemizirano mesto selskega poštnega sluge 30 K na leto. Plačna je v obče v četrtletnih obrokih po preteklem roku. Samo ako se menja prejemnikova oseba, jo je preračuniti za mesec; pri tem je manj nego 15 dni puščati v nemar, dobo več nego 15 dni pa je šteti za polni mesec. Z nadomestilno poprečnino se ne zalagajo primeri, če se selski poštni sluga pokliče na orožno vajo ali na vojaško izučbo v dobi časa, ki je zakonito določena za izučbo novincev; v takih primerih dobivajo načelniki uradov za vsak dan neobhodno potrebnega trajanja nadomeščanja posebno odškodnino, ki ne sme presegati na dan pripadajoče kvote najnižje za dotični urad določene mesečne plače selskega poštnega sluge (§ 10). § 66. Kakor odškodnino za potrošek, ki jim nastane z oskrbovanjem v § 1 pod g) oznamenjenih opravil služabništva, dobivajo načelniki uradov dostavnine, pripadajoče za. ta opravila po vsakčas obstoječih pravilih. I I Obljuba. Ker ste bili nastavljeni za selskega poštnega slugo v začasni lastnosti, obljubile, da bodete vestno izpolnjevali v Vaši službi Vam naložene dolžnosti, da se bodete voljno pokorili zakonom ter Vam danim naročilom svojih predstojnikov ter zvesto varovali službeno tajnost. „Kar se mi je pravkar povedalo in sem prav in natančno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati. “ (Podpis obljubljajoče osebo.) Spredaj stoječa obljuba se je storila danes v naši navzočnosti. . , dne 19 . . (Podpis priče.) (Podpis voditelja poštnega urada.) Službena prisega. Vi prisežete prisego Bogu Vsemogočnemu in obljubite pri svoji časti in zvestobi, da bodete Njegovemu Veličanstvu presvetlemu knezu in gospodu Francu Jožefu Prvemu, po milosti Božji cesarju avstrijskemu, apostolskemu kralju ogrskemu, kralju češkemu, dalmatinskemu, hrvaškemu, slavonskemu, gališkemu, vladimerskemu in ilirskemu, nadvojvodi avstrijskemu itd. itd. in za Njim iz Njegovega rodu in krvi nasledujočim dedičem neprelomno zvest in pokoren. Vi prisežete, da se bodete neprelomno ravnali po državnih osnovnih zakonih, vestno izpolnjevali Vam v Vaši službi naložene, posebno predpisane dolžnosti, pri tem imeli pred očmi vedno le najboljše v službi Njegovega Veličanstva in države, se voljno pokorili zakonom in Vam danim naročilom svojih predstojnikov 1er zvesto varovali službeno tajnost. Prisežete tudi, da ne pripadate niti sedaj kaki inozemski, politične namene zasledujoči družbi, niti ne bodete v bodoče pripadali kaki taki družbi. „Kar se mi je pravkar prečitalo in sem dobro in razločno razumel, to moram in hočem zvesto izpolnjevati. Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!“ (Podpis prisežnika.) ......................... dne............................19 . . Spredaj stoječa prisega se je prisegla danes v naši navzočnosti. (Podpis priče.) (Podpis prisegojemnika.) Posnetek iz Službenega reda za uradnike in sluge, podrejene III. odseku trgovinskega ministrstva. (Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 28. novembra 1852. L, razglašen z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 10. decembra 1852.1., št. 2049 [uk. št. 100 iz 1. 1852.]). § U. Uradniki in sluge so odgovorni za natančno izpolnjevanje zanje izdanih službenih predpisov in navodil. Dolžni so njim poverjena opravila po zakonih vestno oskrbovati in se pokoriti v uradnih stvareh vsem zaukazom svojih predstojnikov. Zaukaže, ki morejo imeti za posledico odgovornost podrejenih uradnikov, je kolikor moči izdajati pismeno. § 15. Uradniki in sluge morajo slrogo varovati službene tajnosti, če tudi so zanje izvedeli samo ustno, in ostanejo dolžni to storiti tudi po izstopu iz državne službe. § 16. Uradnikom in slugam je prepovedano, dokler v resnici služijo in dobivajo kak prejemek iz državne blagajnice, svoje pritožbe zoper odredbe svojih predstojnikov ali svoje drugačne iz službene zveze izvirajoče razmere objavljati po časnikih. § 17. Od vsakega državnega uradnika in sluge se zahteva, da se tudi v zasebnem življenju vede svoji službi in svoji časti primerno. § 18. Uradniki in sluge se morajo najstrožje vzdržati sprejeti kako darilo v uradnih stvareh. § 19. Uradniki in sluge se ne smejo posvetiti nobenemu postranskemu opravilu in nobenemu podjetju katerekoli vrste ali se ga udeležiti, 1. ki bi moglo po svoji kakovosti ali zvezi s službo uradnika ali sluge utemeljiti uvet pristranosti v izvrševanju njihovega opravila ali službe, 2. ki nasprotuje dostojnosti ali zunanji časti uradnikov in slug ali dostojanstvu uradnikov, ali 3. ki zahteva čas uradnika in sluge na stroške natančnega izpolnjevanja njegovega pokbea. O dopustnosti postranskega opravila za kakega uradnika ali slugo odloča neposrednji uradni predstojnik, puščaje rekurz na višje oblastvo. § 23. Vsak uradnik ali sluga je po svojih močeh brez pravice do posebne nagrade zavezan, oskrbovati poleg svojih navadnih dolžnosti posebna opravila, ki mu jih od časa do časa naroči njegov predstojnik iz službenih ozirov in nastalih posebnih povodov, in v tem oziru mu ostane samo pritožba na višje oblastvo, ki pa nima odložive moči. § 24. Vsak uradnik je dolžen se proti povračilu zakonitih potnih stroškov in dnevščin ali izmerjenih poprečnih zneskov ne samo začasno dati uporabljati na kakem drugem kraju, nego kjer je nastavljen, temveč se lahko, ako zahtevajo službeni oziri, stalno premesti v kak drug službeni kraj proti povračilu zakonitih selilnih stroškov. § 25. Izvzemši primer bolezni, ki jo je nemudoma naznaniti predstojniku in po okolnosti pravilno dokazati, nima uradnik ali sluga pravice, se svojemu uradu ali službi odtegniti brez posebnega dovolila (dopusta). Kdo sme dati to dovolilo z ozirom na njega dobo in kaj je treba dokazati v ta namen, določajo posebni službeni predpisi. § 26. Če se zaprosi in dovoli dopust (izvzemši primer pravilno dokazane bolezni ali važnih službenih ozirov) na daljši čas nego četrt leta, ne dobiva uradnik ali sluga po tej^čelrlini leta nikake plače ali mezde dotlej, da zopet vstopi v službo. Izjeme tega pravila potrebujejo Najvišjega odobrila. § 28. V vsakem obvestilnem dekretu o dovoljenem dopustu je navesti čas, od katerega naj se začne dovoljeni rok dopusta. Vsako odstranitev od urada ali službe brez dokazane bolezni ali dobljenega dopusta, ter vsak ne- opravičen prestop dopusta je kaznovati kakor službeni pregrešek. Ako bi kak uradnik ah sluga brez dokazane bolezni in brez dopusta izostal iz urada osem dni ali bi se v 14 dneh po preteku dopusta ne povrnil na svojo službo, se plača odbije za vsak dan, za katerega se je prestopil dopust. § 90. Uradniki in sluge so odgovorni za škodo, povzročeno po krivdi v njihovem uradu ali v službi (zlasti če so se prestopila ali v nemar pustila službena navodila) in so dolžni jo povrniti. Ako je škoda nastala po krivdi več oseb, je vsak odgovoren za delež, storjen po njegovi krivdi. Ako se deleži posameznikov na poškodbi ne dado ovedeti, ali ako se je škoda naredila nalašč, so vsi odgovorni za enega in eden za vse. § 91. Uradniki in sluge se zaradi svojih uradnih dejanj praviloma ne morejo tožiti na civilnih sodiščih, in vsako tako zoper nje naperjeno tožbo mora torej civilni sodnik takoj zavrniti. Izjema velja samo v primeru, če pristojno upravno ali kazensko oblastvo kaki stranki izrečno dovoli pravdno pot zoper kakega uradnika ali slugo vsled kakega njegovega uradnega dejanja. § 92. Terjatve državne uprave (državnega zaklada) do uradnikov in slug, ki se izvajajo zgolj iz službenega razmerja, je dognati po upravnem potu. Isto velja o enakih terjatvah do države. § 93.. Ta predpis se torej ne nanaša samo na tiste terjatvé, ki izvirajo iz pristojbin uradnikov ali slug ali njihovih rodbinskih udov (n. pr. plača, mezda, pokojninski užitek, predplačila, potni stroški, itd.), temveč sploh na vse iz službene zveze izvajane terjatve države do uradnikov in slug in na take terjatve uradnikov in slug do države. § 94. Sodna oblastva so torej dolžna, na podstavi takih upravnih razsodeb dovoliti ugotovitev ali izvršilo. § 95. Tudi brez posredovanja sodišč lahko zadevno upravno oblastvo zaukaže odbitke od plač, mezd ali drugačnih užitkov uradnikov in slug, da se izterjajo ah ugotovijo državne terjatve, izvirajoče iz službenega razmerja, in blagajnice jih lahko izvršč nepo-srednje ali po njim predpostavljenih oblastvih. § 96. Taki odbitki se nikakor ne morejo zmotili z rubeži ah odstopi, ki so jih tudi prej dosegli zasebniki, torej se morejo pravice zasebnikov po tozadevnih posebnih predpisih dokazati samo na tisti del plače ah mezde ah pokojnine, čigar plačilo ni ustavljeno. § 97. Od preživnin se ne more nič odbiti, tudi ne v prid državnemu zakladu. § 98. Zapuščina kakega uradnika ah sluge, ki je imel račun z državnim zakladom, se izven izvršilne poti ne sme prisoditi brez privolila dotičnega upravnega oblastva. Službena pogodba o namestitvi za selskega pismonošo. § i. ...................se namešča za selskega pismonošo na c. kr. poštnem uradu................. na podlagi z ukazom trgovinskega ministrstva z dne ....................razglašenih normalnih določil o oskrbovanju opravil služabništva na poštnih uradih I. in II. razreda in o službenih razmerah za to po-rabljanib organov. On se zavezuje nastopiti to službo dne ......................in z njo združena službena opravila opravljati osebno zvesto in vestno po navodilih, veljajočih za to, ter po posebnih naročilih, ki jih izdadö poštno in telegrafsko ravnateljstvo, od njega odposlani organi in načelnik urada. § 2. Službena opravila selskega pismonoše obsegajo: 1. Oskrbovanje službe selskega pismonoše za kraje, oziroma dele krajev in poslopja, ozname-njena v vsakčas predpisanem odkazanem potu, z —-——-H..............kratnim obhodom selskega na teden pismonoše, ki ga je izvršiti tako, da hodi in se mudi kakor je določeno v potovnici. 2. Oskrbovanje........dostavljanja v.....................dostavnem okolišu poštnega kraja, oziroma zunanjega okraja, v predpisanem času z .... kratnim dostav- na teden nim obhodom. 3. Oskrbovanje obhoda vsak dan na teden krat od.................v....................... in od.................v.................... v vsakčas določenem redu pota. 4. Oskrbovanje službe spremljanja vožnje pri fi&SB ***vožnii od......................... v...................in od..................... v...................v vsakčas predpisanem času. 5. Oskrbovanje službe nakladanja . . . . , v potrebni časovni izmeri. Posameznosti oskrbovanja pod točko . . navedenih službenih opravil se določijo v službeni razdelitvi, ki jo odobri c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo in katere prepis se vsakčas vroči Selškemu pismonoši. Služba, ki jo je prevzel selski pismonoša, traja tačas . . . ur na teden. § 3. A ko se v časih, navedenih v službeni razdelitvi, kaj preloži zaradi poštnih zamud, vremenskih razmer in razmer potov itd., je selski pismonoša kljub temu zavezan točno oskrbovati navedena službena opravila. Nadalje ima poštno in telegrafsko ravnateljstvo pravico, vsakčas zaukazati iz službenih razlogov potrebne izpremembe gledé navedenih službenih opravil, ako se s tem ne izpremené bistveno dolžnosti, ki jih je prevzel selski pismonoša. Za bistveno je smatrati izpremembo : 1. ako se naj popolnoma menja način službovanja ali ako gre za preložbo službe iz enega Selškega dostavnega okraja poštnega urada v drug selski dostavni okraj; 2. ako naj v § 2 navedeno trajanje službe na teden preseže tisto mejo, pri kateri se po normalnih določilih zviša plačilo na prihodnjo višjo stopnjo; 3. ako se službovanja, ki so bila omejena na del dneva (dopoldne, popoldne ali noč), preložijo na drug del dneva. Take bistvene izpremembe v prevzetih službenih opravilih se smejo izvršiti samo s privoljenjem selskega pismonoše. § 4. Z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 21. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 119) razglašena normalna določila o oskrbovanju opravil služab-ništva itd. ter predpisi, ki stopijo morda na njihovo mesto, in navodila, veljajoča za službena opravila, navedena v § 2, ter predpisi, ki stopijo morda na njihovo mesto, so celokupna sestavina te pogodbe. § 5. V mesečnih obrokih po preteklem roku plačno plačilo ter eventualna doklada za prenočevanje in ponočno službo selskega pismonoše se ravna po §§ 43 in 44 normalnih določil. Plačilo znaša tačas z ozirom na trajanje službe na teden, določeno v § 2 te pogodbe, K .... , doklada za prenočevanje K . . . . , doklade za ponočno službo K............ Službena obleka, službeni znak selskega pismonoše in za službo potrebne reči se izročč selskemu pismonoši v rabo, oziroma v last po predpisih, obstoječih o tem. § 6. Kadar je selski pismonoša neizogibno zadržan osebno izpolnjevati svoje dolžnosti, mora imenovati pripravno, odraslo osebo, ki naj na njegove stroške in na njegovo nevarnost prevzame njega namesto-vanje. § 7- Spredaj stoječa pogodba se dâ z obeh strani odpovedati na šest tednov. Brez ozira na odpovedni rok sme poštna uprava v primerih, urejenih v normalnih določilih, odrediti kazenski odpust selskega pismonoše iz službe ali začasno odstavitev od službe in od prejemkov. § 8. V vseh pravnih sporih, izvirajočih iz spredaj stoječe pogodbe, za katere ni po zakonu ustanovljena posebna podsodnost, ima erar, ako nastopa kakor tožnik, pravico nastopiti na stvarno pristojnih sodiščih na sedežu c. kr. finančne prokurature v....................... § 9. Selski pismonoša potrjuje, da je prevzel po en izvod normalnih določil o oskrbovanju opravil slu-žabništva na poštnih uradih I. in II. razreda in o službenih razmerah za to porabljanih organov in................................................... V dokaz tega je bila ta pogodba v dveh izvodih izdana in obojestransko podpisana; en izvod se hrani pri poštnem in telegrafskem ravnateljstvu za uradno rabo, drugi izvod se izroča selskemu pismonoši. , dne.......................19 . . , dne.......................19 . . Osebno nam znani stoječo pogodbo. je svojeročno podpisal spredaj priča.