Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje * Urejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-146 • List izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. II) Štev. 37 TRBOVLJE, 7. SEPTEMBRA 1957 Leto X. 7 dni po &veiu Te dni sta si sovjetski in tngleiki ministrski predsednik te četrtič izmenjala, pisma. Kot v prejSnjih, tudi v zadnjem svetovna javnost ni na-lla nliesar drugega — kot zatrjuje zahodni tisk — kot »odprta vrata za nadaljnje dopisovanje. ČETRTO PISMO MAC MILLANA poziva premiera Bulganina naj »dobrohotnoc prouči načrt zahodnih sil o delni razorožitvi. V nadaljevanju pisma pa se MacmiUan huduje nad tonom in vsebino izjave sovjetskega delegata Zorina po predložitvi zahodnih predlogov o razorožitvi Nato pa v isti sapi zatrjuje, da je najnujnejši problem prenehanje tekme v oboroževanju. Sledi še razočaranje zaradi dolžnega odgovora na vprašanje glede Nemčije m trditev, da ravnanje sovjetske vlade na Srednjem Vzhodu ni v skladu z zagotovili, ki jih je dal premier Bulganm v zadnjem pismu. KONFERENCA TRADEUNIONOV v Blackpoolu, katere se udeležuje nad 1000 delegatov angleških sindikalnih zvez, bo bržčas bistvenega pomena za nadaljnje vodenje angleške gospodarske politike. Ze prve dni je bila videti da sindikalisti vztrajajo, in pozivajo konferenco, naj zavrne vsak poskus konservativne vlade, ki hoče vsiliti sindikatom politiko »zamrzovanja mezd« v kakršni koli obliki. No drttfiri strani pa stališča sindikatov do laburistične politike nacionalizacije, po kateri naj bi Prišla angleška industrija v javno lastništvo, niso enotna, čeprav jih niso v celoti obsodili, pač pa zgolj kritizirali. Bomo videli! EISENHOVVER NI USPEL Pred dnevi se je končalo v ZDA letošnje zasedanje ameriškega Kongresa. Čeprav je trajalo sedem mesecev — navadno traja le pol leta — so opazovalci neenotnega mnenja Blede uspešnosti zasedanja in Pravijo, do je doživel Eisen-hotoer občuten poraz. Za kaj Vre? Kongres je namreč odobril le majhen del zakonodajnega programa in še tega so Precej spremenili. Uspeh kon-Bresa je samo v tem, da so sprejeli zakon o zaščiti državljanskih pravic. Kongres pa je občutno , zmanjšal proračun državnih izdatkov, injeEisen-hower izrazil svoje razočaranje, da Kongres ni bU v svojem delu bolj daljnoviden. *>VA POMEMBNA OBISKA V sredo je prispel v našo državo angleški zunanji minister Selwun Llogd, ki je bil Oost zunanjega ministra za Vnanje zadeve Koče Popovi-Angleškega zunanjega ministra bo sprejel tudi predsednik tov. Tito in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj. Bozgovo- med angleškimi in jugoslovanskimi državniki so se nanašali na stike med Vel. Britanijo in Jugoslavijo, kakor tudi na vprašanja mednarodnega političnega položaja. Ta mesec pa prispe v našo državo tudi poljska partijska in vladna delegacija, ki jo bo bodil Vladislav Gomulka. Ni dvema, da bo obisk poljskih državnikov velikega pomena za nadaljnje utrjevanje prijateljskih vezi med Poljsko in Jugoslavijo. 1 ZASEDANJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH Ne nedavni 18. seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah, ki jo je vodil predsednik Martin Gosak, je bila nedvomno najvažnejša točka ob. sežnega dnevnega reda razprava in skl«panjto o smernicah in pogojih ze dovoljevanje investicijskih posojil iz okrajnega družbenega investicijskega sklada. Odborniki so po daljši razpravi potrdili predlagano razdelitev, s katero bo omogočeno našim gospodarskim in kmetijskim organizacijam začeti predvidena investicijska dela. Osnovno je to, da so dobila investicijska sredstva predvsem tista podjetja in kmetijske organizacije, ki so pravočasno sestavila tehtne investicijske programe, res pa je tudi, da kaže razdelitev vseh investicijskih posojil — dovoljenih in nedovoljenih — to, da so bile upoštevane najnujnejše potrebe. Ni pa seve nobenega dvoma, da je potreb po občinah brez število, zlasti po vaseh, kjer na primer še danes nimajo pitne vode, vendar je tudi tokrat, na tem zasedanju obveljalo edino pravo mnenje, da morajo prebivalci takih vasi samoiniciativno začeti s pripravljenimi deli, nakar lahko računajo na pomoč skupnosti, ki doslej še nikoli ni izostala Kot rečeno, so odborniki izglasovali predloge, po katerih dobe posojila naslednje gospodarske organizacije: Opekarna Brežice 9 milijonov din, za gradnjo nove krožne peči, umetne sušilnice ln opreme. HrastnlSta Steklarna za rekonstrukcijo tovarne, »Prevoz« Brežice za nakup 5 kamionov pa skupno okrog 23 milijonov din. Potem so glasovali tudi o predvidenih Investicijah, ki jih dobe naslednja podjetja: Tovarna »Peta« v Radečah za rekon- Imenovana pa je tudi okrajna gospodarsko -finančna komisija za izvedbo cepljenja proti poliomleiitlsu, ki jo bo vodil okrajni predsednik Martin Gosak. — 0 ukrepih za preprečitev prošenja in zasajenja. to storiti vsaj delno v prihodnjih mesecih, sta oba okrajna zbora odločila, da bo to Se v* bodoče skupna skrb ne le obeh* omenjenih podjetij, marveč tudi okrajnega ljudskega odbora. (v) ALI SMO POŠTENI? Aktualna reportaža »Sest denarnic išče poštenega najditelja« na zadnji strani. atrakcijo sušilnice, Mizarska produktivna zadruga v Sevnici *a rekonstrukcijo svojih obratov, Pletilnlca v Dobovi za gradnjo poslovnih prostorov, Splošna obrtna kovinarska zadruga v Vidmu-Krškem za rekonstrukcijo svojih obratov, predvideno pa je tudi Izboljšanje prometa, saj dobe posojilo tudi A vtopre vozniško podjetje v Trbovljah in -Zagorja za nakup dveh avtobusov. Investicijska posojila za nego. spodarske Investicije znašajo 50 milijonov din. Od tega daje okrajni ljudski odbor 25 milijonov za gradnjo pošte v Trbovljah, 12 milijonov din za gradnjo vodovoda v Vidmu-Krškem, 1.500.000 za nadomestilo za p oso. Jilo iz občinskega stanovanjskega sklada občine Brežice, 2.500.000 za, ureditev poslovnih prostorov Komunalne banke v Trbovljah in drugo. Razen tega se predvidena Investicijska posojila za prispevek h gradnji za trboveljsko bolnišnico, za elektrifikacijo vasi: Dobovec, Gore, Pišece, Malkovec, Kal in Zabu. kov je, za začetek gradnje kopalnega bazena v Čateških Toplicah ln drugo. Za kmetijstvo določena Investicijska posojila pa bodo dobili: »Agroservis« Brežice za nakup stružnice, KZ Pišece za zgraditev silnice In gospodarskega poslopja na Riglu in drugi. Skupna, dovoljena in predvidena posojila za gospodarske Investicije v tekočem letu znašajo 137,637.000 din, za negospodarske investicije 147,800.000 din in za investicije v kmetijstvu 52,306 tisoč dinarjev. Potem sta oba okrajna zbora imenovala še gospod arsko-fl-naečno komisijo za Izvedbo cepljenja piroti potiomielitisu, ki bo pričela s svojim delom že v najbližji prihodnosti, odborniki pa so poslušali tudi po. ročilo o ukrepih zaradi dimljenja oziroma prašen ja in z asa je -n j a v Hrastniku in Trbovljah. Ker obe trboveljski podjetji Cementarna in Elektama še nista v stanju absolutno preprečiti vsakršno prašenje, bosta pa Priprave na volitve v Hrastniku Pod tem geslom so bili sklicani v&i aktivisti SZDL v Hrastniku, kakor tudi aktiv ZK Hrastnik, da se pogovore o nalogah za bližnje volitve v občinske odbore in zbore proizvajalcev, Datum volitev se naglo približuje, vendar -razvidi m o iz sklepov sestanka pri občinskem odboru SZDL, da so vse priprave že v polnem teku. Tovariš Tone Sihur in predsednik obči-ne »ta navzočim članom Planinski tabor na Zasavski gor Okrajni odbor SZDL v Trbovljah je že pred leti formiral koordinacijski odbor vseh zasavskih planinskih društev, katerega glavni namen je Idi, Izmenjavati Izkušnje pri delu v planinskih društvih, dalje je ta odbor dajal tudi smernice za pridobitev in vzgojo mladih planincev, poleg tega pa Je dajal napotke za gospodarsko udejstvovanje društev, oskrbovanje planinskih postojank ln organizacijo skupnih izletov, na katerih naj bi se planinci med seboj spoznali ln zbližali. Ugotovimo lahko, da je to prizadevanje rodilo bogate sadove. Uspehi zadnjih let se zlasti izražajo v Zasavski transverzali, ki povezuje preko planinskih vrhov Kumrovec in Kum, da planinec Tudi v našem okraju bomo cepili proti otroški paralizi VREME ZA CAS OD 6. DO 15. SEPT. Konec tekočega tedna, to Je tned 7. ln 8. septembrom ln v •adnjlh dneh prihod nega tedna, to Je med 13. in 15. septembrom Hodov!ne z ohladitvijo. Ostale 4nJ lopo, večinoma jasno vreme. (Napoved priredil V. M.) V zvezi s pripravami na cepljenje proti otroški paraliz; Je šef otroškega dispanzerja v Trbovljah, dr. Ludovik Kramberger odgovoril na naslednja vprašanja: Kako so organizirane priprave za cepljenje proti pollomy-etitisn? Za našo republiko vodi vse priprave za to obširno akcijo Centralni higienski zavod v Ljubljani. V vseh okrajih pa so bili ustanovljeni štabi za borbo proti poliomyetitisu. V njih so najvidnejši predstavniki političnih, gospodarskih in zdravstvenih forumov. Naloga okrajnih štabov Je zbiranje potrebnih finančnih sredstev iter Izvedba vseh administrativnih priprag/ in propagande za to cepljenje. Tudi po občinah delujejo občinski štabi 4n komisije s podobnimi nalogami. Kdaj mislite, da se bo cepljenje lahko pričelo? Priprave za cepljenje bodo končane d0 začetka oktobra, ko bodo Istočasno začeli $ cepljenjem po vsej Sloveniji. Cepili bodo zdravniki in drugo zdravstveno osebje zdravstvenih domov in bolnišnic s področja okraja. Kaj pa glede cepljenja samega — katere letnike boste cepili — bo cepljenje obvezno in ati morda če prt naa izdelujejo cepivo proti p®llomyellti»u? Za sedaj bomo cepili otroke, ki so rojeni med 1. januarjem 1951 in 31, marcem letos- Vsak otrok b0 cepljen trikrat: prvič letos oktobra, drugič novembra in tretjič te z pol leta. Cepljenje ne bo obvezno, vendar je zaradi naraščanja števila obolenj priporočljivo, da bi cepili člmveč otrok in da bi prihodnje leto zajeli še vso šolsko mladino. — V naši državi še ne izdelujemo cepiva proti otroški paralizi. Za letošnje leto ga bomo uvozili iz ZDA. Kakšen je uspeh cepljenje? Po izkušnjah strokovnjakov za poliomyelitis pri svetovni zdravstveni organizaciji je zaščita proti otroški paralizi po treh injekcijah, kolikor jih bomo dali pri nas, zelo dobra. Glede trajanja zaščite pa še ni enotnih mnenj. Na Danskem, kjer so imeli vedno visoko število primerov otroške paralize. so cepili vse prebivalstvo do 40. leta starosti in obolenja so docela prenehala. Kakšen odziv pričakujete pri cepljenju v našem okraju? Po izkušnjah z dosedanjimi množičnimi zdravstvenimi akcijami v našem okraju sem prepričan, da bodo organizatorji cepljenja proti otroški paralizi naleteli pri prebivalstvu na polno razumevanje in da bo odziv dober. Frane Ti bole lahko obišče vse planinske postojanke na tej poti ln prizorišča bojev v NOV. Odbor tudi pripravlja gradivo za izdajo vodiča sa to pot. Vodič bo obsegal poleg turističnih zanimivosti tudi zgodovinske podatke krajev, skozi katere teče ta transverzala ln podatke lz. bojev NOV. Kot manifestacija enotnega delovanja zasavskih planinskih društev pa bo tabor zasavskih planincev na Sv. Gori (MS m), v nedeljo, S. septembra t. L Jutri bodo torej prihiteli planinci iz Spodnjega Posavja in lz revirjev na to goro, da se med seboj spoznajo in napravijo smernice za svoje bodoče delo. Predvsem je pričakovati velik obisk mladine, ki bo morala prej ali slej prevzeti vodstvo planinske organizacije. Nocoj, v soboto, 7. septembra zvečer, bodo planinci prižgali na Qori kresove, Jutri, v nedeljo pa bo ob te. uri dopoldne slavnostno zborovanje planincev v planinski koči, nato pa Izleti v najbHžjo okolico. Slovesnosti se bodo poleg številnih zastopnikov političnih ln oblastvenih organizacij, zastopnikov PZS, udeležili še planinski oktet In člani rudarske godbe na pihala lz Zagorja. Zveze z vlaki so ugodne v obe smeri — lz železniške postaje Sava alt lz Zagorja ln nato z avtobusom do Medijskih toplic, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali tudi znano termalno kopališče in nov bazen. Tudi avtobusne zveze so ugodne do Izlak, od tu pa Je le dobro uro hoda do vrha Gore. Organizator tabora je Planinsko društvo lz Zagorja, ki sl prizadeva, da bi tabor člmbe-lje uspel ln da bo za vse potrebe udeležencev dobro preskrbljeno. Janez K. podrobno prikazala bližnje naloge, ki jih je treba izvršiti. Vsi člani so se strinjali, da naj bo število članov bodočega občinskega odbora samo 21, prav toliko tudi pri zboru proizvajalcev. Vsaka volilna enota, ki jih je 19, bo imela svojega odbornika, razen dveh volilnih enot, ki bosta volilj po 2 odbornika. Na vsakega odbornika hrastni-ške občine bo prišlo okrog 320 volivcev. Hrastniški proizvajalci pa bodo volilj na rudniku 9 odbornikov, pri steklarni 7, v tovarni kemičnih izdelkov 2, trgovina in komunala 1, kmetijski sektor pa bo volil 2 odbornika. Vse priprave za izvedbo zborov volivcev so prav tako v teku in so za njihovo izvedbo postavljeni člani političnega aktiva kakor tudi občinski odborniki, ki bodo podali poročilo o delu občinskega ljudskega odbora v zadnjih letih njihove mandatne dobe. Iz vseh priprav razvidimo, da bodo hrastniški volivci tudi pri teh volitvah pokazali svojo politično zavest- -Prizadevanje vseh članov SZDL na bodočih sestankih pa naj bo, da se vključi v bodoče občinske odbore tudi čimveč žena in mladincev, kar je bilo poudarjeno še posebej. R. V. NOV GASILSKI DOM V SKOPICAH Prostovoljno gasilsko društvo iz Skopic že deluje okrog 25 let. Ves čas svojega obstoja so močno pogrešali svoj dom. Prav zaradi tega je bila otvoritev novega gasilskega doma v Skopicah nedvomno velikega pomena. Dom, katerega so odprli preteklo nedeljo, so postanili po zaslugi požrtvovalnih in enotnih domačinov. V domu je poleg orodišča, ki nadomestuje tudi dvorano, še oder. Domačini nameravajo ta dom razširiti, tako da bo v njem lahko žarišče kulture in prosvete omenjene vasi na Krškem polju. Skopičani so ponovno dokazali, da je le v slogi moč, saj so dogradili lep gasilski dom, ki je vreden preko 2 milijona dinarjev, lahko bi rekli, skoraj z lastnimi sredstvi. Vsa pomoč je znašala le okrog 400.000 dinarjev, medtem ko so vse ostalo prispevali sami. Tečaj ročnih spretnosti v Vidmu-Krškem V drugi polovici meseca avgusta je, bil v Vidmu-Krškem 10-dnevni tečaj ročnih spretnosti učiteljev iz našega okraja. Na tem tečaju je sodelovalo 15 prosvetnih delavcev. Ob za\ljučku so priredili interno razstavo, katero so si med drugimi ogledali tudi predstavniki Tajništva za kulturo in prosveto in šolski inšpektorji okraja Trbovlje. V tem kratkem času so tečajniki pridobili osnovne pojme iz kartonaže, saj so izdelali lične albume, zvezali več knjig itd. Koristno so se naučili tudi uporabljati rafijo. Vsak tečajnik je izdelal lepo šafuljo 'iz furnirjev, in politu- re, modele za kekse, igrače iz češarkov, like iz žice in podobno. Vsi tečajniki so se navdušili in izrazili željo, da bi si v prihodnjem letu znanje še izpopolnili. Tečaj ročnih spretnosti, ki ga je organiziral okrajni odbor L T Trbovlje, je že drugi te vrste, z leti pa jih bo še več. Očitno pa je, da je bil zadnji tečaj še bolje pripravljen kot prvi. To je zasluga predavateljskega kadra, kakor tudi okrajnega odbora LT, ki je omogočil predavateljem, da so obiskovali predhodno republiški tečaj ročnih spretnosti v Kamniku. OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA PRVE BRAZDE Predvčerajšnjim se je spet začelo. Po šolah so se po dveh mesecih molka oglasili šolski zvonci in v doslej samotne učilnice se je ponovno naseli igriv živžav. Te dni so mladi Se obujali spomine na prelepe dni zlate prostosti, zdaj pa se razgrete glavice že hladijo, spomin; na letovanja blede. in mlade roke že pričenjajo obračat; prve strani šolskih knjig. Letošnje šolsko leto pa se močno razlikuje od vseh dosedanjih. Pravkar smo namreč zaorali prve brazde, napravili prve korake k šolski reformi. Torej lc reformi, o kaiterl je pri nas bilo že tisočero živih razprav in pomenkov, in od katere pričakujemo v kasnejših letih uresničitev začrtane poti. Kot v vseh drugih šolah na Slovenskem, bomo tudi v Zasavju začeli poučevat; v prvih treh razredih osnovne šole po novem učnem načrtu — torej učnem načrtu bodočih osemletk Naše okrajno šolsko vodstvo pa je določilo tudi šoli na Dolu pri Hrastniku ;n v Leskovcu, kjer bodo poučevali četrte razrede po novem učnem načrtu. Izkušnje bodo torej pokazale, če smo pravilno In življenjsko zakoličili učne načrte za četrte razrede bodočih osemletki, In te nam bodo služile za dokončno določitev programov novega reformiranega četrtega razreda. -Ce k temu pridenemo še to. da se v Zagorju uvaja peti razred osemletke — v Trbovljah «o ga uvedili poskusno že lani — v katerem bodo tudi že poučevali po novem učnem načrtu, bi bilo pravzaprav vse, kar bomo letos storili na pot| k dokončni reformi šolstva enega izmed najbolj perečih in delikatnih družbenih problemov, in prav je, da bodo šele izkušnje pokazale dobre in slabe strani tega važnega načrta Podoba Je, da ne nameravamo kakorkoli hiteti in brez vsakršnih poprejšnjih izkušenj uvajat; načel in smernic šolske reforme. Saj končno ni prav nobenega razloga, ki bi nam narekoval kakršno kodi naglico, kajti zavedati se moramo, da *e lotevamo Z novim šolskim letom Pa se po naših šolah začenja tud; razgibana družbena dejavnost. V naslednjih dneh se bod0 sedla pionirska vodstva, ki bodo sprejela načrte za izvenšolsko delo Spet bodo oživeli številni pionirski krožki, po naših pevskih sobah se bo- do oglasili mladi pev<; m na šolske odre bodo ponovno stopili pionirji, d« bi lahko v naslednjih mesecih zaigrali evojom vrstnikom in staršem. Prav bi bilo, da bi naše množične organizacije, zlasti delavsko - prosvetna društva začela že sedaj, ob samem začetku, pomagati mladim ljudem. kajti mnogokje so že spoznali, da je vsakršna pomoč dragocen kapital za njihove sekcije. Podobno skrb pa moramo posvetit; našim šolskim svetom. ki se te dni že zbirajo, da bi znova lahko pomagali našim šolnikom pri urejevanju desetine problemov. Povsod tam, kjer se bomo skrbno in zavzeto zanimali za delo šolskih svetov, kjer Jim bomo skušal; olajšat; njihove skrbi in težave, šola ne bo osamljena, in lahko pribijemo, da bo to bistvenega pomena za dobre učne uspehe. Končno pripravljajo občinska vodstva organizacije SZDL posvetovanja s šolniki. Tu bodo govorili o vključitvi učiteljskega kadra v družbeno dejavnost. Vsekakor upravičeno pričakujemo, da ne bo prosvetnega delavca, ki bi ob tem plodnem snovanju naštetih organizacij ln društev stal ob strani. Naša dolžnost pa je, seve. da Ji*i pri izveo-Solskem delu vsestransko pomagamo. Milan V. Intervju z ljudskim odbornikom Tovarn Marijan Orožen iz Trbovelj opravlja razen dolžnosti odbornika okrajnega ljudskega odbora še številne druge funkcije, ki mu vzamejo skoraj ves prosti čas. Kljub temu je — tudi po izjavah volivcev — eden izmed tistih odbornikov, ki se zavedajo svoje odgovornosti do volivcev. Zato ni naključje, da sem ravno njega izbral za svoj kratek intervju. Prvo vprašanje se je glasilo: Odkrito vprašanje: Ali si v svoji mandatni dobi opravičil zaupanje volivcev? Kakor da bi vedel kako bo začel, sem v zapiendoo zapisal: Dolžnost ljudskega odbornika ni lahka stvar... Nato je nadaljeval: Po svojih močeh sem se trudil, da bi izpolnil naloge odbornika. Vem, da Se daleč nisem napravil vsega, kar bi kot ljudski odbornik moral storiti. Vzrok je v tem, da prebivam izven svoje volilne enote, pa tudi mlad sem še in brez zadostnih izkušenj. Čeprav sem bil vedno v stiku z volivci in sem tudi obiskoval zbore volivcev, menim, da je to Se vedno premalo. Ljudski odbornik mora biti ilovek, ki vsakodnevno daje perspektive svojim volivcem in jih mobilizira za borbo za hitrejši gospodarsko-politični in kulturni napredek kraja ter vse naše skupnosti. Sicer pa — o mojem delu naj sodijo volivci... Tovariš Marijan se redno udeležuje sej okrajnega ljudskega odbora, aktivno sodeluje v delu raznih komisij in odborov. Na moje drugo vprašanje o delu okrajnega ljudskega odbora je odgovoril: Okrajni ljudski odb or je kot najvišji predstavniški organ v okraju v zadnjih letih napravil uspešen razvoj in vse bolj postaja telo, ki resnično usmerja in vodi gospodarsko politiko v okraju. Pogosto je slišati pripombe, češ da so seje včasih premalo živahne. Menim, da vzrok za to ni v nezanimanju odbornikov za vprašanja, ki so na dnevnem redu, temvpč v tem, da so razni osnutki odlokov In predlogi v večini primerov dobro sestavljeni in v skladu z interesi okrajne skupnosti. Prepričan sem, da bi bila razprava kaj živahna ip pisana, če bi bil kak predlog upravnega aparata v navskrižju z našo osnovno politično linijo... Za boljše delo okrajnega ljudskega odbora bi bilo treba mnoga drobna vprašanja prenesti v pristojnost ustreznih svetov, kar bi prispevalo k temu, da bi se okrajni ljudski odbor bolj posvetil reševanju načelnih gospodarsko-političnih vkrašanj. Od tovariša Marijana sem se poslovil v prepričanju, da mu bodo volivci tudi v prihodnje zaupali. 1(3 tet gradbenega podjetja ^ ihcion * Bržčas ste kdaj opazovali zidarje pri delu. Verjetno vas je p rod vsem presenetila njihova spretnost, ne grede na to, ali so delali pri tleh al-i v zavidljivi višmi. Morda ste celo pomislili, da je treba za dograditev majhne hišice premetati tisočero ko_ sov opeke in zmešati nič koliko peska z apnom. Če pa bi morda pobarati kakšnega zidarja Gradbenega podjetja »Beton«, koliko kosov ope_ Beto novci pravijo: »Za potrebe skupnosti smo samo v trboveljskem okraju zgradili nad 80 industrijskih objektov in 417 stanovanj! Poznajo nas vsepovsod kot solidne graditelje, ne preveč drage, in upamo, da bomo v Zasavju še tudi v bodoče postavili marsikatero poslopje. Za dosedanje desetletno zaupanje pa — prisrčna hvala! renomirano Gradbeno podjetje »Beton« iz Celja, ki pa ima svoja gradbišča tudi v našem okraju, desetletnico obstoja. Začetki Trbovljah poštno in bančno poslopje. Velika dela so opravili tudi v sosednjem Hrastniku. Zgradili Trbovlje bodo končno dobile prepotrebno novo pošto. Zahtevana gradbena dela opravlja »Beton« k e je šlo skozi njegove roko, b: zmajal z glavo: kdo bi štel, vsekakor več milijonov, kajti deset let ni tako kratka doba! Res! Te dni praznuje znano, tega podjetja segajo tja v prva povojna leta, ko so se komaj za silo rešili porodnih krčev. Nič ne skrivajo začetnih težav, in med drugim vam povedo, da so so upravno poslopje rudnika, opravili nešteto del v hrastni-ški Steklarni, postavili mogo. čen samski dom in druge objekte. Posebno veliko delo so op ra- so: zidava loške in zagorske rudarske kopalnice, dograditev Zdravstvenega doma, več stanovanjskih poslopij in začetna dela pri Delavskem domu ter do. graditev Samskega doma. 2e uvodoma so povedali, da so v našem okraju zgradili doslej nad 80 industrijskih objektov in 417 stanovanj. Marsikdaj so delali tudi ponoči, kajti potrebe naše industrije so bile neznansko velike in večkrat niso po več mesecev poznali počitka Tako, seve, samo pri nas, v našem okraju. 'Ce pa bi hoteli imenovati še nešteto ostalih gradenj v Celju in Savinjski dolini, bi bila končna številka njihovega dela nekajkrat večja. Trenutno je Gradbeno podjet. je »Beton« eno izmed večjih podjetij na Slovenskem. Na njegovih gradbiščih je zaposlenih nzd 1500 gradbenih delavcev in precej (okoli sto), je takih, ki so te dni zapisali v svoje delovne knjižice: deset let pri Gradbenem podjetju »Beton«. Toliko samo o gradnjah. Kaj. pada, pa je »Beton« v desetih letih obstoja vzgojil nešteto ljudi vseh narodnosti v kvalificirane zidarje in druge poklice. Posebno znane pa so tudi »Be-tonove« kultumoprosvetne in športne sekcije, ki so v zadnjih ietih žele v Celju in drugod obilo priznanje. Tako stopa Gradbeno podjetje »Beton« v drugo desetletje z lepšimi perspektivami in z željo, zgraditi v naših krajih čiim-več industrijskih objektov, zla- Steklarji uspešno gospodarijo Člani delavskega sveta steklarne v Hrastniku so na zadnjem sestanku članov sindikata kolektiva steklarjev poročali o poslovanju tovarne v prvem polletju 1657, 2e v začetku letošnjega polletja je na*t*la konjunktura za steklarske izdelke, predvsem pa za trgovsko in gospodinjsko steklo- Da se zadovoljijo tržišča, je to povpraševanje zahtevalo od kolektiva steklarjev dosti več truda. Tudi dobro razstavljeno blago na spomladanskem velesejmu je ponovno pritegnilo mnogo novih kupcev, tako da je bilo v tovarni dosti dela, včasih že kar preveč. Kljub veliki vročini v posameznih mesecih so steklarji s požrtvovalnim delom in zavzemanjem za kar največjo produkcijo izpolnili svoje obveze do družbe. Ce upoštevamo, da so morali steklarji včasih pri peči delati pri vročini preko 50 Slavko Župevc j V nedeljo, dne 1. septembra se je po vsem Zasavju razširila vest, da je nenadoma preminil dolgoletni šolski upravitelj osnovne šole Videm tovariš Slavko Župevc. Pokojnik je obiskoval učiteljišče v Mariboru, nakar je nastopil prvo službeno mesto leta 1923. v Kapelah. Pozneje je služboval še v Sromljah, kjer je bil leta 1931. imenovan za šolskega upravitelja In bil no tem položaju vse do začetka vojne. Kmalu po okupaciji so ga Nemci, kot zavednega Slovenca, zaprli. Ko je prišel iz zapora, se je umaknil pred izselitvijo. Leta 1944 je odšel v partizane, kjer je bil aktivist in tudi učitelj partizanske šole. Temeljito se je že pripravil na novo šolsko leto, katero pa žal, ni dočakal. Težko ga bodo pogrešali na šoli, kakor tudi ostali stanovski tovariši. V svojem življenju ni poznal bolezni, zato se mu ni zdelo vredno, da bi hodil okrog zdravnikov. V soboto, to je 31. avgusta zvečer, ga je bolela glava■ Nič hudega sluteč je šel v posteljo. Okrog treh ponoči se je prebudil in zaradi bolečin v glavi vzel pomirjevalno sredstvo. Ob tej priložnosti je odprl okno, se zagledal v jasno noč in se veselil lepe nedelje — prvega lova. Ob petih se je ponovno prebudil in — omahnil. Tako nas je za vedno zapustil v svojem 54. letu nepozabni tovariš, katerega bomo ohranili v trajnem spominu. do 60 stopinj Celzija, mo-ramo reči, da je kolektiv zaslužil pohvalo za svoje delo — je poudaril na sestanku direktor tovarne tovariš Klaftjšek. V prvem polletju j« kolektiv steklarne izdelal 2,815.000 kg stekla in dolegel svoj polletni proizvodni plan s 112.42 odstotki. Proizvedeno količino stekla je komercialni oddelek tovarne tudi finančno realiziral. Vsekakor moramo reči, da je bil to zelo lep uspeh kolektiva, zlasti še, če pomislimo, da so bili stroški proizvodnje letošnje leto znatno večji kot lansko leto; prav občutno so se namreč dvignile cene surovin, peska in sode, kar pa kolektiv steklarne sodi za nepravilno, ker bi vsa podjetja morala težiti za tem, da znižajo cene svojih proizvodov, ne pa da jih zvišujejo. Prav tako se je znatno povišala cena električnemu toku itd. — Vsa ita povišanja gredo seveda na račun dobička kolektiva, kajti nit! člani delavskega sveta niti kolektiva steklarne ne bodo težili za tem, da bi podjetje povišalo cene svojim steklarskim izdelkom — nasprotno, v zadnjem času )6 tovarna ceno nekaterih steklarskih Izdelkov celo znižala. Na drugi strani se pa člani steklarskega kolektiva -upravičeno vprašujejo, zakaj si drugi na račun povišanja cen delilo dobiček, medtem ko ga ima kolektiv steklarne zelo malo, dasi.ravno se je zelo trudil za produkcijo in 3« plan. kakor smo že omenili, dosegel v prvem polletju s 112.42 odstotki- začeti z dvema kamionoma nekaj mešalci betona. Skraja so opravljali majhno delo. Kmalu pa se je začel razcvet gradbene industrije in tudi »Beton« je začel rasti. Betonov-ci so začeli prevzemati vedno obsežnejša gradbena dela ih kmalu so ponesti sloves svojega dela v vse predele severne Slovenije. Tudi v našem, trboveljskem okraju, jih dobro poznamo! Prav v Trbovljah so se . lotili ene izmed svojih največ j ih gra_ denj: zidave Strojne tovarne. Sicer pa pojdimo od kraja! Njihove ha j več j e gradnje so: dograditev Strižne tovarne v Trbovljah, kjer so pravkar začeti graditi še obdelovalnioo, zidavo lupinaste strehe v trboveljski Elektrarni, zidavo raznih objektov v trboveljski Cementarni, pravkar pa gradijo v in vili v Zagorju. Njihove gradnje sti pa stanovanj . Lep jubilej gasilskega društva Hrastnik V nedeljo so praznovali 70-letnico obstoja Gasilskega društva v Hrastniku. Te slovesnosti, ki jo je odpri dolgoletni predsednik društva tov. Jaka Klemen, so se poleg domačih gasilcev udeležiti tudi zastopniki drugih gasilskih društev, steklarne, rudnika, kemične tovarne in Dola, prav tako tov. Nande Zorčič kot zastopnik Okrajne gasilske zveze itn tov. Kenk v imenu občine. Predsednik društva je v svojem nagovoru poudaril, da je bilo delovanje društva v dolgih 70 letih pogosto zelo naporno, naj- težjo preizkušnjo pa je društvo preživelo v okupaciji, ko je 12 članov darovalo svoje življenje za svobodo. Tovariš Kenk. kot predstavnik občine, je društvu ob tej slavnosti izročil prenovljen moderen gasilski avto. Tovariš Zorčič, kot zastopnik Okrajne gasilske zveze, je pripel na društveno zastavo odlikovanje, in sicer red I. stopnje. Tudi hrastniške žene »o pripravile za ta jubilej krasen trak in ga pripele na zastavo. Predsednik društva je prejel ob tem prazniku častno diplo- mo, odlikovano pa je bilo 6e 42 gasilcev. Tovarišu Saubergerju in nekaterim starejšim gasilcem so bila na tej slavnosti izročena častna priznanja za zasluge v gasilstvu. Pohvalno je omeniti, da Ima društvo precej mladega naraščaja. Spričevala za izprašanega gasilca je prejelo 10 mladincev in 11 pionirjev. Društvu k temu lepemu prazniku čestitamo z željo, da bi še v nadalje budno čuvalo ljudsko premoženje in delovalo za blaginjo naših delovnih ljudi. n. y. NAS KOMENTAR V korist socializma in miru Takoj po osvoboditvi je bil nekaj časa okrajni šolski nadzornik, nato pa načelnik prosvetnega odseka okrajnega ljudskega odbora Krško. Na lastno prošnjo je bil postavljen za upravitelja osnovne šele Videm, kjer je služboval vse do svoje prezgodnje smrti. Tovariš Slavko Župevc je bil ves čas aktiven član raznih organizacij. Ze od ustanovitve okrajne lovske zveze leta 1945 je bil njen tajnik, katero funkcijo je opravljal vestno do zadnjega. Bil je tudi predsednik lovske družine Videm, nadalje prvi predsednik in član upravnega odbora DPM Videm, član ZB NOV, UROJ, Svobode, član nadzornega odbora Društva učiteljev in profesorjev itd. Kot dobremu šolniku mu je bila zaupana hospltacljska šola na Vidmu, .ki jo je vzorno vodil. Tovariš Slavko je bil znan daleč naokrog kot dober tovariš. S svojo prisotnostjo je znal spraviti vse v dobro voljo, da so pozabili na vsakdanje skrbi. Pred dnevi Je bilo v Varšavi ln Beogradu uradno sporočeno, da bo v septembru obiskala našo domovino poljska partijska in vladna delegacija, v kateri bodo najvliji voditelji Poljske združene delavske partije in poljske vlade. Obisk poljskih partijskih in državnih voditeljev v Jugoslaviji Je logična peeledlca čedalje globljega prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko. 8 tem obtokom bo poljsko -jugoslovansko sodelovanje — po uspešnem razvoju, ki ga Je doživelo v zadnjem obdobju in po izmenjavi številnih partijskih, parlamentarnih, sindikalnih, zadruinlh in drugih delegacij — postalo še bolj prijateljsko ln še tesnejše. Takšen razvoj sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo popolnoma ustreza najgloblji m težnjam naših narodov In poljskega naroda. Razgovori med Jugoslovanskimi ln poljskimi partijskimi ln državnimi voditelji se bodo predvsem nanašali na vprašanja nadaljnje krepitve političnih. gospodarskih in drugih stikov med Jugoslavijo In Poljsko, seveda pa tudi ne bodo mogli mimo mednarodnega položaja in vseh tistih problemov, ki v sedanjem obdobju najbolj zanimajo voditelje socialističnih držav Poljska je država, s katero je Jugoslavija hitro In uspešno normalizirala odnose". Obojestranska dobra volta, Izhajajoča k resničnega socialističnega internaclonallzma Je omogočila, da je bil storjen konec vsemu, kar Je v minulosti zastrupljalo stike med Jugoslavijo in Poljsko, da so bili v zelo kratkem času zgrajeni novi poljsko-jugoslovanski odnosi na temelju enakopravnega sodelovanja. Popolnoma razumljivo pa je, da so med Poljsko in Jugoslavijo nekatere razlike v notranji socialistični Izgradnji in na področju mednarodne politike, toda te razlike niso nikakršna ovira na poti krepitve obojestranskega sodelovanja. Poljsko In Jugoslavijo povezujejo številne skilpne poti, prehojene v zgodovini naših narodov: skupni boj za nacionalni obstoj, osvobodilni boj med zadnjo vojno skupni socialistični Ideali. Lansko jesen je poljsko ljudstvo, pod vodstvom prekaljenih delavskih voditeljev, kot so tovariš Gomulka in drugi, zadalo odločilen udarec ostankom starega, ki so za vtirali socialistično Izgradnjo na Poljskem. Poljski Oktober je postal simbol neodvisnega notranjega socialističnega razvoja in enakopravnega mednarodnega sodelovanja socialistične Poljske. Narodi naših dveh dežel Imajo danes skupni cilj: na načelih demokra- tičnega socializma zgraditi družbo, ki ne bo poznala izkoriščanja človeka po človeku, v kateri bodo pravice In Interesi posameznikov zagotovljeni in pravilno vsklajeni s potrebami socialistične skupnosti. Delovni ljudje Poljske in Jugoslavije enako žele, da hi socialistične države še bolj okrepile medsebojno sodelovanje na načelih marksistično - leninističnega Internacionalama, da bi njihovi medsebojni odnosi ustrezali narodom teh držav in da bi pomenili vzor mednarodnega sodelovanja ter skupnega boja za mir in napredek. Poljsko - Jugoslovanski odnosi so se v zadnjih letih uspešno razvijali. Kot primer naj navedemo trgovske stike. Leta 1955 Je blagovna Izmenjava med Jugoslavijo in Poljsko dosegla 15 milijonov dolarjev, naslednje leto 28 milijonov, letos pa bo dosegla 441 milijonov dolarjev. Številne delegacije, ki sta jih v zadnjih Irtih Izmenjali obe državi, so precej prispevale k zbližanju Poljske In Jugoslavije. Zlasti koristni so bili razgovori naše partijske delegacije na Poljskem ln poljske partijske delegacije v Jugoslaviji. Povsem je torej razumljivo, da jugoslovanska In poljska javnost s radostjo pozdravljata vest, da bodo poljski voditelji v kratkem obiskali našo deželo Prepričani smo, da bo ta obisk še bolj okrepil poljsko - Jugoslovansko sodelovanje, da bodo razgovori med jugoslovanskimi ln poljskimi partijskimi ln državnimi voditelji koristili Jugoslaviji ln Poljski, obenem pa tudi sodelovanju med socialističnimi deželami n miru na svetu. Varšavski list »Tribuna Ludu« je ob objavili sporočilo o obisku poljske delegacije v Jugoslavijo objavil uvodnik, v katerem je med drugim rečeno: »Ta obisk je logična posledica globljega prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo ln Poljsko, hkrati pa tudi dogodkov, ki bodo močno vplivali na prihodnost naših medsebojnih stikov. Ta sestanek je po našem mnenju važen tudi za celotne stike med socialističnimi deželami. Odkar jr bil storjen konec vsemu, kar je v minulosti zastrupljajo stike med Jugoslavijo ln socialističnimi deželami sta Poljska ln Jugoslavija postopoma, toda dosledno uveljavila medsebojno zaupanje ln krepili sodelovanje. Zadnje dve leti sta bili obdobje živahne Izmenjave delegacij med Poljsko ln Jugoslavijo. Cilj tega je bil, da bi spoznali spremembe. ki so nastale v obeh deželah. Zanesljivo lahko rečemo, da so t^ obiski rodili koristne sadove ln da *e blemov na Poljskem In poljskih v Ju-Je s spoznavanjem jugoslovanskih Prn-goMavi.il prijateljstvo znatno razširilo In poglobilo.« GOSPODARSKI KOMENTAR izhodišče za ocenjevanje Zadnjič smo v našem gospodarskem komentarju, ob razgovorih o namenu analitične ocene delovnih mest, dejali med drugim, da marsikje ne vede, kaj je izhodišče za analitično oceno, za popis in opis del (V prvi fazi) ter analizo in stopnjevanje (v drugi fazi) v celotnem postopku. Prav zato, ker ponekod niso dojeli bistva analitične ocene del ter mislijo, da je njen končni rezultat izključno le določanje višine tarifnih postavk za določeno delovno mesto, zato, ker so spregledali, da je to samo metoda, s pomočjo ‘katere bo moč dobiti oziroma ugotoviti medsebojne odnose med posameznimi vrstami poslov, med določenimi deli in določiti »težino« ali »vrednost« del, so spregledali tudi, kje je izhodišče za vso to opravilo. Pravilno pojmovati izhodišče za vsa ta opravila nam omogoča pravilno in točno opraviti vse in dobiti rezultate, ki jih od analitične ocene del pričakujemo. Izhodišče za vse podatke, ki jih hočemo dobiti, za vsa opra* vila, je določeno delovno mesto samo, ne pa delovno mesto, kot smo ga morda obravnavali doslej v tarifnem pravilniku, in sicer pod vplivom dosedanjih načel tarifne politike. Prav nič nas ne sme zanimati, ali dela na nekem delovnem mestu France ali Janez, temveč smo morali, oziroma še moramo pri popisu ln opisu del ugotavljati le vse značilnosti delovnih mest. Ce bi se recimo pri sedanjem ocenjevanju ozirali na to, kdo dela na določenem delovnem mestu in glede na to opisovali zahteve delovnih mest ter jih analizirali, bi dobila analitična ocena del osebno noto. Ocena delovnega mesta bi se ravnala po večji ali manjši priljubljenosti tega ali onega delavca in ne bi pokazala objektivnih odnosov, razmerij med posameznimi vrstami poslov, oziroma določenimi deli. Sele tedaj, ko dobimo podobo o stvarnih odnosih, o razmerjih v »vrednosti« delovnih mest, je ng»č objektivno razsojati, katero delovno mesto je težje, katero lažje, kje je vrednost dela večja, kje manjša. Prav zato je bilo nič kolikokrat rečeno, da je treba delovna mesta proučevati ln jih ne opisovati »za zeleno mizo«. Tale načela veljajo za dober popit in opis delovnih mest: — Proučiti delovno mesto ln vpisati v obrazce vse dobljene podatke; — te podatke še dopolniti a opozorili delavcev ali njihovih neposrednih voditeljev; — kdo je opis nared, ga izročiti na vpogled delavcu ali njegovemu neposrednemu voditelju, da s svojim podpisom potrdi pravilnost podatkov. Ce ravnamo tako, smo k analitični oceni delovnih mest pritegnili slehernega člana kolektiva, vsakdo mora o analitični oceni del razmišljati, proučevati svoje delovno mesto, pogoje dela in podobno. Ce se bomo zavedli teh dejstev, če bomo tako pojmovali . izhodišče za analitično oceno del, bo moč marsikaj spremeniti v organizaciji dela, kajti nešteto podatkov bomo dobili, podatkov, ki bodo za nas zelo pomembni. Zato ne sme biti izhodišče pri teh opravilih Janez ali France, temveč značilnosti delovnega mesta, kjer delata Janez in France. Teh nekaj misli smo zapisati, ker je pri analizi zahtev delovnega mesta treba popravljati sicer že opravljen popis delovnih mest. O analizi zahtev delovnega mesta pa kaj več prihodnjič. ®0o w§i.»o — da Je v našem okraju 1*300 funkcionarjev, ki opravljajo ll«®9 različnih funkcij. To se pravi, da je vsak peti volivec funkcionar v kakem društvu, v družbeni organizaciji. v organih delavskega ln družbenega upravljana ali pa kj« drugje; — da je bilo od združitve obeh naših okrajev pa do danes sprelete nekaj manj kot 10.00C novin članov v Socialistično zvezo delovnega ljudstva; — da je lani ln letos 872 mladincev In mladink sodelovalo na delovnih akcijah gospodarskega značaja, opravilo 30.21« delovnih ur In Izvršilo razna dela v vrednosti 2 In pol milijona dinarjev; — da Je mladina v Istem času zgradila 17 športnih ln telesno-vzgojnih objektov v vrednosti naO milijon dinarjev; — da je bilo lani 3.772 delavcev In uslužbencev ter njihovih svojcev Iz različnih podjetij našega okraja v počitniških domovih ob m.-rju ali na . Gorenjskem; podjetja so prispevala v ta namen okrog 15 milijonov dinarjevi — da so gasilska društva v zadnjih dveh letih organizirala prostovoljna dela pri gradnji ali popravilu gasilskih domov ln drugje; sodelovalo je 3.«89 gasilcev, ki so opravili 17.401 prostovoljnih ur |ti Izvršili dela v vrednosti nao 1 milijon dinarjev; — da Je v dveh krvodaljalskš™ akcijah 2.625 ljudi darovalo 65« litrov krvi; — da Je potujoči kino v zadnji* dveh Irtih imel okrog 700 predstav, ki sl lih Je ogledalo 07.»*» ljudi; — da le bilo lani ln letos * okrslu »1 gospodinjskih teč*J«v> ki jih je obiskovalo 1.75« dekle« In žena (ftadelfki september PREDSEDNIK FERČI MILER OBČANOM OBČINE RADEČE Ko praznujemo 8. septembra že šesti občinski praznik občine Radeče, mi je v prijetno dolžnost, da vse občane v svojem, kakor tudi v imenu občinskega ljudskega odbora v Radečah pozdravljam z zavestjo, da žrtve, ki smo jih dali za našo osvoboditev, niso bile zaman. Ko se spominjamo na žrtve izseljevanja, ter borcev, ki so padli za našo svobodo, in na vse težave, ki so bile takrat pred nami, si danes po šestnajstih letih lahko močno stisnemo roko, kajti zmagali smo v borbi in tudi danes v socialistični izgradnji naše domovine. Zmagali smo! Danes, ko pregledujemo uspehe našega dela, lahko s ponosom gledamo na razvoj radeške komune, kakor tudi na razvoj našega zasavskega okraja, republike in naše socialistične Jugoslavije. Skupna akcija, ki smo jo bojevali v dobi gospodarske izgradnje za gospodarski, kulturni In prosvetni napredek, se je uresničila. Delavski sveti v podjetjih, družbeni organi v prosveti, zdravstvu in šolstvu, krajevni odbori na vaseh z občinskim ljudskim odborom, na čelu s sodelovanjem Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnih ljudi, so se zavedalj, da je v skupnem delu moč in uspeh. Brez dviga proizvodnje, brez prosveti Je vanja množic, brez znanja in naprednega gospodarjenja, ni gospodarskih uspehov, ni splošnega napredka in uspeha. Ko danes po dveh letih obstoja velike radeške občine to ugotavljamo, lahko trdimo, da smo v svojih prizadevanjih uspeli. Struktura prebivalstva občine Radeče nam narekuje Skrb, da vlagamo vso pažnjo na razvoj kmetijske proizvodnje. Daši občina Radeče hi industrijska, vendar kljub temu vlagamo veliko skrb razvoju industrije. Med vsemi temi je najbolj močna Tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah. Tudi tovarna lesenih pet, »Peta«, je z odpravo ozkega grla, to je z dograditvijo sušilnice, uspela povečati proizvodnjo in zaposliti novo delovno silo, in to predvsem žene. Industrija gradbenega materiala Zidani most—Radeče deluje sedaj v sestavu Cementarne Trbovlje kot cbrat; v programu je, da se napravi v Zidanem mostu enoten obrat, sl čimer se bo povečala proizvodnja in pocenila izdelava. Če se povrnemo še nazaj k Papirnici, lahko trdimo, da je v njenem kolektivu prišlo do izraza delavsko upravljanje in da ima ta kolektiv lepe pogoje za nadaljnji razvoj. Poleg Industrije pa je naša dolžnost, da posvetimo vso pozornost razvoju kmetijstva. Kmetijska dejavnost se razvija v okviru štirih kmetijskih za- drug. Spričo reorganizacije našega kmetijstva in prizadevanja, da bi sc naše kmetijske zadruge prvenstveno ukvarjale s pospeševanjem kmetijske proizvodnje, postaja to vprašanje še toliko bolj važno. V Radečah imamo sedaj sedež Kmetijske proizvajalne zveze, in je prav, da je ta sedež ravno v Radečah, kar bo tudi omogočilo, da damo kmetijstvu tisto mesto in veljavo, ki mu pripada. Če spregovorim še o komunalni dejavnosti, potem lahko trdim, da smo tudi v njej dosegli uspehe. Plan komunalne dejavnosti v Radečah je po zaslugi domačih kakor tudi ostalih prav Lep napredek obrtnih delavnic v radeških obrtnih delavni- ne samo obdržale, marveč pri-J8®. ki delujejo v sestavu šle do take stopinje, da t&di v žejnega poboljševalnega doma njih lahko govorimo o samo-» ■ prevzgaja mla- upravljanju, ki se postopoma uvaja. Vse do lanskega, leta so te delavnice delale in proizvajale Radečah, se prevzgaja mla-ki je iz raznih vzrokov a"a na krivo pot. In ker vzgoj-“ osebje v tem Domu ve, da je ,, osnovno prevzgojno sred-Vv° za tako mladino, vidimo, ■8 radeške obrtne delavnice iravljajo pomembno funkcijo q družbeni skupnosti. Mia. Z1'1- ki je v Domu, dajejo stro-znanje za vse obrti kt ‘^lijejo v teh delavnicah. -Pa leV3”10 *°- Hkrati izdelujejo v 18 delavnicah razne produkte h z. bitmi prispevajo svoj delež / izgradnjo- socializma v naši povirni. .Jsodcvina radeških obrtnih L^vnic sega v leto 1952, ko je ^ustanovljen Vzgojni potoolj--Ij^tini diom. Povsem razumljivo ’ da so ge v teh delavnicah po-'*le prav iste začetne težave adaptirale vajensko šolo, ki jo obiskujejo vajenci, ki se uče v teh delavnicah. In še marsikaj so napravili v teh delavnicah, vendar vsega v tem sestavku zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti. Predvsem pa se ustanavlja ,$iev. ^red l*^°vatl lesno volno, ki je po-' ?a Pr! proizvodnji izolitmh Izde.iy °bratu Zidani most, kjer Tone Zagorec, Radeče: DOMOVINI Povsod te iščem, a nikjer te ni. Pri majhnem te vodnjaku testo čakam, ki v soncu zlatem mavrično blesti, a tebe, moja večna misel, ni. Povsod si z mano, kamor se ozrem, velika strast in hrepenenja slo, in ko z ljudmi kramljam, nikdar ne vem, če ves sem tvoj in te ljubiti smem. A moja si, le tebe ljubim vso; si mi dekle ... in mati, sreča, vse... Med tujimi ljudmi želim samo, da blesk jim tvoj-pokazal bi lahko. Čeprav si majhna, zame si ves svet! Besede lepše čustvo ne pozna... in želja moja: da bi vsak,.poet o tebi domovina, pel prevzet! za svojo sam »izgradnjo in za Dom. Najprej So tu razširili in na novo sezidali potrebne delav-r.iške prostore. Tu so sedaj svetle, zračne delavnice — zl>sti v kovinski in lesnopredelovalni stroki. Pa tudi ostale obrtne stroke so dobile boljše in lepše prostore. Strojev in orodja je v njih vedno več. Saj je ravno od njih odvisna kvalitetna pro^ izvednja. Prav tako so delavni. ce urejale dn še urejajio prostore v Domu za mladoletnike in mladoletnice. Zgradile so tudi plavalni bazen, telovadnico, stanovanja za vzgojno osebje in je važno to, da ao radeške obrtne delavnice ustanovile take pogoje za prevzgojo mladine v Domu, ki so najprimernejši za uspešno vzgojo mladine tega za. voda. Ustvarile so dom, ki ie lahko v ponos naši socialistični družbi. Lansko leto je bilo važen mejnik v zgodovini radeških obrtnih delavnic. Osamosvojile so se in prešle tudi na samostojno finansiranje, polagoma pa bodo v njih uvedli še delavsko samoupravljanje. Vse to pa terja mnogo dela in naporov od strokovnega kadra in celotnega osebja v VPD. Lansko leto so delavnice začele nuditi svoje usluge tudi naerven. To so: lesnopredelovalna stroka, oblačilna stroka, brivsko-frizerska stroka in prehranska stroka. Radeške obrtne delavnice so vzgojile že lepo število kvalificiranih delavcev — obrtnih pomočnikov. Doslej je opravilo v njih 56 mladincev in mladink pomočniški izpit, nekaj pa tudi za polkvelificirame delavce. Več sto mladincev in mladink pa ia nadaljevalo z začetnim učenjem v teh delavnicah svoje strokovno izobraževanje Po prestariku vzgojnih poboljševalnih ukrepov širom po raznih Obrtnih delavnicah v Sloveniji. Mnogi izmed njih so danes marljivi, kvalificirani delavci v naši industriji in obrti. Mlekarna obratni el PRED KAKIM LETOM SO ZACELI V RADEČAH S KOPANJEM TEMELJEV ZA NOVO, SODOBNO MLEKARNO. TA DANES ZE OBRATUJE, HKRATI PA SE ZE KAŽEJO TUDI PRVI USPEHI V RADESKI ŽIVINOREJI. KMETJE- SEDAJ BOLJ SKRBE ZA LEPO PLEMENSKO ŽIVINO, KER DAJE TA VEC MLEKA, S TEM PA TUDI VEC DENARJA. ŽE V ČASU, KO SO MLEKARNO SE GRADILI, SO ODKUPILI NEKATERE DNI TUDI PO 800 IN TISOČ LITROV MLEKA, MEDTEM KO SE JE ZADNJE MESECE TA KOLIČINA ZARADI TEHNIČNIH TEŽKOC NEKOLIKO ZMANJŠALA, SEDAJ PA GRE ODKUP SPET NA BOLJŠE. Z NORMALNIM OBRATOVANJEM BO MOC SPREJETI DNEVNO TUDI DO 3.500 LITROV MLEKA. IN SE NEKAJ: V RADEČAH UGOTAVLJAJO, DA SE JE KVALITETA MLEKA IZBOLJŠALA OD 2,5% ŽE NA 3,10% MAŠČOBE, PA TUDI VEC. MLEKARNA V RADEČAH JE NAJMODERNEJE UREJENA. V NJEJ JE MOGOČE PREDELATI MLEKO TUDI V SIR, MASLO IN JOGURT. ..»..»..»..e., *•■.»•••• .»..»..e, bogat, tako da bomo lahko gradili potrebne nove stanovanjske hiše, novo pošto z avtomatično telefonsko centralo in trgovske lokale. Velika pridobitev Radeč pa bo brez dvoma novi vodovod v dolžini 7 kilometrov. Vodovod bomo zgradili precej s prostovoljnim delom in s pomočjo OLO Trbovlje in domačih podjetij. Pri tem so se izkazala podjetja Papirnica, »Peta«, VPD Hotemež in še druga. S tem bo rešeno vprašanje pitne vode za celotne Radeče, in celo do Hote-meia. Z mirno vestjo lahko trdim, da v radeški občini niso slabi ljudje, treba jim je samo raztolmačiti In povedati, da v celoti razumejo In tudi napravijo, kar je v njihovi moči. | želim vsem občanom, da bi se v dneh proslave letošnjega praznika naše občine kar najbolje počutili — vsem pa želim mnogo uspehov! Ivan Pešec in „Mlinarjev Janez“ »Mlinarjev Janez« je končno doživel krst na ra deškem letnem odru. Gledalci so zadovoljni. Delo je režiral Ivan Pešec. Ko smo se pred kratkim mudili v Radečah, smo se na občinskem ljudskem odboru srečali s tem žilavi m, vztrajnim zasavskim prosvetarjem. Iz njegov ih oči še vedno sije tista značilna mladeniška vedrost kot takrat, ko je bil Ivan še mlad fanti, vnet telovadec in igralec, znan kot dober režiser. Zdaj je daleč naokrog Njegova »Miklova Zala* je doživela nepričakovan uspeh. Sedemnajstkrat so jo igrali, ogledalo pa si jo je 5. tisoč ljudi. Prihajali so z najodijialjenejših krajev in zaselkov, s sabo so v culah nosili hrano in že dolgo pred predstavo posedli pred letnim gledališčem. Bilo je kot pravo romanje ... OKIE OZ STOBOIKI BIOEČ Radeče *o bile nekoč majhen trg, obdan • tremi gradovi Ostrovrharjev. Razvaline teh gradov so vidne še danes na Svibnem, Zebniku in na pobočju, Iti se razpenja nad sedanjim mestecem. Ob Savi je bila brodarska pot. V poznejšem času ly ‘°9 kratkim so začeli doma st - “OeJo cement in apnenčevo dvig- Pa se ie proizvodnja za okoli 60 odstotkov. CVlli xk' Ju, »»eno moko oskrbujejo vso Vu v,1°- Predelujejo tudi «6h; v betonit, delajo **an0 in pridobivajo gramoz za so še okoli 500 modelih je bilo doslej pre- c*ste. c«. rn*,r|t Iz Zidanega mosta 1 = predvsem za pod-grad nje. vala šele potem, ko eo le-tega odstranili. V Radečah bi lahko stala danes velika usnjar na. Zgraditi jo je hotel takratni labrikant Pod-vdmec. Vendar klerikalni 'občinski možje niso v to Privolili. Zdelo se jim je pod častjo, da bi gradil tovarno v njihovi iu-pi človek druge ve«, žid. Omehčali se nieo niti takrat, ko jim je hotel podariti novi zvon za radeško cerkev. Sokoli so bili pametnejši. Vzeli eo od njega podarjeno zemljišče,- kjer sedaj stoji telovadni dom. Godba je bila ustanovljena predvsem zaradi cerkvenih potreb. Zato je cerkev kupovala tudi instrumente ln vse ostalo. Ko se je godba osamosvojila, ji le vee to pobrale. Toda godbe- niki so se znašli. Kupili so tam-byraške instrumente in ustanovili tamburaški orkester. Cerkev je uvidela, da ni mogoče dobiti drugih godbenikov, zato je prosila prejšnje, naj spet primejo za pihala. Možje so si s pametno pogodbo zagotovili samostojnost in vrnjene instrumente. Hiša, v kateri je sedanja ambulanta, je bila nekdaj last grofa Guittmansthala Ritterfana, lastnika posestev na Hotemežu. Pozneje jo je podaril revežem in tako so tudi Radečam dobili dobrodelno hišo. Svoja posestva na Hotemežu pa je Guttmans-thal leta 1924 prodal nunam iz reda Sv. Vincencija Ponelskega, ki so imele svoj sedež-v Parizu. Od takrat je bilo v Radečah vedno okrog 250 nun- Leta 1933 je bila v Radečah velika povodenj. Zaradi neprestanega deževja je voda v 36 urah narasla za več kot pet metrov. Po trgu so se vozili s čolni in nekateri se še dobro spominjajo, da se je takratni župan pripeljal iz svoje hiše z banjo. Prvega fotografa so Radečani dobili že pred 50 leti. To je bil Uli Franc, ki se je le obrti naučil na Dunaju. Občina je imela nekoč svoj sedež v danes najslabši hiši v mestu, ki je dobro poznana pod imenom »stara občina«, V sedanjem občinskem poslopju pa je bile takrat sodišče. Pravijo, da so se včasih Radečani pogosteje tožarili kot danes... »Naši podeželski ljudje imajo radi ljudske in zgodovinske igre,* pravi tov. Pešec, »zato sem se tudi tokrat lotil takšnega dela. Koliko bom uspel, sicer ne vem. »Mlinarjev Janez* je slabše dramatiziran kot »Zala*, zato sva ga, kolikor se je dalo s sinom (prof. Janez Pešec je tudi režiser) popravila. Nastopa nad sto ljudi. Zgodba se godi v Tehar-jih, v Celju, na Turškem .. .* •In ne pozabite,* nam naroča, ko odhajamo, »pohvalit vseh 120 in več delavnih igralcev, pevcev, delavcev in vseh drugih, ki so prihajali k vajam iz dalj-njega Svibna, Jagnjeni-ce, Vrhovega in Loke. Mnogo so dali iz sebeh Savski mušketirji delavka iz papirnice 6«ik|hnetova Tončka dela v ra-V t(> »kPimicl že okoli 30 let. 'arno Je prišla, ko so pro- izvajali papir še z enim samim strojem. Takrat v enem tednu niso napravili toliko papirja, kot ga danes Izdelajo v enem samem dnevu. Tončka Je opravljala različna dela. Stela, zavijala, prebirala in sortirala je vse vrste paipirja. Sedaj dela kot Slevica, kar je seveda tudi zelo cilgovoroo delo. Povedala nam Je, da je v njihovi tovarni viden največji napredek, odkar Je bilo uvedeno delavsko samoupravljanje. Tovariši Imajo do nje veliko zaupanje, to Je razvidno tudi iz tega, da Je bila Tončka skoraj vsa zadnja leta članica delavskega sveta In upravnega odbora. S svojo resnostjo pri delil In s čutom odgovornosti pri upravljanju podjetja sl Je pridobila to zaupanje. Lahko bi ie šla v pokoj. Toda na to sploh ne misli. Čuti, da ie še potrebno, da živi s svojo »fahrlko«, na katero J* tako se. lo navezana. pa je bilo tu postajališče mnogih splavarjev. Število strank, Id ao nastopale na volitvah med obema vojnama, je bilo izredno veliko. Razmerje sil pa se je neprestano gibalo zdaj na to, zdaj na drugo stran. Naprednejše stranke so bile zbrane okrog nekdanjega »Sokola«, ostali so delali pri »Orlih«. Prvi Sq imeli svoj center v dvorani »Jadran«, drugi pa v stari cerkveni hiši za cerkvijo. To sta bili tudi hkrati močni središči takrat zelo razgibanega telovadnega dela. Prosvetna delavnost pa $e je razvijala v Narodnem domu, ki je stal na prostoru sedanje pošte. Tako nekako je bilo pred 30 leti- Nasprotja med obema taboroma So bila zelo velika. Ni bilo redko, ko je prišlo med pripadniki enih in drugih strank celo do fizičnih obračunavanj. Vsi so bili zelo dosledni v Izvajanju strankinih načel. Nekateri Radečani se še dobro spominjajo, da je bila pred mnogimi leti zaustavljena cerkvena procesija pred sedanjo Peščevo hišo. ker Je na njej visel sokolski plakat. Pot je nadalje- Pred menoj je živa podoba Jožeta Klembasa, Franca Kozoroga, Vinka Gorenjca in Martina Novoseliča — lovilcev premoga lz Radeč, njihovega velikega čolna, mrež in težkega dela. Zdaj v poletnih dneh se tl nenavadni ribiči že zgodaj odpravijo na lov. V Savi pri Vrhovem zaropoče ob štirih zjutraj motor velikega čolna — tovornjaka, ki reže svojo pot proti Suhadolu, kjer je najboljše lovišče. Franc Kozorog je pripovedoval: »Prvi premog lz Zagorja, Trbovelj ln Hrastnika so ljudje Iztrgali Savi že pred 35 leti. Posel je dobro nesel; nekaj je pomagala strast ln ljubezen do skalnate savske tesni, drugače polna nevarnih brzic, ln tako se je obrt ohranila še do današnjih dni. Delamo v okviru podjetja .Kurivopromet — Radeče1.« V dalji zateglo ropoče vlak. Savski mušketirji se zadovoljno spogledujejo — znamenje, da so naleteli na črni kamen. Zdaj zabijejo sredi reke v dno osem metrov dolg pilot. Nanj bodo pričvrstili čoln; šele potem spustijo mreže ... Delo je naporno Popoldanske ure naglo prihajajo. Na čolnu, ki je enkrat že odpeljal svoj tovor, so znova vedno večji kupi premoga. Tako se lahko okoli štirih popoldne odpravijo proti dimu. Tovor je težak tudi 7 ton. Kot vedno prej ln pozneje, so se tudi tistega poletnega dne. pred 10 leti nekako, ob tej uri vračali iz Suhadola, kjer je padec reke zelo velik, proti Vrhovem. Bill so zadovoljni — dan je bil uspešen. Ko so vozili po strugi, ki je široka le dva metra In na obeh straneh obdana s skalami, se je čoln nenadoma prevrnil Popadali so v vodo In se s težavo rešili, čez čas pa je pristal na bregu tudi čoln, toda — brez premoga in motorja. Joj — koliko so se potem drugi dan trudili, da so mojtor izvlekli lz savskih globini To je bil najrazburljivejši dogodek Iz njihovega povojnega dela na Savi. Drugih nesreč še ni bilo. Love tudi pozimi, če voda ne zmrzne ali ni prevelika. »Zadnje čase posel ni več tako uspešen kot prej,« tožijo vsi hkrati. Mnogo jim nagaja voda iz medvoške hidrocentrale, dež je prepogost, videti pa je, da tudi v Trbovljah presneto pazijo, da Jim uide po Savi čim manj premoga. ' S ijijri POZDRAV S»8I»«>«I J : ! : I f s | : i ! j i | T f * l : | i * t T | : J t I f ! f f Ob letošnjem šestem praznovanju občinskega praznika RADEČ, želijo vsem občanom kar najlepše praznovanje in še mnogo delovnih uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine, naslednja podjetja in ustanove: Občinski ljudski odbor, Radeče Občinski komite ZKS, Radeče Občinski odbor SZDL, Radeče Občinski odbor ZB NOV, Radeče Občinski sind. svet, Radeče Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev ter vse družbene organizacije na področju ObLO Radeče TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA, RADEČE CEMENTARNA TRBOVLJE — OBRAT ZID. MOST — RADEČE TOVARNA LESENIH PET »»PETA«, RADEČE PODJETJE »»KUM« IN »ROD«, RADEČE, Z DELAVNICAMI KOVINSKE, LESNE, PEKOVSKE, BRIVSKO-FRIZERSKE, OBLAČILNE IN VRTNARSKE STROKE SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE, RADEČE »KURIVOPROMET«, RADEČE KLAVNICA RADEČE KOMUNALNA PODJETJA, RADEČE KOLODVORSKA RESTAVRACIJA IN GOSTINSTVO, RADEČE v \a Mirno lahko trdimo, da je radeški kino glavno razvedri-lo za mnoge domačine in okoličane. Z uvedbo dveh programov vsak teden, se je število ktnoobiskovalcev znatno povečalo in znaša povprečen obisk fimskih predstav v ra-deškem kinu mesečno 3.168 ljudi, kar je za kraj precej veliko številka. Vendar pa se je do predkratkega uprava ra-deškega kinematografa borilo z raznimi težavami, ki bi lahko postale resna ovira za redno predvajanje fimov. Ena izmed takih ovir sta bila vsekakor oba stara projekcijska aparata, ki ne ustrezata več vse večjim potrebam. Oba aparata sta v uporabi že dvajset let in sta starejšega tipa za katerega danes ni več mogoče dobiti potrebnih nadomestnih delov in tudi predvajanje novih filmov je na njih nemogoče. Upravi kina je uspelo dobiti potrebna finančna sredstva za nakup novih projetkorjev. To bosta dva italijarUska filmska aparata, že rabljena, vendar novejšega tipa. Z novima projektorjima bo mogoče predvajati, kolikor bodo za to dani še drugi pogoji, tudi filme drugih site-mov, kot no psr. cineriascope, superscope itd. Problem je seveda tudi najemanje filmov. Dobre filme je težko dobiti in je tudi najemnina zanje zelo velika. Zato podjetje ne more ustvariti dobičkov, ki bi jih vložilo za izboljšanje svojega kinematografa. Kljub temu pa se občinstvo le redko pritožuje, ker se uprava trudi, da predvaja relativno dobre filme. Upravnik tov. Vilko Nemec je našemu poročevalcu povedal, da bo letos na sporedu še cela vrsta res dobrih filmov, s katerimi bodo zadovoljni tudi najbolj razvajeni obiskovalci. Ce bo mogoče, bo uprava še tračne filme, ki bi jih potem predvajali po vseh okoliških krajih in vaseh, tako da bi imeli tudi vaščani v radeški občini v svojih krajih redne filmske predstave. To je vsekakor dobra pobuda, ki naj bi jo podprli vsi pristojni čini-telji. Obiskovalci kina so zadnje čase zelo zadovoljni z zabavno glasbo pred začetkom predstave. Kvalitetna glasba, ki je posneta na magnetofonski trak, je prijetno razvedrilo za marsikaterega obiskovalca Priporočljivo bi bilo, da W magnetofon uporabljali tudi # razne reklamne in druge ni' mene. Iz navedenega posnemamo, da se uprava radeškega kino resno trudi, da zadovolji svo je obiskovalce in jim nudi prijetno in koristno razve* drilo. letos uvedla predvajanje treh filmskih sporedov tedensko, tako da bo v kinu tedensko le en dan prost. V načrtu je nadalje, da bi občinska zveza »Svobode in prosvetnih društev kupila projektor za ozko- Radeški park Začetek praznovanja V Radečah se je začelo praznovanje občinskega praznika s predstavo ljudske igre »Mlinarjev Janez«. Na že znanem prostoru za šolo je zraslo veliko prizorišče, pred njim pa prav tako velika lesena tribuna-ki pa kljub številnim sedežem pni prvi in drugi predstavi ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, tolikšno je bilo zanimanje za igro. Zanimivo je že samo naravno prizorišče z velikanskimi kulisami, ki predstavljajo pravi srednji vek — ko pa zagorijo številni reflektorji, je prizor nepozaben. — Tudi igra sama je prarva ljudska predstava Mlinarjev Janez in Marjetica plačujeta svojo ljubezen skozi nešteto dogodivščin in trpljenje pod nasilnim Urhom, grofom Celjskim, ki si lasti pravico prve noči, pa turški napadi in njuno pregnanstvo, pa zanimiva zgodovinska zgodba, kako so Teharčani postali plemiči in kako so ukanili svojega nasilnega grofa, prelepi prizori iz narodnih običajev, toplo izražanje domovinske ljubezni, odločno nastopanje slovenskega tlačana — upornika itd. itd. Vse to je prikazano v resnici množično, saj igra skoraj neprestano preko 50 ljudi na prizorišču. K vsemu temu še slikovitost pisanih narodnih noš, vitezov, Turkov, ples oda lisk v turškem taborišču, narodni plesi pod vaško lipo, vitezi in Turki na konjih — skratka: težko je našteti vse, kar tako privlači oko in uho, da tudi uho, kajti vsa. igra je prepletena s petjem in godto. V resnici: to pot sta se zopet izkazala tovariša Ivan Pešec in prof. Janez Pešec z režijo, dr. Karel Matko s svojim znanim zborom, tov. Burger s svojim čopičem, ki je naslikal toliko kulis, in tov. Gospodariš,1 ki je znal mojstrsko postaviti vse to prizorišče m tribune. ( Da bi dali priložnost videti to lepo stvar tudi gostom izven Radeč, bo sledilo še več ponovitev. Tako so igrali »Mlinarjevega Janeza« že sinoči, prav tako ga bodo ponovili danes, v soboto, 7. septembra zvečer — im če bo vreme ugodno, še kasneje. Goste pa prosimo, ako bodo prišli v večjih skupinah, naj ne pozabijo to sporočiti predčasno zaradi rezervacije vstopnic-— Priglasitve sprejema tov. Premersteim Robert, Radeče. Radeče i storilkah Koliko Radečanov deluje In Je vključeno v raznih množičnih organizacijah ln društvih? Evo nekaj podatkov! Občina Radeče z Zidanim mostom, Loko, Bregom, Razborjem, Vrhovem, Pod-kumom ln Dolom pri Litiji Je velika občina. Najmočnejša organizacija v občini Je Socialistična zveza delovnih ljudi, ki šteje 4.801 članov. Prav tako Je v ra-cev. SZDL obsega 10 osnovnih organizacij. V organizaciji LMS Je 508 članov z S osnovnimi organizacijami. Zveza borcev NOV ima tli članov s štirimi osnovnimi organizacijami. Tudi vojaški vojni invalidi Imajo štiri organizacije ln 151 članov. Prav dobro v Je radeški občini zastopan Rdeči krit s 7 organizacijami, ki štejejo L007 članov ln 1024 pemladkarjev. Sindikalnih podružnic Je v občini 15 s 1.40« člani ter dvema drultvama: društvom upokojencev s 012 člani In društvom učiteljev ln profesorjev, v katerem Je 35 članov. Zelo razgibana Je kulturno prosvetna dejavnost v okviru občinskega sveta »Svobod« In društev, ki Jih Je 11 l«i štejejo 057 članov. Tudi gasilskih društev Je enajst s 372 aktivnimi in 021 podpornimi člani. Nadalje deluje v občini četvero lovskih organizacij s 121 člani, ribiška družina s 3« člani, avto-moto društvo s 30 člani, planinsko društvo z 228 čianl, kegljaški klub z 31 člani ln združenje rezervnih oficirjev z 48 člani. Številen Je tudi Rod »Zasavski brodar , ^ šteje 145 članov. 8“„ jo družini sta v občini “vf,’anl sicer Zidani most z <» ln Papirnica s 30 člani-Telovadnih društev J ,r področju občine peti **»j če (455 članov), not* (107), Papirnica (85), * most (42), Loka <»>• „-0rt-Nadalje Je v občini »P jT no društvo »Radeče« ,|Vo člani, smučarsko <” .^č-Podkum (43), — N« PT,|I-ju občine delujejo tud rl kmetijske zadruKe'v,e« pogledamo dejavno* ,1 organizacij, vidimo, “ „tr članstvo SZDL rade«*', i čine Izživlja n»i“ n«**’ dveh organizacijah, terl pa še v več. „Cut odgovornosti in ljubezen do organizacije1 Emil Rojc je dijak tretjega letnika učiteljišča v Celju, doma pa je iz Radeč. Ker smo zvedeli, da sodi med najboljše radeške mladinske aktiviste, smo ga obiskali z željo, da nam pove nekaj svojih misli o delu v mladinski organizaciji. Mladinska organizacija t)e organizacija mladih ljudi,« je dejal, »zato lahko tudi z načrtnim in intenzivnim delom postane življenje v tej organizaciji živahno in uspešno... V naši občini smo v zadnjih treh letih dosegli velike uspehe, ki so danes vidni. Cesto nas tovariši iz sosednih občin vprašujejo, kako nam je to uspelo. Kratek odgovor: to je mogoče doseči samo z delom, z vztrajnim delom. Ni res, kot trde nekateri, da ponekod mladina nima želje po delu v organizaciji. Vsak mlad človek bo voljan delati, če mu bomo znali naše delo pravilno pokazati, če bo občutil, da se nekdo zanima za njegove težave ter mu Seli pomagati. To pa je v največji meri od- aktivisteri visno od nas našega čuta - , naše ljubezni do org odgovorno** p. po V tem so po mnenju vseh tovar cgV^ začetki vseh utpehov. j##j, je tu še kup drugih, vP ]gjS^ ki so prav tako va n • pfei pa je, če ne bomo rešU^ omenjenih, tudi dr^®?ni m*1* ne bo mogoče v P° opraviti.« Gča* Mladina m volitve Razpis Delu sledi tudi priznanje V pripravah za praznovanje dneva mladosti je Centralni komite Ljudske mladine Slovenije razpisal v nagrado prehodni pokal za najboljšo občinsko organizacijo Ljudske mladine, ki bo največ storila v pripravah za praznovanje dneva mladosti. Sedaj, ko je to praznovanje že za nami, in so zbrani rezultati, bo vso mladino radeške občine, posebno pa še požrtvovalne mladinske aktiviste zelo razveselila novica, da je predsedstvo Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije sklenilo, da prehodni pokal prejme v enoletno last organizacija Ljudske mladine občine Radeče. O delu mladinskih organizacij v radeški občini smo že precej napisali, zato ni treba navajati rezultatov njihovega dela. Pokal so si priborili s trdim delom in ga tudi upravičeno zaslužijo. Ime: »Najboljša občinska organizacija v Sloveniji« jim vsekakor pripada. K temu častnemu priznanju radeške Ljudske mladine jim moramo iz srca čestitati! K-c- Nedavno je bilo v Trbovljah posvetovanje mladinskih aktivistov iz občin o pripravah za bližnje volitve v Občinske ljudske odbore. Na tem posvetovanju &o sklenili, da bodo mladinske organizacije takoj začele pojasnjevati svojim članom pomen volitev in nekatere novosti v novem zakonu o volitvah, kot na primer uredbo posrednega sistema volitev v okrajne ljudske odbore in uvedbo zborov proizvajalcev pri vseh občinskih ljudskih odborih. Mladinske organizacije bodo nadalje organizirale razgovore z ■ljudskimi poslanci ali odborniki. Ti razgovori naj bi prispevali k spoznavanju dela ljudskih odborov oz: skupščine in sploh k razumevanju nekaterih aktualnih problemov naše družbene skupnosti. Na .posvetovanju so govorili tudi o tem. da mora priti v nove ljudske pdbore več mladih ljudi; ki jih v sedanjih odborih skorajda ni. Res je, da ne gre za mladinske predstavnike v ljudskih odborih, toda kljub temu je prisotnost mladih Ljudi v teh važnih družbenih organih zelo potrebna. Ona namreč ustvarja možnost, da tudi mladi ljudje prispevajo svoj delež k dobremu delu ljudskih odborov in sploh k napredku občin. Odborniki iz vrst mladine pa Mladina radeške pred pomembnimi Enomesečno tekmovanje, ki ga je razpisal občinski komite IMS v Radečah med svojimi cenovnimi organizacijami v počastitev VI. kongresa Ljudske mladine Slovenije in občinskega praznika, bo skoro končano. Trenutno fe ni mogoče govoriti o končnih ocenah posameznih cenovnih organizacijah in bodo mane šele po 1. septembru,, vendar pa lahko že danes rečemo, da so nekatere osnovne organizacije mladine dosegle že do sedaj pomembne uspehe ki jim bodo trdna osnova za nadaljnje delo. Radeška osnovna organizacija mladine sodi prav gotovo med prve. Ta je žarišče svojega dela prenesla'na letno telovadišče, kjer so bile dnevno vaje za igro »Mlinarjev Janez.« pri kateri eodeluje nad polovico organizirane mladine. Na i$tem mestu so bili številni debatni večeri, delovne akcije in ostalo delo. Marksistični krožek, ki deluje v sestavu te organizacije, je v celoti predelal začrtan program predavani in diskusijskih vaj. Pomoč, ki jo je nudila radeška mladina ostalim, zlasti vaškim organizacijam mladine, je bila velika. Številna predavanja na terenu in razne druge oblike dela so terjate mnogo prostega časa mladih aktivistov. Omembe vredno je še delo komisij. ki so z najrazličnejšimi akcijami dopolnjevale program dela. Tudi mladina v Tovarni Papirja je z dosedanjimi številnimi akcijami častno počastila VI. kongres LMS in občinski praznik. Na področju športnih , tekmovanj bodo papirničarji prav gotovo močno konkurirali vsem oštetim. Pa tudi ostala dejavnost papirniške mladine je vredna pohvale In je pričakovati. da bo ta organizacija posegla v borbo za najboljše mesto. Med vaškimi mladinskimi or. ganizacijami prednjači Podkum ki je do sedaj že dosegel poseb. no veliko točk v politične - ideološkem delu, pa tudi na drugih področjih so Podkumčanl glede slabih pogojev, v katerih morajo denati. dosegli pomembne uspehe. Osnovne orgapizacije mladine v Jagpjenici, Zidanem mostu Vrhovem, Loki in Svibnem, ob času, ko to pišemo, nekoliko zaostajajo za drugimi, vendar je razlika neznatna in lahko vsak čas pričakujemo, da bo prišlo do sprememb v dosedanjem redu. Nedvomno je to tekmovanje zelo koristno in bodo doseženi bi tudi laže opozorili na nekatere akutne probleme, ki težijo mlade ljudi. Organizacije Ljudske mladine imajo tudi sicer možnost, da opozo.re ljudski odbor na ta vprašanja, toda iz izkušenj vemo, da taka opozorila in predlogi dostikrat niso prodrli do tribune ljudskega odbora. Udeleženci posvetovanja, so poudarili potrebo, da se mladinske organizacije bolj poglobijo v reševanje probleftiov svojega kraja. Njihova zelo važna naloga je, da skrbe za čimvečjo udeležbo mladine na zborih volivcev, kjer pa ne sme biti samo pasivni poslušalec, temveč mo.rajio mladinci nastopiti s predlogi in stališči ter Po svojih močeh čimveč prispevati k reševanju perečih vprašanj, To je potrebno tudi zategadelj, ker se bodo organizacije Ljudske mladine lahko borile za izvolitev mladih ljudi v ljudske odbore le tedaj, če bodo imele pri ljudeh potreben ugled. Tega bodo imele, če ne bodo zaprte same vase, ampak bodo delovale tudi navzven. Mladinske organizacije prav tako ne smejo pozabiti na tiste mlade ljudi, ki bodo letos prvikrat voliti. 2e sedaj je treba sklicevati sestanke s temi ljudmi in jim pojasnjevati pravice občine uspehi uspehi gotovo V prid mladini radeške občine' v -nadaljnjem tekmovanju, ki ga okrajni, komite LMS razpisuje v počastitev VJI. kongresa ZKJ. Pa še nekaj: mladi ljudj.e so se seznanili s tematiko, o kateri bodo razpravljali na bližnjem kongresu Ljudske mladine Slovenije v Celju, na drugi strani pa sa s ,svcy v avgustu nadv’e . iepp počastili občinska praznik Radexč. in dolžnosti državljanov FLRJ. Od organizacij Ljudske mladine je odvisno, ali bodo bližnje volitve velik in pomemben dogodek za te mlade ljudi, ali pa bodo videli v tem zgolj Peko formalnost, ki se bo vsakih nekaj let ponavljala. Ke>r bomo letos prvič volili tudi zbore proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih, je potrebno, da se tudi mladinske organizacije v podjetjih pripravljajo za volitve. Njihov naj- lepši prispevek k volitvam bo, če se bodo še bolj aktivno vključile v reševanje problemov podjetja in če bodo storile vse za, nadaljnje povečanje proizvodnje, za vzgojo mladih proizvajalcev itd. Tudi mladi zadružniki bodo letos volili odbornike v zbor proizvajalcev, zato je potrebno, da pregledajo svoje dosedanje delo in se odločijo za prihodnjo, še uspešnejšo pot k skupnemu smotru, čeprav je moj sestavek le Okrajni komite LMS Trbovlje razpisuje tekmovanje v počastitev VII. kongresa ZKJ med občinskimi komiteji LMS okraja Trbovlje za čas od 15. septembra do 29. novembra 1957. Namen tekmovanja je, da v pripravah za VIL kongres ZKJ tudi mladina prispeva s pospešeno dejavnostjo svoj delež za napredek naše družbene skupnosti. Razumljivo je, da bo treba temu primerno sestaviti tudi tekmovalne načrte. Kongres LMS, ki bo 13. in 14. septembra letos v Celju, bo dal obilo napotkov za sestavo kar najbolj konkretnih programov. Pogoj tekmovanja je, da se vsak občinski komite LMS predhodno priglasi z izdelanim tekmovalnim programom. Tekmovalna komisija pri okrajnem komiteju LMS bo upoštevala le rezultate, dosežene v času tekmovanja. Najboljši občinski komite LMS bo prejel v nagrado mladinsko zastavo. Predvidene so tudi ostale manjše nagrade. Pozivamo vse občinske komiteje LMS, da se tega tekmovanja zanesljivo udeleže in tako z delom podaste VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. ' Okrajni komite LMS Trbovlje poročilo s posvetovanja mladin- BOŠ IZBIRALA BODOČE OD-skih aktivistov, je treba na BORNIKE, TUDI OD TEBE SO koncu zapisati tudi naslednje ODVISNI BODOČI USPEHI besede: MLADINA, TUDI TI KOMUNE! -nc Horhton dogovor mCadiit $adtu$ni(kov Pred kratkim je bila v prostorih Kmetijske poslovne proizvajalne zveze v Urežicah prva seja novoizvoljenega okrajnega odbora aktivov mladih zadružnikov. Zastopniki aktivov so se temeljito pogovorili o svojem dosedanjem delu ter sklenili koristen dogovor za prihodnje leto, V našem okraju dela 17 aktivov mladih zadružnikov. y katerih je včlanjeno preko 450 ^mladih kmečkih fantov in deklet. Kmečka mladina je že dolgo čutila potrebo, da se aktivno vključi v prizadevanja za preobrazbo ' naše vasi. Mnogo problemov je mladina začela že reševati preko organizacij Ljudske mladine, ki so marsikje na vasi žarišče kulturno-prosvetnega in družabnega življenja. Kmalu je dozorelo spoznanje, da je kmetijska zadruga predvsem in najbolj poklicana in odgovorna zg pospeševanje kmetijske proizvodnje in razvijanje socialističnih družbenih odnosov na vasi. Tudi kmetijske zadruge same *o čutile potrebo da pogumneje vključu- Tlk pred začetkom tekmovanja koscev AMZ iz Sevnice jejo kmečko mladino v družbeno življenje na vasi. Preteklo je že eno leto in pol od ustanovitve prvih aktivov mladih zadružnikov. Aktivi so že premostili težave in se organizacijsko utrdili. Člani akti-, vov so napravili mnogo gnojilnih in sortnih poizkusov, ki so povečini zelo dobro uspeli. Tudi raznih tekmovanj je bilo precej. Prednjačili *o predvsem aktivi v Sevnici. Šentjanžu, Studencu, Kapelah in Brežicah, a tudi drugod niso zaostajali. Mladina je zelo rada obiskovala razna tekmovanja. Mnogo je bito tudi ekskurzij na vzorno urejena posestva, kjer so mladi zadružniki lahko spoznali prednosti moderne obdelave zemlje. O vseh teh uspehih so se na tej seji temeljito pogovorili. Ugotovili so, da so vse oblike dela bile v dosedanjem razvoju aktivov mladih zadružnikov potrebne ln koristne. Mar sik ak kmečki fant je spoznal koristnost umetnih gnojil ter izbranih semen. Pa ne samo to. Mladi zadružniki so sl v kmečkih gospodarskih šolah nabrali tudi prepotrebno teoretično znanje, ki ga sedaj že s pridom uporabljajo v praksi. Prišli so tudi do spoznanja, da morajo v prihodnje preiti na nove oblike dela. Tudi aktivi mladih zadružnikov se morajo čimbolj konkretno vključiti v prizadevanja za dosego večje kmetijske proizvodnje. Večji pridelki in cenejši pridelovalni stroški so Pa mogoči le z modernejšo obdelavo zemlje in uporabo vseh agrokemičnih in agrotehničnih pripomočkov. Ti pa so seveda rentabilni in donosni le na večjih površinah. Ni torej dovolj, če pri raznih poizkusih, tako sortnih in gnojilnih, samo ugotovimo prednosti uporabe umetnih gnojil ali dobrih semen, ampak moramo ta dognanja tudi začeti uporabljati v praksi. Torej od drobnih poiz- kusov moramo preiti na proizvodne poizkuse na večjih površinah, ki naj prinesejo tudi večje pridelke. Aktivi mladih zadružnikov bi lahko svoje proizvodne poizkuse začeli uporabljati na zemljiščih, ki" so last splošnega ljudskega premoženja. In ne samo to. Tudi razne plantažne nasade bi mladi zadružniki marsikje uredili. Okrajna zadružna zveza je pri-pnavljenja priskrbeti v ta namen potreben kredit ali pa dati tudi subvencijo, da bj na tg način usposobili večje površine. Aktiv mladih zadružnikov v Brežicah že razmišlja, kako bi uredil plantažni nasad jablan. Nasad naj bi imel 2 ha površine. Upamo, da bodo mladi zadružniki v Brežicah, ki so že doslej držali svojo besedo, tudi to namero izpolnili. Nadalje je mnogo možnosti za gojitev črnega ribezlja. Morda bi bilo umestno, da bi se kakšen aktiv posvetil vzgoji sadik črnega ribezlja, ki jih danes zelo primanjkuje. Na tej seji so se mladi zadružniki dogovorili, da bodo aktivi tekmbvali med seboj. Osnovna vsebina teh tekmovanj bo, kateri aktiv bo uspel napraviti več proizvodnih poizkusov na večjih površinah, uredil večje nasade, vključil čimveč svojih članov v zvezno tekmovanje za večje hektarske donose ter storil čimveč za izobrazbo svojega članstva. V jeseni bodo v Sevnici ustanovili kmetijsko zadružno šolo. Do sedaj je še zelo malo priglasitev za to šolo. Zato so se na seji dogovorili, da bo vsak aktiv poslal v šolo vsaj enega svojih članov. Seveda bodo mo. relu tudi kmetijske zadruge pokazati potrebno razumevanje in te mladince v času šolanja — letos samo tri mesece — tudi štipendirati. K-c Med dvema kongresom? VI. kongres Ljudske mladine Slovenije bo za nadaljnje delo naših mladinskih organizacij tn za družbeno dejavnost njladin* sploh izrednega pomena. Po mojem mnenju bo kongres glede ne svojo kvaliteto in sedanje delo mladine predstavljal enega izmed najvažnejših dogodkov v tem letu. Obdobje med obema kongresoma Ljudske mladine je bilo tako polno poti in ciljev, na katere so vplivali notranje- in zunanjepolitični dogodki, da je iz tega nujno sledila velika razgibanost mladine na vseh področjih. Vzgojno delo z mladino sodelovanje mladih ljudi pri delavskem ln družbenem upravljanju, pri Iskanju novih poti v našem kmetijstvu, društvena dejavnost mladine ln najrazličnejše stare in nove oblike dela. so vprašanja, pri katerih reševanju smo že mnogo storili. Vendar pa je potrebno, da bo kongres z analizo vsega tega poiskal pametne in koristne zaključke ki naj bi bili sestav- ljen. na naših dosedanjih izkušnjah oh upoštevanju našega trenutnega stanja. Zato je naša dolžnost, da smo v svojih osebnih pripravah na kongres čimbolj dosledni in da bomo s konkretnimi primeri in predlogi pomagali kongresu pri njegovem delu. Janez Zahrastnik 7 one Zagorc: MED NEMCI Pust, deževni dan je bil, ko sem šel . z doma. Prvo veselje in pričakovanje nečesa novega ee je spojilo s sentimentalno otožnostjo srca, ki za nekaj časa zapušča svoje domače, prijatelje in še sto drugih stvari, ki se .ti v takšnem trenutku zde lepše kot kdaj koli prej. Se ko si doma, tipaš okrog sebe z očmi in hočeš v nekaj trenutkih strpati vase vse lepo, da se med tujimi ljudmi raznese v tebi, da nosiš vsak spomin v srcu kot krasen šopek duhte-čega cvetja, ki ga občuduješ, ker veš, da je 'ep in edinstven. Se lepše kot vse to ps je ljubezen do domovine, ki jo človek prav začudi tedaj, ko se znajde med tujimi ljudmi, in spozna da od tebe samo nekaj pričakujejo, ti pa jih moraš ubogati in jim biti pokoren. Pa da se vrnem na začetek svoje .poti. V Zidanem mostu je bil Tauem-Expre^s nabito poln. Sele v Ljubljani sem dobil prostor v kupeju. Takoj je bila skupaj pisana družba: trije Grki, ena Nemka, en Turek, dva Bosanca in jaz, Slovenec. Ko smo se odpeljali iz _ Ljubljane, nas je obšla neka odkrita bojazen pred cariniki. S komer koli sem se kdaj pogovarjal, mi je pravil, kako neusmiljeno ti premečejo prtljago, in če se jim zdi, napravijo celo telesno preiskavo. Zato smo se v Kranju, ko je vstopil v kupe carinik, stisnili vsak v svoj kot, kakor poredni otroci, ki se boje ostre očetove besede. Toda na moje vel/iko, veselo presenečenje se carinik sploh ni dotaknil naših kovčkov. Le odvečno vsoto denarja je moral vsak priglasiti, ki je potem proti potrdilu ostala na jeseniški carinarnici. Tudi pregled potnih listov je bil povsem formalen, ln po polurnem po-* stanku na jeseniški postaji je električna lokomotiva s precejšnjo naglico zapeljala v hajdaljšl jugoslovanski tunel. In ko smo se spet pripeljali na svetlo — smo biili že v Avstriji. Tudi v Podrožici, ali Rosenbachu, kakor jo Avstrijci imenujejo, se nihče ne zmeni zate, ne za tvoj potni-list ne prtljago. Morda vlada takšna površnost samo ob nedeljah, a po pripovedovanju drugih ljudi tudi ob {delavni— kih ni nič drugače Neki civilni uradnik s pristnim gornještajerskim klobukom je žigosal naše vize, potem pa smo se odpeljali proti Beljaku. Samo nekaj minut smo čakali na vlak, ki pripelje z Dunaja. Ker so Grki v Beljaku izstopili, je bilo v kupeju dovolj prostora za dve priletni Angležinji. Kmalu smo se spustili v pogovor in bili sta obe nadvse srečni, da na tipičen angleški način lahko povesta mlademu Slovencu, kako lepo je v Angliji, dd ni nikjer vse tako lepo urejeno kot pri njih. No, sem si mislil, saj sta dobri državljanki, vredni svojega ponosnega rodu, toda v sebi sem obdržal svoje mnenje o Angležih in o vsem, kar je angleškega. Torej, ni vse zlato, kar se sveti! Tudi v Badgasteinu smo se ustavili za nekaj minut. To je eno izmed najbolj poznanih avstrijskih letoviščar-skih mest. Vsepovsod vidiš velike modeme hotele, tu in tam pa majhno, v bavarskem stilu zgrajeno hišico, obdano z velikimi smrekami, kar daje kraju še posebno lep videz. Skoda je le, da smo sa vozili skozi ta čudovito lep gorski predel Avstrije ob deževnem vremenu, Toda vitki mostiči nad globokimi strugami penečih se potokov, razsežni smrekovi gozdovi in pašniki z majhnimi stajicami za seno — vse to je tako lepo, ko da ne potuješ skozi naravo, ki si je vsak dan navajen, temveč da si med nečim lepšim, edinstvenim. Salzburg je mejna postaja med Avstrijo in Nemčijo. Menjalci denarja pridejo tu kar V kupeje, in dobrodošel jim je vsak denar, samo da pri tem kaj zaslužijo. Toda vlak ne stoji dolgo. Avstrijske sprevodnike zamenjajo nemški, in kmalu se pojavijo tudi nemški cariniki. Kdo ve kaj radovedni niso, toda za cigarete in slivovko se zelo zanimajo. Ce imaš pri sebi več kot dve sto cigaret, moraš plačati zanje precejšnjo carino, sicer ti jih neusmiljeno zaplenijo. Tako se je zgodilo tudi mojemu sopotniku iz Bosne, ki je potoval na prakso v Bruchsal. Kmalu zatem je prišel sprevodnik. Moj sopotnik ga je prosil za neko pojasnilo, in ko je dobil odgovor, mu je ponudil cigareto. Toda sprevodnik mu je s službeno prijaznostjo odgovoril: »Hvala, gospod, sem v službi, pa tudi pretežke so zame jugoslovanske cigarete.. Ce bi mu ponudil cigareto Anglež. Grk ali Nemec, bi jo gotovo vzel, toda od Jugoslovana je ni maral. Videti je bilo, s kakšnim ponosom je rekel te besede, češ da bi Nemec vzel cigareto od Jugoslovana, ne, tega pa že ne! Takšno je bilo moje prvo srečanje z Nemcem na nemških tleh. Morda sem Imel smolo, 'da sem pri njem naletel na to spoznanje, ker večina Nemcev je danes drugačna, kot je bila tista leta tik pred drugo svetovno vojno. Vožnja od Freilassinga, to Je od prve nemške postaje, je bila zame nekaj posebnega. Bliskoviti kontrasti že takoj preko avstrijsko-nemške meje. Vsepovsod ;e upadljiva vsaj navidezna blaginja. V majhnih, vilam podobnih hišicah ne stanujejo samo premožnejši, tako imenovani poslovni ljudje, ampak tudi kmetje in delavci, Skoraj pred vsakim kmečkim pošlo jem je stal osebni avtomobil, dvorišča so polna poljedelskih strojev in vendar kmet še zmeraj ni zadovoljen. .Okrog osme ure zvečer smo bili v Ulmu. Skoraj vsak človek, ki se količkaj razume na umetnost, ali ima sploh kaj smisla za lepoto, se začudeno zazre v krasno ulmsko katedralo, ki jo po pravici prištevajo med največje znamenitosti Evrope. Zdaj sem že čisto pred koncem poti — pred Stuttgartom. Med maloštevilnimi potniki na peronu sem bil tudi jaz. Vsakogar je nekdo pričakoval, njeni pa se je zdelo, d« me ne čaka nihče. Ob pol desetih zvečer bi se v mestu z osem sto tisoč prebivalci kaj težko znašel. Tod# tik pred Izhodom me pokliče žena mojega prijatelja, ki me je poznala samo po« fotografiji. Za njo se mi je kmalu nasmejano približal tudi njen mož. Vsako snidenje po dolgih letih je čudovito. Zdi se, da sl ljudje v takih trenutkih nimajo kaj povedati. Samo gledajo se in njih smeh ti razodene vsako skrito misel srca. Po večerji v okusno, opremljenem hotelu na železniški postaji smo se z avtom odpeljali po Konigstrasse, eno od najlepših in najbogatejših ulic v Stuttgartu. Dolga reka avtomobilov se je počasi premikala med rožnato neonsko svetlobo, na koncu ulice pa se je razlila na vse strani, in šele zdaj je bilo mogoče nekoliko hitreje voziti. Ko smo prispeli domov, se je ob šampanjcu razvila živalna debata. Moji prijatelji so bili radovedni, kako je v Jugoslaviji, jaz pa bi bil prav tako, v enem dušku rad zvedel vse o življenju v zvezni republiki Nemčiji. Naslednje dni sem se srečal z mnogimi ljudmi, in celo z ameriškimi vojaki, ki so stacionirani v Nemčija v okviru sil sevemo-atlantskega pakta Ob vsakem pogovoru s temi ljudmi sem se prepričal, da jih preveva nov, humanejši odnos do soljudi in celo neka navdušena miroljubnost do vseh narodov, razen do Sovjetske zveze Ne smem reči, da sovražijo ruski narod, pač pa njihovo družbeno ureditev. Zagrizeno se bore proti vsaki komunistični ideji, toda to niso delavci in mali obrtniki, pač pa industrialci, veletrgovci in veleposestniki. Vsi pa smo lahko veseli, da nemški narod ne želi biti nikoli več pod železno vojaško diktaturo. Nemci se z tteemd silami otepajo oborožitve, ki nikoli ne prinaša blaginje im sreče, pač pa vpoklice v vojsko, zvišanje cen in davkov. Tega pa se Nemci boje. Zdi se, da jim je druga svetovna vojna dala dober nauk, da je človeško življenje nekaj več kot prazna vera v bolehavo prepričanje nekega nacista, ki si je utrl pot do oblasti z židovskim denarjem, nato pa je hotel prav te ljudi na ogaben način popolnoma iztrebiti. Neki čuden odnos do Židov imajo Nemci še danes. Toda čemu? Mar niso vsi ljudje rojeni z enako dobrimi m slabimi lastnostmi? (Dalje prihodnjič) % Hrvaško - slovenski kmečki upor 1573 Razstava v Posavskem muzeju v Brežicah od 22. septembra do 31. oktobra V eni izmed prvih letošnjih šte-hrvsško - slovensko mejo pri Bl- rllk našega lista smo poročali, da namerava Posavski muzej v Brežicah pripraviti obsežno razstavo »Hrvaško - slovenskega kmečkega upora 1857«. Zaradi tehničnih ovir razstava ni mogla biti odprta, kakor smo takrat poročali, že v mesecu maju. V okviru proslave »Tedna muzejev« in tretjega občinskega praznika občine Brežice bo odprta od 22. septembra do 31. oktobra t.L v viteški dvorani brežiškega gradu. Spodaj prinašamo nekaj zanimivih podatkov o pomenu razstave in o bogatem razstavnem gradivu. Kmalu bo minilo 400 let od dogodka. ki se ga v Posavju in v Hrvaškem Zagorju spominjajo ljudje še danes. V prvih štirinajstih dneh meseca februarja 1573. leta se je na tem ozemlju odigrala vrsta zgodovinskih dejani, ki se Jih spominja naše ljudsko izročilo, opevali in opisovali so jih slovenski in hrvaški pesniki ln pisatelji. Izraženi so v glasbenih delih slovenskih in hrvaških skladateljev m okrog tri sto let jih opisuje in raziskuje hrvaško ln slovensko zgodovinoslovje. To nas ne bo čudilo, če vemo. da Je takrat bilo prebivalstvo v Posavju in Hrvaškem Zagorju revolucionarno razgibano kot nikoli prej in pozneje. Hrvaškim upornikom pod vodstvom Ilile Gregoriča in Brdovca so se priključili ekoraj vsi slovenski kmetie podložniki ob hrvaško - slovenski meji. Le enajst kmetov v obsežni brežiški in njej sosedni bizeljski gospoščini ni sodelovalo v uporu. Iz Cesargrada Je šla skupina hrvaških upornikov pod vodstvom Gregorčiča preko Sotle mimo Bizeljskega, Flšec, Dobove Im Brežic, ter po dolini Save navzgor. Njej so se povsod priključevali slovenski kmetje. Mnogo njih pa je je nekaj dni Prej sodelovalo v uporu na hrvaškem ozemlju. Za župana brežiške gospoščine iz ob-soteljske vasi Jereslavec na primer vemo, da je kot vodja oddelka v Gregorčičevi skupini upornikov sodeloval v uporu že v Hrvaškem Zagorju. Udeležil se je napada na hrvaški Cesargrad in potem nadaljeval s hrvaškimi uporniki pot na Štajersko ln celo preko Save na Kranjsko. Povsod je zbiral in nagovarjal slovenske kmete, naj se pridružijo uporniškemu gibanju. V Posavju so hrvaški ln slovenski kmetje dosegli v uporu največ uspehov, pa tudi svoj prvi ln odložilni poraz Predali so se jima mesti Brežice in Krško, gradovi Kunšperk, Leskovac. Rajhenberk. Sevnica, samostan v Jurkločtru Itd. Pri Krškem pa je del Gregorčičeve uporniške vojske utrpel svoj prvi in za nadaljnji razvoi upora usodni poraz V boju z Uskoki le v Krškem padlo m utonilo na begu v Savi okrog 300 kmetov. Z drugim, manjšim delom upornih hrvaško - slovenskih kmetov je Gregorič nadaljeval pot ob Savi navzgor in pri Sevnici zavil proti Sisci. zavzel samostan v Jurklo-štru, trg Planino, ln preko Pllštaj-na v nedeljo, 8. februarja dosegel HALO 91! Radoveden sem, koliko udarcev v minuti Je moč največ narediti s teleprinterjem. Ali bosje vedeli odgovoriti? — B. T„ Zagorje ob Savi. Neka britanska tovarna je pred nekafl meeecj »konstituirala popolnoma nov tip teleprinterja, ki dela mnogo hitreje od vseh dosedanjih. Njegova norma je 100 besed na minuto. Zadnjič sem bral v vašem listu, da bo Okrajni trg v Trbovljah preimenovan v Leninov trg. Kdaj bo ta sklep ObLO veljaven? — T. T., Trbovlje. Leninov trg bomo dobili ob 40-letnilci velike oktobrske revolucije, 20. oktobra tega leta. Slišal sem, da so se rokometaši »Rudarja« naknadno uvrstili v zvezno rokometno ligo. Ali je res? — T. A., Trbovlje- Res jel Koliko kamionov, motornih koles In avtobusov Imamo po vašem mnenju v našem okraju? — F. G., Radeče. 360 motorjev, 31 avtobusov m 190 kamionov. Kot vnetega bralca več časopisov me zanima, kje je izšel prvi časnik na svetu? in 190 kamionov. Prvi časopis so imeli v Rimu in je propadel z razpadom rimskega cesarstva. V rubriki — Halo, 91 — odgovarjamo na najrazličnejša vprašanja naših naročnikov in bralcev. Dopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsako sredo opoldne. strici ob Sotli. Blizu kraja, k.ler je pred tednom dni po zmagi pri Cesargradu Gregoričeva vojska prestopila mejo na Sotli. Je sedal doživela popoln poraz. Le Gregoriču in njegovemu tovarišu Gu-šetiču je uspelo, da sta župniku v Šempetru vzela par konjev in se z begom rešila v Hrvaško Zagorje. Od tu sta se nameravala prebiti v Slavoniji preko avstrUsko-turške meje v Turčijo. Toda graničarji so ju pri Ivaničgradu spoznali in okrog 20. februarja ujeli. Ze nekaj dni zatem slišimo, da sta v dunajskem mestnem zaporu- Devetega februarja le bila pri Stubtci poražena Gubčeva vojska in na pustno nedeljo. 15. februarja Je sledilo kronanje »kmečkega kralja« v Zagrebu S tem bi bila na kratko podana slika najvažnejših dogodkov tega zgodovinskega poglavja. Iz nje le razvidno, da se le največ dejanj, usodnih za* razvoi vsega revolucionarnega gibanja. odigralo na slovenskem ozemlju v Posavju Gregoričev pohod le podoben krogu. ki se začenja z zmago pri Cesargradu, se nato nadaljuje v zmagovitem pohodu preko Bizeljskega, po dolini Save in nazaj preko Kozjanskega, ter se tu v svojem izhodišču tragično končuje. Zato Je nedvomno upravičeno prizadevanje Posavskega muzeja v Brežicah, da prikaže to najvažnejše poglavje naše lokalne zgodovine na posebni razstavi. Največ dogodkov tega revolucionarnega gibanja se je namreč odigralo prav na delovnem področju našega muzeja. Kako bo muzejski kolektiv prikazal vzroke upora, njegov razvoj ln potek, usodo poraženih upornikov in njihovih voditeljev, osebe m krade, ki »o povezani z dogodki v uporu, bomo poročali prihodnjič. S. S. Čeprav si v Vidmu-Krškem še nič kaj ne želijo jeseni in njenih pustih, deževnih dni, je videti, da so občani poletne dni že malone povsem črtali iz svojih koledarjev. Samo mestna mladež še takole za hipec namenoma pozabi, da bo treba jutri, pojutrišnjem, znova oprtati šolski nahrbtnik, in hajd tja, kjer ni časa za kakršne koli norčije... Je že res, da nas loči do jeseni še več kot dvajset dni, vendar od teh bornih treh tednov preostalega poletja niti tukajšnji prebivalci ne pričakujejo kaj prida sončnih uric. Namreč: pred dnevi je začelo od Save močno pihati. To pa so za prebivale tega mesta prva, a zanesljiva znamenja, da se z izdatnimi koraki bliža jesen ... NAJBOLJ UŽALOŠČENI SO KOPALCI ker se kopasti oblaki nočejo razbliniti in napraviti prosto pot pojemajočemu soncu. Sicer pa je videmsko kopališče letos prestalo svojo »bojno preizkušnjo«. Ljubezniva blagajničarka nam je rade volje povedala, da se je v letošnji sezoni namakalo v bazenu približno 30.000 ljudi, in pohitela je zatrjevati, da semkaj ni všteta mladina. Se dobro, da tisti hip ni bil navzoč kak taratč, ker bi bržčas kaj hitro protestiral zaradi očitnega »rasnega razlikovanja«. Kopalce, pa tudi nekopalce, bo verjetno zanimal tudi tale podatek: najbolj pridni obiskovalci so bili Zagrebčani, čeprav so v gavnem prihajali le ob nedeljah in državnih praznovanjih. V pomenku z znan-Zagrebčani, čeprav so v glavnem prispodob na račun Zagrebčanov. Neke nedelje se je pripeljala iz Zagreba tudi skupinica fantov. Podoba je, da je fantom kopališče tako ugajalo, da so brzojavno zaprosili svoja podjetja za dopust. Z drugo brzojavko pa so zaprosili od domačih »počitniške rekvizite« in — denar. Vendar je naš znanec trdil, da so fantom mnogo bolj ugajala videmska dekleta kot pa videmsko kopališče, ker je dodal, da so prenočevali ... Na videmskem kopailišču'imajo tudi bogato založen bife. Stalni kopalci vam bi lahko povedali, da so Zagrebčani škrtavi ljudje. Venomer so namreč prinašali s seboj izdatne malice, v bifeju pa kupovali le pi- dvigal v zrak mogočen pilot, okrog njega pa so si dali opravka delavci. Nato sta povrtala po spominu in ugotovila, da videmskemu mostu navadno celijo rane ob nastopajoči jeseni. Cesta je bila na obeh straneh zaprta za vsa vozila. Kmeta pa sta se pripeljala na zapravljivčkih. Prvi je hotel izsiliti prosto pot, in drugi je počasii krenil z njim. Nekaj metrov od pokvarjenega mesta pa sta ustavila svoja konja. Res: nista mogla dalje. To je prvega kmeta tako razkačilo, da je izpljunil v deročo vo- Od Save že piha... (DROBNE Z VIDMA-KRSKEGA) jačo. Nekega dne pa so v bifeju točili pristen dolenjski cviček. Cviček je Zagrebčanom tako ugajal, da so se zabarikadirali kar ob bifeju, in ostali tam pozno v noč. In ker cviček zahteva dobro podlago, je tisto nedeljo bife prodal domalega zadnjo kranjsko klobaso in ostala jedila. V Zagreb so se vrnili šele naslednjega dne, ob prvem svitu . . . . Pa se poslovimo od kopališča, čeprav nam je blagajničarka sveto zatrjevala, da bo uradno »slovo« od kopališča šele konec septembra! Kdo ve? »ZARES SE PRIBLIŽUJE JESEN,« sta dejala kmeta in prvi je pokazal s prstom na most, kjer se je do zajeten čik. Ko pa sta se ozrla po mostu, sta videla prihajati miličnika. Kot bi trenil,sta obrnila in jo ubrala nazaj. Utegnilo bi se zgoditi, da bi plačala kazen, ker nista upoštevala cestnih predpisov. Most je spet odpovedal svojo dolgoletno poslušnost. Znamenje, da je že zdavnaj odslužil. —. No, občana, ki so ob tistem času slučajno šli mimo, niso godrnjali, le nekdo je dejal svojemu sopotniku, da bodo popravila mostu začenjala požirati polovico občinskega proračuna. To bržčas ne bo držalo, vprašanje pa je, doklej se bo splačalo kar koli investirati, kajti most je zares že doslužil. OBISK V KZ Tam pravzaprav ni nič novega, čuti se le nekoliko vonj po bližajoči se jeseni. Tale čas se pričenja odkup jesenskih kmetijskih pridelkov ln kmetje se že zanimajo po čem bodo odkupovali krompir, vino in druge pridelke. Lani je n. pr. zadruga odkupila okrog 390 ton krompirja, katerega so prodali, med drugim, tudi v revirje. Letos pa so- bolj pesimisti, in sodijo, da bo krompirja znatno manj, vendar nočejo reči nič določenega, kajti to se bo videlo šele, ko bo odkup stekel. Sicer pa zadruga v tem času pridno odkupuje. Njene štiri poslovalnice imajo vsak dan polne roke dela. V zadrugi pa pravijo, da prodajo v Vidmu-Krškem, oziroma samo v Krškem, dnevno le 100 do 150 kilogramov sadja, kar pomeni, da se krepka tretjina meščanov preskrbuje direktno od proizvajalcev. IN PRIPRAVE NA VOLITVE? Slišali smo, da se resno pripravljajo nanje. Na občinskem ljudskem odboru sicer pravijo, da bo nekoliko težko opraviti zbore volivcev do 20. septembra, da pa bodo na vsak način skušali postaviti piko na i. Vseh volilnih enot bo 16, bo pa nekoliko več zborov volivcev, zaradi geografske lege zaselkov. Bodoči ljudski odbor bo štel 25 odbornikov' občinskega odbora in 19 odbornikov zbora proizvajacev. In to bi bilo vse, kar smo tistega jesenskega dne zvedeli v Vidmu-Krškem ... Milan V. Afirmacija zasavskih vin ARTIČE »Vino Brežice« Je prejelo eno zlato in Štiri srebrne medalje, »Vinarska Brežina« pa tri srebrne ln eno bronasto. V sredo, 4. septembra, so v Ljubljani slovesno odprli III. mednarodno razstavo vin. Na tem pomembnem mednarodnem vinskem sejmu sodeluje 20 držav s preko 6.000 vzorci vina-Posebna mednarodna degustacijska komisija je ocenila vsa vina in so bila le-ta odlikovana z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Uspeh po državah je sledeč: 1. Alžir 1 srebrno; 2. Avstrija 8 srebrnih; 3. Avstralija 3 srebrne, 2 bronasti; 4. Ciper 3 zlate, 4 srebrne in 2 bronasti; 5, Čile 1 srebrno; 6. Francija 3 zlate, 21 srebrnih; ?. Grčija 3 zlate; 3. Italija 3 zlate, 12 »rebrnih in 2 bronasti; 9. Jugoslavija 33 zlatih, 165 srebrnih in 49 bronastih; 10. Južna Afrika 1 zlato; 11. Kanada 2 srebrni; 12- Malta 1 srebrno; 13. Nizozemska 1 srebrno; 14. Portugalska 3 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti; 16. Romu- nija 8 zlatih, 22 srebrnih ln 6 bronastih; 16 Španija 10 zlatih, 2 srebrni; 1?. Nemčija 7 zlatih, 4 srebrne; 16. Urugvaj 4 srebrne; 19. Velika Britanija 1 zlato, 5 srebrnih; 20. ZSSR 2S zlatih in 30 srebrnih. IZ ZAGORJA Zagorska knjigarna v novih prostorih. — Pred dnevi se je preselila v nove, mnogo sodobnejše prostore zagorska knjigarna.1 Knjigarna Je prostore sodobno opremila, zidaj pa lahko Zagorjani dobe v njej mnogo več predmetov kot prejšnja leta. — Zagorjani pričakujejo, da bodo v prejšnje prostore knjigarne le preselili zagorsko knjižnico. Nadgradnja poštnega 'poslopja v Zagorju. — V Zagorju so že pomladi začeli dvigati poštno poslopje. V spodnjih prostorih bodo namestili novo avtomatsko telefonsko. centralo, zgoraj pa bo imela svoje urade zagorska občina. Največji uspeh sta pač doživeli Jugoslavija in ZSSR. Po naših ljudskih republikah pa je slika glede ocen naslednja: LR Bosna ln Hercegovina 2 srebrni; LR Hrvaitska 2 zlati, 36 srebrnih in 15 bronastih; LR Makedonija 7 srebrnih ln 9 bronastih; LR Slovenija 30 zlatih, 82 srebrnih in 9 bronastih in LR Srbija 1 zlato, 38 srebrnih in 16 bronastih. V Sloveniji je največ zlatih kolajn dobilo podjetje »Slovenija vino«. — Naš okraj pa sta zastopali podjetje »V.ino Brežice«, ki je osvojilo 1 zlato in 4 srebrne medalje, jn »Vinarska Brežini« 3 srebrne in 1 bronasto. Tretji mednarodni vinski sejem v Ljubljani bo odprt do 11-septembra t 1. DELO ORGANIZACIJE ZB. — V Artičah smo se do letos govoriti o nedelavnosti Zveze borcev v kraju, ki je lz leta v leto izgubljala stare, prekaljene borce. Organizacija je pravzaprav obstajala samo še na papirju. Končno pa so prišli člani s svojim vodstvom do prepričanja, da Jih organizacija ZB najlepše povezuje v spominih na težke dni in da zna potrebnim tudi pomagati. Na številnih sestankih se zopet srečujejo borci In vsi, ki so pomagali v NOV. Udeležili so se tudi pohoda po starih partizanskih poteh na **Lošce in v Pišete. Da bi organizacija ZB prišla do denarnih sredstev, so člani sklenili, da bodo v nedeljo, S. septembra priredili veselico v Zadružnem domu. ki ho lahko ob vsakem vremenu. Darila, ki so Jih prispevali prebivalci z našega območja in razna podjetja, se bodo razdelila med obiskovalce v obliki srečelova. Med večjim številom manjših dobitkov bodo tudi drva, blago za moško ln žensko obleko In tudi zidna opek\ Ljubitelji strelstva pa se bodo lahko udeležellll nagradnega streljanja. S to prireditvijo hoče organizacija ZB razveseliti prebivalstvo in želi zato, da M bila čimbolj obiskana. t S Senovega e#ee®ee#e••••$••#• .»••••••• •••«•»*•• ••»•«••» »••••anio Krefe. F r»nr forln Tom*® A1o.1v VoAcn*Vv Janov Bola.1. Anton 7uoan Jakob TJinan. IMF. Pavla AmerŠek. T^an Kralj. Ana Pnrell Jo*o Golouh VABILO do 25. septembra 1957, Vabimo vse bivše In sedanje člane In članice pevske sekcije »Svobodes v Trbovljah II na sestanek, ki bo v torek, to. septembra 1957 ob 7. url zvečer v pevski sobi. Dnevni red: občni zbor, 2. petletnica obstoja društva, s obisk javofnlške »Svobode«. ODBOR 22.06. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35 ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš iedilnik« vsak delavnik ob 6.40 Oddajo »Dobro jutro. dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) oa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 8 septembra: 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav, 7.33 Zabavne melodije, 8.30 Mladinska radijska igra — Frank Holwerd: Očkov veliki sin. 9.45 Se pomnite tovariši... Ob 15 letnici Jugoslovanske vozne mornarice, 10.15 Kar radi poslušate, 12.00 60 minut z zabavnimi orkestri in solisti, 13.30 Za našo vas, 16.00 Matija Malešič- Mladinski seminarji (reportaža). 17.30 Radijska igra — Anatoie France: Crain-quebtlle. 18.16 Melodije za dobro -voljo, 20.00 »Malo od tu in malo od tam«, 21.00 Športna nedelja. PONEDELJEK, 9. septembra: 8.05 Jutrani divertimento. 0.00 Utrinki Iz literature — Helnrich Boli: Dopisnica, 9.20 Za staro in mlado (pisan spored zabavne glasbe). 11.25 20 minut z ansamblom Jureta Robežnika. 12.40 Znani pevci, znane popevke. 13.15 Zabavni koncert, 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike. 15.40 Malt ansambli v zabavnem ritmu. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Kulturni pregled. 18.40 Mladinska oddala. TOREK, 10. septembra: T.30 Cicibanom — dober dani (Jablanah 8.35 Igrajo #»m mali zabavni ansambli. 9.20 Plesna glasba klasičnih mojstrov, m.10 Od melodije do melodije. 11.00 Za dom In žene. 12.00 Slovenske narodne v priredbi Oskarja Deva In Emila Adamiča. 13.15 Od arlle do arije. 14.20 Radijski leksikon. 17.10 Zabavna In Dlesna glasba na tekočem traku 18.00 Športni tednik. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanllh. 20.00 Slovenske narod-ne note Ljubljanski komorni zbor. SREDA. '1. septembra: 7.30 Mladim pnOnšalrem o oo-čltplcsh. 9.00 Zabavni mozaik, 9.30 pol ure z« tjnhltelte narodnih pesmi. 10 10 Revija zabavnih ansamblov in »ollstov 12 00 Zaigrajmo In zanolmo. 13.15 Pesmi In nie«| Ivensinvancklh narodov. 14 ril Vecell Interm.zo, 14.20 TnristIČna oddala. 15.40 Humoreska teea tedna — Radoje nomanoeič' Stadija, 16.00 Koncert no Željah. 17.10 Zabavna In nleena otasba na tekočem traku. 18.00 Sestanek ob še-atih. »n.»a Domače aktualnosti. rvTRTPK. 12 s«ntemhra: * 00 Utrinki Iz llteratnre — F. 'Traven- Knmpanfona 11.00 Dober dan. otroci! fManlen Romanova nrlnnvedniel 11.15 Pesmi zo naše male 1«.oa Pod vročim soncem. 13.15 Harmoniko Igra Aveust Stanko. 14.Z0 Snnrf. 1$.4S RadUskl roman, 17.10 Zabovno 'n plesna r1a«ba na tekočem traku. 18.00 Četrtkovo reportaža. 18.45 Radijska univerzo — Tasič: Koko nre-nrečlmo prezgodnje starenje. 20.00 Četrtkov večer domačih necml In napevov 20 50 Tedenski notranje-politični pregled. pptfk. 13. septembra- 7.30 rleihanom. dober dan! (Lojze Maruško: Zalček-Tralček. Potu etajček). e.oo Utrinki Iz literature — Vladimir Nazor: Palica. 8.20 Pesmi raznih narodov. 10.10 Do-notdanskl onemi «nored. 11.00 Sestanek v studiu 14 (Igralo mali domači zabavni ansambli). 11 48 Mladinska povest — Tone Seliškar: Rudi (odlomek TI.). 12.40 Partizanske pesmi tu koračnice. 13.15 Ritmi In melodlle. 14.20 Zanimivosti lz znanosti in tehnike 17.10 Zabavna ln nlesna elasba na tekočem trak,,. 10.00 nrnž.lnsk* no-envnrt «S «0 Tz naših kolektivov. ’a 45 Tedenski znnanle-nolltlčnl robata. 14 lentcmbrflt • 00 vtrtnVI tv literatur® —■ Ul l-lli Cj a, wvv « 11.40 Italijanske m trancoske popevke, 12.40 Igr* kvintet Jožeta Kampiča, 13.15 Melodije Georga Gershvvina. 13.30 Slavni pevci in virtuozi vam po-Jo in igrajo, 14.20 Reportaža (studio Koper), 15.40 Novi filmi, 17-19 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku, 18.29 Pojeta ženski ln moški zbor »France prešeren, iz Kranja pod vodst. Petra Liparja, 18.45. Okno v svet, 20.09 Veseli večer, 21.00 Melodije za razvedrilo, 22.15 Oddaja za naše Izseljence. KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ameriški barvni kavbojski film »MOZ IZ KOLORADA«; naslednji teden v torek in sredo domači film »NESREČNI DENAR«. Kino »Svoboda • Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljki ameriški kriminalni film »OBSOJENI«. Kino Brežice: 6. ln 7. sept. ameriški barvni film »TEODORA«; 8. in 9. sept. ameriški barvni vlsta-vlson film »DALJNA OBZORJA«; U ln 12 sept. italijanski film •ZVESTA SENCA«: 13 ln 14. sept-madtarskl barvni film »LILIOM-FI« Kino Sevnica: 7. m 8. sept. ameriški film »V DOLINAH COLO RADA«; 14 in 15 sept. ameriški film »GOLA DŽUNGLA«. Kino Brestanica: 7. In 8. sepk mehiški glasbeni film »MEKIKO V PESMI«; 11. in 12. sept itall-lanska komedija »SKODA. DA S!| TAKA«: 14. in 15 sept ameriški pustolov. film »V KANJONIH CO-LORADA« KINO »SVOBODA . ZASAVJE. Trbovlje: od 7. do #. sept. amer. film »PREOBRAT«; od 13. do 16. sept. francoski film »ATA. MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«. MALI OGLASI UGODNO NAPRODAJ DIATONIČNA HARMONIKA v dobrem stanju. — Poizve se pri Pleterski Slavku, p. Vlddm-Krško l — Na Griču 2 V BLIŽINI MARIBORA JE UGODNO NAPRODAJ 2.5 ha obdelovalne zemlje s pritlično hišo In majhnim gospodarskim poslopjem v dobrem stanju. Hiša vseljiva. — informacije dobite v Rogozi it. 15, p. Hoče pr! Mariboru. PRODAM lep globok otroški voziček sive barve, obolestransko tapeciran, s prevleko proti dežju ln vetru in žimnatim vložkom, tudi proti plačilu na obroke. — Kužnik. Trbovlle. Trg Revolucije štev. 13. OBVESTILO Sporočamo vsem lastnikom motornih koles »Tomos - Puch«, da smo odprli v obratu Mehanično delavnice v Gabrskem Servirno delavnico, kjer pregledujemo in popravljamo vse tipe motornih koles »Tomos-Puch«. Obrtno podjetje »MetaUJa«, Trbovlje ZAHVALA Ob br.dki izgubi naše dobre žene, mame, stare mame. hčerke to sestre ANE PUCELJ se prisrčno zahvajujemo vsem darovalcem vencev in cvetja la vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti Žalujoči: mož Ivan, sin Janko z družino mama iti ostalo eo- rnrJetvn FLORENTINA XVI. NADALJEVANJE »Hm... v vsakem primeru, Cherve, nobenemu niti besedice o tem! Nobenemu, razumete! To veva samo midva. Utegnilo bi se zgoditi, da bi Nemci kar koli ,zvohali‘, in to bi bila strašanska katastrofa za našo organizacijo.« »Vem, gospod polkovnik.« Nato sta se napotila vzdolž parka. Videla sta, da je čuvaj pobiral koščke papirja in jih metal v koš. Na osamljeni klopic! je sedel neki parček. Neka guvernanta je tolažila jokajočega otroka. »Kaj ste storili, gospod polkovnik, da so naju tako hitro izpustili?« »Nič, dragi moj! Vaša osvoboditev je pravzaprav delo neke mlade dame...« »Da ni to neka mlada sestra od Rdečega križa, ki mi je prinesla pisemce?« »Točno, njej dolgujete zahvalo za svobodo. Ali sploh veste, kdo je ta ženska?« »Nimam pojma!« »Dobro, povedal vam bom: to je šarmantna mada-me — Florentina...« »Ni mogoče! Madame Florentina« — vzklikne začudeno Cherve. »Ali je mogoče, da se je ta ženska napotila v levji brlog, v zapor Saint Jules? Tega ne morem razumeti!... »Hudičevo drzen podvig, res je,« poreče polkovnik in se srdito nasmehne. »Neverjetno drzna ženska, moram priznati. Verjetno ste že slišali o kapetanu Jock-senu? Skupaj z njim vodi neko skupino angleške vohunske službe v Belgiji. Vplivu te dvojice se morate zahvaliti za prostost.« »Toda, kako sta uspela?« f Polkovnik zgane z rameni. Niti sam ne vem. Vendar se mi zdi, da v našem poklicu ni preveč pametno postavljati podobnih alt odvečnih vprašanj. Pa vendar, več stvari me sili k zaključku, da je vmes... Polkovnik zgane s prsti, kot bi štel denar. »Mislite podkupnino?« »Po vsej priliki. Sodim, da to ni nemogoče, ker je šlo tokrat za ljudi, ki so ilegalno prestopili demarkacijsko linijo,« reče polkovnik in se lahko nasmehne. »A zdaj, majhno iznenadenje, dragi Cherve.« Cherve se obrne. »Ste slepi? Poglejte tjale, na ono klop, tam? Tisti ljubezenski par.« Cherve pogleda v pokazani smeri. Potem se zgane, kot bi ga pičila osa. »Sto hudičev! Pa to je ona...« »...Madame Florentina. A tisti gospod poleg nje, s sivimi lasmi, kapetan Jocksen. Zmenil sem se z njim za sestanek, moramo se pomeniti o važnih stvareh.« Tisti hip sta opazila polkovnika in Chervea tudi kapetan Jocksen in Florentina. Lahnih korakov sta se oba napotila k njima. »Madame vas bo spremljala...« »Bon jour, dragi kapetan!« pozdravi Florentina Chervea in steguje rokq. Na to ga premeri od nog do glave in nadaljuje: »Moram ugotoviti, da vam modra obleka mnogo bolje pristoji, kot ona — zebrasta...« »A vam gospa, mnogo bolje ta, modra, kot ona, od Rdečega križa.« Potem se polkovnik Zoren obme k Prosperu: »,Corps Franc-Belge' vam dolguje globoko zahvalo, kapetan Jocksen.« Prosjier zmaje z glavo. »Nikar ne govorimo o tem, gospod polkovnik. Storimo tisto, kar je v naši moči, da bi pomagali našim belgijskim zaveznikom v njihovi težki borbi proti sovražniku.* Nato se obrne k Cherveu: »Kar zadeva vas,, gospod, moram povedati, da sem se dogovoril s polkovnikom Zorenom. Kmalu boste odpotovali v London.« »Jaz? V London?« Cherve dvoumno pogleda prvega in drugega. Podoba je, da ne ve, kaj bi... »Da, vi, Cherve!« potrdi polkovnik Zoren. Nekoliko mi je žal, ko se moram posloviti od vas, gospod kapetan, toda vsi veste za razloge.« (Nadaljevanje sledi) dje še sedaj radi govore o tem in vidijo z® vsakim oglom tatove. / naju prehiteli, med vode v njihovih škornjih, sva prea Stric, nate, tole je vaše! Trg se je polagoma praznil, 1« nekaj kupcev se je prerivalo med redko postavi j enimi stojnicami, ®a katerimi so dremale branjevke. Tudi upokojenka Pavla se je s trudnimi koraki namenila proti domu, nakupila je samo nekaj jajčk in zelenjave, kajti denarnica je bila v teh poslednjih avgustovskih dneh, že skoraj prazna. Ozrla se je proti nebu, ki je iz temne pajčevine oiblakov počasi vztrajno pršili prvi jesen.sk; dež. Oklevajoče je vzela svojo staro maralo iz cekra in jo razprostrla... Ni pa opazila, da je hkrati potegnila iz cekra tudi svojo staro denarnico, kj se je pokotalila Po razmočenih tleh. Vedno znova ji je ta stara denarnica privabljala prijeten spomin na pokojnega Miho. jo, koliko tet je preteklo od takrat, k0 sta bila na oklicih in jo je za roke vodil po pisanem semnju in sta se končno postala pred stojnico z spominki. Denarnica ji je bila takoj nadvse všeč ... V gasilskem stolpu je ura počasi odbila — pol poldne. Pozorni opazovalec bi lahko opazil, da je denarnica še dolgo ležala tam kamor je padla. Končno, mlajša gospodinja je skoraj stopila nanjo. Sunkovito je pogledala okoli sebe. Gleda, jo, odšla je dalje. Se nekaj mimoidočih je prestreglo z očmi denarnico, ki je vsa blatna ležala pod njihovimi nogami, toda v njih ni bilo prave volje, d* bi jo pobrali. Tedaj je branjevka, ki je postavila svojo stojnico v desni vogal pokritega tržnega poslopja. skočila izpod lope in pobrala denarnico. In že se je popolnoma mirno pogovarjala ■ kupci, kot da se ni nič zgodilo. Le za trenutek ji je kdaj pa kdaj ušel pogled na predpasnik, kjer je tičal najden predmet. Obraz se Ji je komaj opazno razširil v zadovoljen smehljaj. DENARNICO JE IZGUBIL »ZASAVSKI TEDNIK« Tako je v sredo, 28. avgusta, stekla akcija »Zasavskega tednika«. Takoj vam moramo izdati, da je prejšnja »godba le delno resnična. Kajti denarnico je pravzaprav zgubil »Zasavski tednik«, namenoma seveda. Potem Pa smo iz skritega kotička opazovali, kaj s6 bo z njo zgodilo. Zadnje tedne kar pogosto slišimo: pri N. so ukradli obleke, vdrli so v trafiko ... Vznemirljive novice so se bliskovito razširjale in se spotoma napihovale. Čeprav so varnostni organi uspešno posredovali, ljudje isce poštenega najditelja V uredništvu »Zasavskega tednika« smo sklenili, da na svoj način ugotovimo poštenost ljudi, ki žive v našem mestu. Zbrali smo svoje stare, že zdavnaj odslužene denarnice ki naj bi jih zgubili, potem pa počakali, koliko jih bom0 dobili nazaj. V vseh šest denarnic smo vtaknili za 400 din denarja, star ključ in, da bi blla potvorba vemejša, tudi nekaj trgovskih računov. Legitimacije jasno nismo mogli pustiti v njih, zato smo prišli na srečno misel. V denarnici bo »slučajno« tudi bančni odrezek od pokojnine. Tako smo skonstruirali tudi upokojenko Pavlo, ki naj bi bila denarnico izgubila. Na odrezku je naslov, najditelj bo vedel kam denarnico vrniti, in tudi važen podatek, 4700 din pokojnine. s katerimi stara ženic* res ne more najboljše živeti. NEDOLŽEN REPORTERSKI TRIK Denarnico št. 2 je ob 12.15 kor lega Jak spustil skozi levo hlačnico na pločnik pred upravo STT. Tega. trika sva se posluževala tudi pri nadaljnlh »zgubljenih denarnicah«. Počasi sva odšla naprej .toda skozi luknje najinega dežnika sva neopazno zasledovala kaj se dogaja za nama. Izza ovinka je prišla, skupina štirih delavcev, že nekaj korakov prej so opazili denarnico. Največji med njimi jo Je bliskovito pobral in jo vtaknil v zadnji žep svojih temnomodrih delovnih hlač. Tako nato so klokotanjem gumijastih nekaj besed, ki se sicer niso tikale najdenega predmeta, dokaj nazorno pa so nama namigovale, da zasledujeva štiri sezonske delavce z gradbišča ceste pri Sušniku. DENARNICA ŠTEVILKA 3 Malo čez dve so se usuli po cesti delavci. Denarnica je ležala na tlaku med pošto in rudniškim magazinom. Na Trgu revolucije smo »Izgubili« denarnico štev. 3. (Mesto Je označeno z belim krogcem.) Vsak čas jo bo nekdo zagledal ln pobral. — Glej, priittošel! — je presenečeno vzkliknil starejši delavec, srednje rasti. Pobral je denarnico, ostali pa so ga obkrožil. Njihova seveda ni bila. — Jutri bom vprašal še v delavnici čigava je... ! — Nadaljnje besede so se izgubile, ko je odhajal proti Trgu svobode. OTROCI SO SE IZKAZALI Denarnica štev. 4 je bila ne-zgubljiva. Pošteni najditelji so vedno znova kMcali ali pa tekali za nama. — Hej vi! — Na račun najine nepazljivosti sva preslišala precej pikrih 'opazk. Šele po dveh urah sva našla na Trgu svobode primeren kotiček. Na grbančast asfalt je neslišno zdrsnila velika rjava denarnica. Oba sva nestrpno pogledovala proti skupini otrok. Kaj bodo storili ti? Dekle v črnem se je neopazno Iztrgalo iz skupine in se pognalo prot; lisitni-ci. Male roke so hlastno pograbile usnjen predmet. Planila je pod most pri klavnici. Tedaj so z vriščem navalili tja tudi ostali bosopeteži. Za igro jim nj bilo več mar. Punčka je začutila nevarnost in se prihuljeno odplazila Po hladni strugi Tirboveljščlce. Med kolena je stisnila denarnico, sl slekla nepopaokan črn šolarski plašč in ga začela boječe proti v žaliti vodi. Skupina se je počasi, molče bližala. Obrazi so bili resni in grozeči. — Kaj misliš z denarnico?! Zbegani: »ne verni« — Tatica I Se enkrat, p® boš videla... ! Ih kmalu potem: — Strica, nata .tole je vajino! — ' — Kaj bi storili, če naju ne bi takoj našli? —... na milico, ali oglas v časopis! — je planilo iz vseh ust, samo kuštrav pobalin, ki mu je glas mutirajoče piskal, je z obžalovanjem vzdihnil: — Oh, tri velike porcije sladoleda! INTERMEZZO V MAGAZINU Dež se je gosteje vlil. Stopila sva pod kap — v trgovino Rudniškega magazina. Mrak je že sedel na trboveljsko dno, luči še niso bile prižgane. Denarnica štev, 5 je obležala na prodajni mizi. Pomešala sva se med kupce. Tedaj je mežikajoča fluorescentna luč svetlo presekala obokani prostor. Punčka desetih let je denarnico prva opazila. Nič ni razmišljala. Takoj je začela iskati lastnika med ljudmi okoli sebe. Ne, nihče ni izgubil denarnice! Kaj je hotela, odšla je k poslovodji in mu predala najdeno. Lastnik se bo verjetno kmalu oglasil. Zadnja listnica je nekaj pred šmsto padla med preprivajoče Trboveljčane v foyeju Delavskega doma. Bila sva med njimi. Vstopajoči v napetem pričakovanju filma, denarnice na tleh nisQ opazili. Prišla je v roke bilje.ersi pri desnem vhodu TRUE POŠTENI NAJDITELJI V redakciji smo nestrpno pričakovali novic. - Z denarnico št. 6 je biljeterka že pred f Ulmom obšla vrste gledalcev in vpraševala po upokojenki K, T. (ta nam je posodila pokojninske odrezke). V četrtek zjutraj je k upokojenki K. T. prišlo več sinočnih gledalcev sporočit, da sc w Delavskem domu našli denarnico. Tako smo morali ponjo. Jože Kralj s Trga svobode je izročil dežurnemu miličniku prejlšnji dan najdeno listnico štev. 3. Biljeterka Rezi Romih je našla denarnico štev. 6 Tega dne sme povprašali po denarnici tudi v trgovini. KO smo jo dobro opisali. <• i jo dobili. Štiri denarnice s0 v naših zaprašenih predalih našle spet svoj zasluženi mir. MALI OGLASI REVNA UPOKOJENKA je izgubila v sredo, 23. avgusta na poti od Zavraška do Dimnika denarnico Ker J! Je ta drag pom In, prosi poštenega najditelja. da denarnico .vrne na upri v n "Zasavskega »ednika« STANOVANJSKO RISO I 1 «• Sami la komfortom, vseljivo tali mi površine, proda ČIČ, Globoko 57. Tudi potem, ko je v 37. številki izšel ta oglas, se najditelj* preostalih dveh denarnic nista oglasila. Akcija je pri kraju. Z rezultati smo lahko vsi Trbovljčani zadovoljni. Med nami prevladujejo pošte« njaki! Vsak dan izgubimo mnoge stvari. Al; bodo kdaj vse vrnjene? Borut Plavšalt Jan0 Koprivo 0 e 0 0 0 iPolitični mozaik LJUDJE UMIRAJO — PETROLEJ OSTAJA Tudi Jemenci niso več krotke ovce, kot so bili nekoč. Zahtevajo Svoje pravice In se upirajo britanskemu poseganju iz protektorata Adema, ki je pravzaprav del Jemana. No, Britanci so se zadnje čase tu lotili zelo dragih sredstev za prepričevanje in pomlrjevanje — reaktivnih bombarderjev. Ako po takem »prepričevanju« ne bo ostalo več Jemencev — tem bolje. Petrolej bo vsekakor ostal, VAŽNO JE, ZA KOGA GRE V Ameriki je postal zelo popularen šlager »Zaljubljena sem v Johna Posterja Dullesa«. Pravijo, da se je sam Dulles zelo dobro zabaval, ko je poslušal to popevko-Upajmo samo, da st te pesmi ni izmislila kakšna — »atomska« lepotica. NEKOGA BO PRAV GOTOVO »NAMILIL« Novi obrambni minister v ZDA Neli Mc Elroy J® največji ameriški fabrikant mila. Kot predsednik teg» velikega podjetja je prejemal letno 280.000 dolarjev plače, medtem ko bo kot minister imel samo letno plačo 25.000 dolarjev. Nemogoče je verjeti, da bi tako dober trgovec, kot j* on, ne imel pri stvari svojih računov. Nekoga bo vsekakor »namilil«. Da BO VIDETI KOT ZMAGA... Britanci se že nekaj tednov bojujejo v Omanu, kjer se jim ogorčeno upira — 2000 vojakov, Da sramota ne bi bila prevelika, Britanci z reaktivnimi bombarderji uničujejo omanska naselja. Ko bodo prešteli izgube civilnega prebivalstva, bo videti, da ®° tamkaj vodili velike in hude boje, v katerih so Britanii vendarle zmagali. SKRIVNOST SANATORIJA m »Vi torej njegovim opravičilom niste verjeli?« se je smehljal Fuchs. »Moškim sploh ne verjamem nič več! Kadar sem ga poklicala po telefonu, je bil vedno nervozen. Mislite, da naj verjamem, da je bil tako nemiren zaradi preutrujenosti od dela?« »Se vam je zdelo, da se je spremenil, gospodična Carlona?« »Da. Pričela sem se jeziti nanj. Prej sem se ga komaj otepala; ni vedel, kaj naj stori zame. Večkrat sem že začela sumiti, če nima mofda tu v hiši —. Kaj pravite, gospod komisar, ali so v sanatoriju lepe mlade ženske?« »No — bi kar šlo!« se je muzal Fuchs. KčShler se je v ozadju sobe, kakor je bilo videti, imenitno zabaval. Zibal se je na prstih nog sem in tja in močno se je trudil, da se ne bi zasmejal na glas. Komisar je hitel, da bi še ujel vlak, preden bo gledališka igralka preskočila na drugo temo. »In zato ste prišli nocoj semkaj, da mu malo podkurite, kajne?« »Oh ne, tako neumna pa spet nisem! Seveda bi mu zelo rada navila ušesa, toda obljubil mi je bil, da —. Sicer pa to ne sodi semkaj. Ne, kar sem mu hotela povedati, sem storila že danes opoldne po telefonu. Kaj sem hotela vprašati: kdo pa je v sanatoriju tako nepričakovano hitro umrl?« »Tega vam ne morem povedati na kratko, gospodična Carlona! Najprej je umrla gospa Petersen ...« »No — to pač ni nikogar iznenadilo. Gospa je že dolga leta bolehala ln pri njenih težavah s srcem je bilo pričakovati tudi kaj takega. Razen tega je bila gospa Petersen stara že daleč preko sedemdeset let, kajne?« Komisarju ni bil posebno všeč način, kako ta mlada dama govori o smrti drugih ljudi, vendar svoji sobesednici tega ni hotel očitno pokazati. Ali ni pri telefonu rekla, da mora profesorju sporočiti nekaj nujnega? In to važno govorico je hotel vedeti, četudi morda za njegove preiskave ni neposredno važna. »Nadalje je umrl tu tudi doktor Warren,« je dejal in mlado damo pogomo pogledal. »Oh — mladi, prijazni Warrer.? Kaj pa je bilo z njim? Ali je bil bolan? O tem mi Evgen ni črhnil besedice. To bo zanj, mislimi zelo •»prijetno. Menim namreč, za profesorja Lorrnssena.« »Da, vse kaže tako. — In kaj ste hoteli profesorju povedati tako važnega, da ste se pripeljali tako pozno zvečer semkaj, četudi ste bili po gledališki predstavi prav gotovo utrujeni?« Nasmejala se je. »Oh — to napravim večkrat, če sem ravno take volje! Danes pa sem imela za to poseben vzrok.« Za hip je prenehala in se ozrla nazaj na Kdhlerja/ ki si je tedaj ravno strkaval neko smet z rokava. »Izdala vam bom sedaj nekaj, kar je pravzaprav skrivnost, toda policija je, kakor vem, molčala. Evgen mi je namreč obljubil, da mi bo dal biserno ovratno verižico svoje pokojne matere na dan, ko bom dobila v novi Stockmarjevi gledališki igri glavno vlogo. Prav danes zjutraj mi je naš direktor dejal, da za to vlogo igralka Gross ne pride v poštev in da jo bom dobila jaz. Imenitno, kajne?« »No, to je pa res odlično darilo, če gre seveda za pravo biserno verižico!« Tu pa je Dorrit Carlona porastla. »Kaj, ali mislite morda, da sem ženska, ki sprejema ponarejen nakit? No, potem se o meni zelo motite, gospod komisar! Evgen si sploh ne bi upal, da mi kdaj koli ponudi kakšen manjvreden nakit.« »Vi pravite, da je ta verižica od njegove matere?« »Da, od nje. Verižica je namreč dragocena zapuščina njene stare, pdlične družine.« »Ali ste, gospodična Carlona, z gospodom profesorjem Lorrnssenom zaročeni?« je radovedno vprašal komisar. Dorrit Carlona je tedaj segla po svoji ročni torbici in vzela iz nje ogledalo in čopič s pudrom, s katerim si je pričela olepšavati obraz. KBhler je z zanimanjem sledil vsaki njeni kretnji. ' »Tako rekoč,« je odgovorila končno, ko je svojo torbico spet zaprla. »Vsekakor se lahko štejem za njegovo zaročenko. Evgen me že dolgo sili, da javno razglasiva najino zaroko in se poročiva, jaz pa bi se tedaj seveda morala odpovedati svoji gledališki karieri, za kar se pa do danes še nisem mogla odločiti. Saj razumete, kaj bi to pomenilo zame?« »Seveda, seveda!« ji je pritrjeval, ona pa je nadaljevala: »No, zelo sem radovedna, če bo držal dano besedo. Verižica je res nekaj krasnega!« »Kolikor poznam profesorja Lorrnssena, mu bo v posebno čast, da vam lahko pokloni tako dragoceno darilo,« je dejal Fuchs galantno ~- Kohler pa je zakašljal, kakor da hoče homisarja na nekaj opozori tB. ' toda Fuchs mu je nejevoljno z glavo odkimal. Mladi dami pa je ta zabava postala že dolgočasna. Vse je že povedala, s čimer je hotela napraviti na oba gospoda kar najboljši vtis. »Želite še kaj vedeti od mene?« je vprašala. »Policija je pač vedn« radovedna. Rada bi namreč odšla k Evgenu. .Čudil se bo, kje sem s® tako dolgo zadržala, ker je prav gotovo slišal moj avto.« Pričela je vleči levo rokavico z roke, ki pa je ni mogla takoj sneti, ker se je nekje zataknila. Zaradi tega jo je potegnila z roke kar enostavno pri zapestju tako, da se je rokavica obrnila in je bila njena svetla podloga zunaj. Komisar je opazoval to proceduro mlade dame in razmišljal, če naj ji pove, kaj se je v zadnjih štirinajstih dneh v sanatoriju zgodilo. Njena brezbrižnost proti drugim ljudem in njena izrazita sebičnost mu tega nista priporočali. Mlada dama je povsem ustvarjala videz, da jo zanimaj® samo njeni gledališki uspehi in koristi od tega. No — naj gre k njemu, da dobi svojo biserno verižico! Carlona je končno le snela s svoje levice nagajivo rokavico in si 3° položila na kolena. naenkrat omahnil. Globoko se je stegnil naprej in njegove oči so strm na..meJ;/nec mlade dame, na katerem se je bleščal prekrasen prstan najlepšim in največjim safirjem, ki jih je kdaj koli videl v življen In na bisere se je po poklicu razumel. Komisarju se je zdelo, kakor da so se mu usta popolnoma posuši — zdelo se mu je, kakor da je nekdo nenadoma potegnil zaveso, katero se odgrinja grozna skrivnost... »Gospodična Carlona,« je rekel s čudno hripavim glasom. »Gospodična Carlona, jaz ...« Takrat pa je nekdo potrkal. Nejevoljen je pogledal proti vratom-Postrežmca je vstopila v sobo, na roki pa je nosila srebrn krožnik, n“ katerem so stali trije kozarčki, napolnjeni z neko zelenkasto tekočino-Greta ni opazila niti močno nagubanega čela komisarja niti Kobler jevega jezika, s katerim si je močil ustnice, ko je zagledal napolnjene »Gospod profesor Lorrnssen vam pošilja kozarec likerja. Dejal J®; da vam je potrebno osvežilo. Prinesla sem liker, ki ga ima gospodiCn« Carlon najraje,« je pripomnila Greta in videti je bilo, kako se dem trudi, da bi se prijazno nasmehljala. ‘To je pa res lepo od Evgena! Recite gospodu profesorju, da • takoj k njemu, kakor hitro bomo tu skončali,« je rekla gledališka igrai»<* Greti, ki je že odhajala proti vratom. Komisar je Vzel enega izmed kozarcev in ga nesel proti ustom* Toda pil ni. (Nadaljevanje sledi)