Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI
Stanovsko politiško glasilo UJU. - PoverlenSštvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Mi zidarji.
Bilo je 15. septembra 1898., ko smo mladi učiteljiščniki vložili prve goldinarje v abiturientski sklad, ki nam je omogočil, da smo julija 1899. priredi.i v Kamniku koncert v prid Učiteljskemu konviktu.
Raztepli smo se nato po službah sirom vse kranjske dežele, toda že prve počitnice smo se ponovno zbrali v Cerkljah k vrtni veselici, ki nam je dones.a znaten preostanek v prid Učit. konviktu. Vsa nadaljna leta se je naše delovanje osredotočalo v konviktu, ki se mu je predvojni kapital polagoma dvigal, a je k;jub neumorni požrtvovalnosti strada-jočega učiteijstva- dosegel ca 100.000 K predvojnega stanja.
Nesrečna vojna doba je našemu podjetju zabranila potrebni napredek, a sreča naša Se bila, da je bila imovina naložena v gospodarskih podjetjih, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi nam vojni mo-loh vzel zadnji vinar, pristradanega kapitala.
Tovariši, ki jih je težila peza družine, so se polagoma razbremenjevali z izšolanimi otroci, nam drugim, ki smo jih spodraščali, se je pa začel množiti blagoslov božji, ki nas je ravno v najtežji dobi udarjal s šibo najhujših skrbi. Dočim so predvojni tovariši očetje učiii otroke živeti ob pol1 praznih želodcih, je medvojni oče trpel še hujše udarce, in sicer one pomanjkanja stanovanj. Vsak najzanikrnejši bajtar je več veljal, kakor učitelj s praznim naslovom brez realitet-nega premoženja.
Potrkali smo tedaj na našo 25 letno barko s prošnjo, da otvori svoje predale njim, ki so jim dolgih 20 let padale potne srage v sklad siromaštva. Zamajala so se iadra, zaškripalo ie sidro, za-ječali so stroji, up in hrepenenje je navdalo siromake, ki jim ie iz slehernega žepa kukal plod podedovanega greha. Toda okoli kapitana so se pojavile osi-
»O, ta ponavljalna šola!« Tako je najbrže vzkliknil »tovariš z dežele«, ki piše o ponavljalni šoli v 39. štev. letošnjega Tovariša z ozirom na novi šolski zakon o osn. šolah. Tak vzklik napravi večina tovarišev in tovarišic na deželi v dobi pred pričetkom te šole, ki je ravno zdaj in za dobe le-te.
Ponavljalna šola na deželi je bila od nekdaj, od kar obstoji, za učiteljstvo nekako, lahko rečem, največje breme, po-vzročujoča učiteljstvu največje križe in
vele glave kralja Matjaža z zastare.imi nazori, kapitan je omahnil, življenje v barki je zaspalo, v onih čakajočih ie pokalo srce, toda herojska sila kmečkega učitelja je vzdrža.a tudi to slednje razočaranje.
Naši otroci prehajajo h kruhu preko 30 letnega konviktovega jubileja, toda za nami se rnnože vrste, dolge in nepregledne, bodoče žrtve organiziranih mestnih gospodinj. Tem slednim veljaj naš boj!
Brez kakršnekoli neodkritosrčnosti smo se zbrali novi zidarji 27. septembra k sestanku, da se pomenimo, če bi bin kos prenovljenemu načrtu.
Posamezna Učit. društva so stavila na razpolago najboljše sile, v ognju preizkušene narodne delavce. Niso to imena, ki bi jih prvič culi, ne imena razdi-račev dosedanjega dela, pač pa mož, ki so se s srčno voljo ok.enili starega sidra, da zaplovejo preko mostu zdihljajev na širno ravan gospodarsko stanovske neodvisnosti.
Oživela je armada sobojevnikov, pripravljena so vesla in kopja, sidro je dvignjeno, tam v daljavi pa se ieskeče svetla točka: otok odrešenja, naš dom, naša matica.
Vemo, da bo premostiti še marsika-kih ovir, žrtvovati marsikako glavo, pretočiti še dokaj zaostalih solza, spiti še marsikako grenko kupo. Zavedamo se tega, ne plašimo se ničesar, zato pogumno za nami vi splavarji. ki vam je na resnem delu, ne proslavljanju imena.
Stalna članarina je naše bogastvo, naša moralna podpora, naš bodoči gospodarski program ie sila, ki dvigne našo moč, prosvetni program neizčrpljiv vir duševnih in gmotnih dohodkov, vsesplošna požrtvovalnost pa bodi glavni steber bodoče zgradbe, tridesetletnega hrepenenja.	J. L.
težave, jezo in nevoljo, ne morda radi ur, katere je učitelj(ica) vezan na to šolo in radi morebitnega truda s pripravljanjem na ta pouk. Ne, to ni vzrok gnevu napram tej šoli, ampak glavni in največji vzrok te nejevolje od strani učiteijstva je tičal in tiči še danes v neuspehu kljub vsemu trudu posameznikov, ki so poskušali uporabiti ravno v tej šoli vse svoje učiteljske zmožnosti.
In tako je bilo povečini, da je nazadnje vsak učitelj(ica) ko je spoznal brez-
uspešnost svojega truda, spolnil predpisane ure, ne da bi se še nadalje vnemal zanjo.
Nepoznavalec razmer na deželi, ker le tu obstoji ponavljalna šola, bo valil krivdo na učitelja, a. to po vsej krivici. Postavodajalec svojedobno, ko je sklepal o tem zakonu ali1 odredbi o ponav. šoli, je imel brez dvoma dober namen, misleč, da mladina, prestopivša v ponav. šo.o, si je pridobila vse potrebno znanje, ki ga nudi ljudska, sedaj osnovna šola otroku z dvanajstim letom starosti, dovršivši najvišji razred, najvišjo skupino in oddelek kategorije pohajajoče šole.
Ko bi bilo to v resnici, bi bila pon. šola vse nekaj druzega, lahko se reče »ideal« in ne balast ali breme za učiteljico) in največ tudi za otroke. Dosihdob so povečini prihajali v ponav. šolo otroci, ki so dovršili dvanajsto leto starosti, ne oziraje se na njih znanje in sposobnost. Temu pa ni iskati krivde pri učiteljstvu ampak v sistemu, posameznih šolskih oblasti žalostne pretekle dobe, od krajnega do najvišjega šo.skega sveta.
Kraj. šol. svet, odnosno predsednik je rekel: otrok je star 12 let in ta je obveljala pri vseh nadrejenih šolskih oblastih kljub vsemu upravičenemu ugovarjanju od strani učitelja.
Dalje so v mnogih krajih, na večini šol, do Hajnovejše dobe silile k popustljivosti učitelja samega z ozirom na tesne šolske prostore, ko skoraj ni bilo možno spraviti novincev in drugih šoloobveznih otrok pod streho. Da se napravi prostor drugim, se je tem spregledalo vse, samo da je bil dosti star, t. j. 12 let.
In navsezadnje učiteljev žalostni gmotni položaj, poln skrbi za obstanek in preskrbo družine, si naj pri tedanjih razmerah nakopava še sovraštvo ljudstva, ko ni imel niti tam zaslombe, kjer bi moralo biti največ ležeče na dobrem in uspešnem napredku znanja in ljudskega občega napredka in obče prosvete.
Vsled vseh teh razmer je postala ponav. šola, ne šola za ponav.janje, utrjevanje in razširjanje potrebnega znanja, naravno, kar sem že prej omenil: breme za učitelja in deloma tudi za otroke, ker so prestopali doslei v to šolo otroci s tako različnim znanjem in neznanjem.
Boljši otroci so se dolgočasili, če se je gledalo na slabejše in bolj slabe, ali take, ki prav nič ne znajo. In narobe, če se je vpoštevalo dobre, so zopet ti zdehali, ker niso mogli pouku slediti. In tako je nastala v tej šoli nepazljivost, iz te nazadnje nemir in navsezadnje omalovaževanje pri vseh, tudi pri onih, ki so bili v
vsakdanji šoli dobri, poslušni in vestni. In niso redke tožbe podeželskih učiteljev, ki se glase: V ponav. šoli se pokvari še to, kar je bilo v vsakdanji dobrega! In to je tudi res. Kdor je poskusil več let ponav. šolo, bo temu pritrdil.
Tedaj, da bo ponav. šola odgovarjala res dejanskemu stanju, da bo otroku res v korist in v dosego potrebnega cilja, je pred vsem potrebno, da sme v to šolo prestopiti le oni otrok, ki je res z dobrim uspehom dovršil najvišji razred ali oddelek kategorije pohajajoče šole. Ta šola pa naj ne bo le ponavljalna, ampak po vzeti snovi »Ponavljalno-nadaljevalna šola«.
Na deželi se je seveda, pred vsem z ozirom na kinetske prilike in potrebe ozirati in gojiti le te, v kar naj pred vsem služi prirodoslovje, katerega je treba pred vsem vpoštevati.
Ne strinjam se s »Tovarišem z dežele«, da bodi ta pouk le dva zimska meseca. Dalje časa, ko ni otroka v šolo, tembolj postane neokreten, podivjan itd; zato je prikladneje, da se ga bolj ko možno pri-veže na šolo, kar se doseže ravno s tem, če večkrat pride, četudi poredkeje.
Za to šolo naj se čimprej izdajo tudi potrebne knjige z ne preobširno vsebino, ki pa bodi vendar nekaj težja in globlja od one v knjigah vsakdanje šole. Nikakor pa ni še na mestu, da se naj ta šola spremeni v nekako gospodarsko-gospodinjsko šolo. V tej dobi starosti 12—14 let, kljub veliki duševni dovzetnosti, otroci še niso zreli za take tečajne šole. Pač pa je potrebno, da se njih pridobljeno znanje utrdi in razširi v poznejše življenjske potrebe in morebitno napredovanje učenja.
Nisem pa mnenja, tudi odločno ne trdim, da bi se ta doba sedanje ponav. šole morda jeseni ali koncem pomladi ne skrčila z ozirom na poljedelska opravila, in zimsko dobo razširila za nekaj ur v tednu. Tudi novi šolski načrt predvideva olajšave zadnja šolska leta z ozirom na potrebo pri pomaganju poljskega dela, zato naj skrbi naše Udruženje UJU, da bodi ta olajšava primerna, ne v škodo potrebnega poznejšega otroškega znanja ali morda celo v nekak nedostatek obče prosvete.
Končno še nekaj. Ta šola obstoja doslej le na deželi in ne tudi v mestih in trgih. Učitelj(ica) na deželi je in bo vsled te šole za toliko ur in toliko dela in truda v dobi te šole tudi toliko bolj obremenjen od tovariša v mestu. Zato bi pa bilo le pravično, da se ga za ta povečani posel tudi primerno odškodi, ker s tem se mu bo dalo vzpodbudo, da se bo še s tem večjo vnemo oprijel pouka v tej šoli, ki mu bo poslej veselje in zadoščenje in ne več mučilnica, kot povečini do zdaj.
PODPIRAJTE PROSVETNI SKLAD!
Šolski zakon — ponavljalna iola in kmetijski stan.
LISTEK.
Viktor Pirnat:
10. oktober.
(Misli Korošca ob petletnici plebiscita.) Dan prokletstva — dan nesreče! Vsaka misel zatrepeče ob spominu na ta dan! Bo li kmalu maščevan?!
Rodna zemlja nam je tuja,
tujec naš je gospodar,
ki mu druzega ni mar,
kot da se beseda tuja
vcep.ja v srca naših malih,
krepkih dečkov, deklic zalih,
da pozabijo svoj rod
v šoli in doma — povsod.
Sladki jezik tužne majke
tuja bo jim govorica —
če io treba bo rabiti —
pordeče sramu se lica...
Zdaj ponižan, zaničevan
rod naš strt bo, v prah steptan,
če tam onstran Karavank,
te nasilne naše meje,
drugi veter ne zaveje ter potrga sužnih zanjk.
Toda — kaj je ptiču v gozdu do tovariša jetnika! — Da le njemu solnce sije, blizu kletke ga ne mika.
V	kletki ptiček toži, tarna, ptič svobode beseduje ... Da bi mislil vsaj iskreno! —
V	kletki ne bilo bi huje!
Svoboda — beseda sladka, kar nam bila si prekratka, to si drugim vse oreveč:
P az omotičnodrveč!
Je pozabljen Korotan, zibelka slovenske slave — kdo še misli na dobrave, kjer Slovenec je teptan!?
Krka, Drava, Bela, Žila, boš še dolgo se solzila?
Gosposvetsko naše polje, kdaj bo tudi tebi bolje?!
Mar nas čaka res le smrt — in naš rod naj bo zatrt?!
Nočemo umreti, hočemo živeti, saj ie sile v nas dovolj! Vi pa nas podprite s srcem nas bodrite, da nekoč nas bo dovolj, ko pozove na pokolj tromba kralja A.eksandra tužno rajo onkraj Soče, tužne brate Korotance!
Šine blisk črez naše klance, smrtni boben zaropoče —-vsi pod vodstvom Aleksandra na pokolj, na divje klanje! To bo sveto naše zvanje: »Za svobodo v boj mi vsi! Kdor je z nami, naj živi, smrt sovragu prinesimo, saj dovolj pod njim trpimo!«
Bratje iz svobodne zemlje! Naj ljubezni bratske žar tudi nas tam »preko« objemije! Dajte nam ta mali dar!
Lažje nam bo pretrpeti, nam, ki nočemo umreti, nam, ki hočemo živeti in ki hočemo imeti Peterčka na knežjem stolu, na slovenskem tam prestolu, na Kosovem našem slavnem, tam pri naši Gospe Sveti!
Od Celovca do Soluna zlim sosedom bo gorje: naše bo tedaj morje tam od Soče pa do Drača in pod eno bode streho vsa jugos.ovenska brača!
Dvakrat da, kdor hitro da, nujna le pomoč izda.
Ne oklevaj, ne odlašaj, vragu le ne prizanašal — beli orel. razpni krila, krila svetla, ponosita, dvigni se prek skalnih sten! Nai polet bo trd, jeklen, maščevalen — blagodat — vsaj se snide z bratom brat!
Javite Se naročnike za Zvonček. Čakali bomo s stavkom do 15. t. m.
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah.
Iz Nemčije.
—n Pedagoški in učiteljski listi v Nemčiji. Na zadnjem učit. zborovanju rad. okraja je neki tovariš odločno trdii, da naše šolstvo napreduje. To je zelo razveseljivo, toda, 'trditev ni dokazana. Hrepenenje nas vseh je, da dvignemo naše šolstvo, a napredek moramo meriti s primerami šolstva drugje. Mnenja sem, da lahko vzamemo tu za vzgled Nemčijo-Tam je zanimanje za domače in inozemsko šolstvo, veliko in obče, ker ta država hoče vzgojiti nov rod, ki bi imponiral vsemu svetu.
Odsev tega delovanja so mnogoštevilni pedagoški listi. Poštni seznam jih izkazuje nad 300.
Če se hočemo poglobiti v dejansko stanje tega šolstva, si naročimo pred vsem nekaj pedag. listov iz Nemčije. Tedaj bomo kmalu na platformi za presojo našega deia in našega uspeha.
Pribiti pa moram takoj, da imamo sami tudi precej odličnih šolnikov, ki so nam v čast. Sledimo tem možem. Ne uži-vajmo samo plod njihovega truda. Sami stopajmo po njihovih potih in cena našega življenja bo višja. Lotimo se dela na pedag. polju! Tvorimo posamezne skupine znanjaželjnih tovarišev(ic) in razpravljajmo na sestankih naše probleme. Posledica bodo predavanja, širjenje obzorja ter občega zanimanja za šolstvo in vseobči napredek,- katerega se bomo veselili mi in naši potomci.
Učitelji smo stanice. od katerih zavisi vse delo. Če so te stanice v zvezi s plodovitostjo, je razvoj krepak in vseobči, napredek blagoslovljen.
Le od spodaj prihaja napredek, od zgoraj redko kedaj. Ker država bo j mačehovsko skrbi za našo izobrazbo, se izobrazujmo sami! Saj bo to znanje glo-bokejše in dragocenejše, kot pa znanje, ki smo si ga pridobili na raznih zavodih, ko še nismo bili popolnoma dozoreli. V zmislu svojih vrstic navajam nekaj vodilnih pedag. listov. Ti so:
1.	»Die Arbeitsschule«. Založništvo: Quelle & Meyer, Leipzig. Izdajatelj: univ. prof. Scheibner. (Ta časopis kaže svežo, moderno strujo.)
2.	»Neue Bahnen«. Založn.: Dür'sche Buchhandlung, Leipzig. (Ta list je vodil reformno delo v zadnjih 15. letih.)
3.	»Die neue Erziehung« od Pav1 a Oesterreich. Založn.: Schwetschke & Sohn, Berlin W. 30, Freisingerstraße. (Ta list je glasilo odločnih šolskih reformatorjev.)
4.	»Deutsche Lehrerinnen-Zeitung«. Organ splošnega nemškega društva učiteljic. Založn.: Herbig, Berlin W. 35 Flottwellstr. 4.
5.	»Preusische Lehrerzeitung«, izdaja prusko učit. društvo, Magdeburg, Breiterweg 214.
6- - Pedagogische Post«, kat. list za vzgojo in izobrazbo. Založ.: Märkische Vereinsdruckerei Schiirmann & Klagges, Bochum. Miihlenstr. 12.
7.	»Pharus«. Kat. časopis za orijen-tiranje splošne pedagogike. Založ.: Ludvik Auer, Donauwörth.
8.	»Die Volksschule«. Založ.: Julij Beltz, Langensalza.
9.	»Pedagogische Warte«. Zaož.: W. A. Ziekfeldt, Osterwieck a/Harz.
10.	»Kindergarten«. Založ.; Quelle & Meyer, Leipzig.
11.	»Die Hilfsschule«. Založ.: Karl Marhold, Halle a/Saale.
12.	»Die Berufsschule«. Založ.: Julius Beltz, Langensalza.
Tovariši in tovarišice! Vzajemno si naročite nekatere izmed navedenih listov, začetkoma lahko brezplačno na vpogled. Seznanjajmo se s tujino, da bomo svojo domačijo še bolj ljubili, zanjo delovali in živeli.	Leo P.
iz lehoslovaški.
—čh Oster boj hoče napovedati češko učiteljstvo vsakemu, ki bi ga hotel izriniti iz paritetnega zakona, češ da je ta zakon zanj to, kar je delavstvu 8 urni delavnik.
—čh V šol. letu 24—25 je bilo na Češkem 20.233 razredov — 13.499 čeških in 6734 nemških. Državni šolski svet je sedaj reduciral 934 čeških in 563 nemških razredov, kar znaša 7.4% od vseh. Učiteljstvo stoji na stališču, da se to ne bi smelo izvršiti, ker so učenci zrasli v dobi go-
spodarske in socijalne bede, in radi tega ne smejo biti razredi prenapolnjeni.
—čh Organizacija ZUS stoji na stališču, da se morajo učiteljstvu plače izjed-načiti z onimi državnih uradnikov.
—čh Diskusija češkega učiteljstva o podržavljejiju šolstva. Tako piše tov. Jo-sef Černy v spisu »Škola a učitelstvo v pomeru ke statu a statni sprave« o bojazni proti temu, da bi učitelj postal samo uradnik in bi se tako postopalo z njim, ker bi to bilo na škodo učiteljstva, šole in naroda ter škodo, ki bi jo povzročil centralizem šolstvu. Večina učiteljstva je za podržavljenje, ker čuti nesigurnost svojega pravnega in materijalnega položaja in se boji, da bi ne bilo dovolj preskrbljeno za kritje plač, ker prejemki nikoli niso dovolj osigurani v budgetu. Država prispeva sedaj 7, deželni odbor pa 1 osmino za učit. plače.
—čh Plenum čeških učit. društev
ZUS je sprejel 30. VI. resolucijo, da se 10.000 učiteljev in učiteljic iz ZUS prostovoljno priglasi in stopi z vsem navdušenjem v službo propagatorjev napredka, duhovne in nravstvene povzdige ter demokratične ideje med čhsl. narodom. V resoluciji je proglašen rimski klerikalizem za največjega sovražnika države. Katol. škof Kašpar v Kraljevem Gradcu, ki je v pastirskem listu radi tega napadel imenovano učiteljstvo, je dobil v »Češ. Učit.« krepak odgovor. — V Č. pri Plznu so se starši poslužili tozadevnega zakona. Zato je v tamkajšnji šoli veronauk ukinjen.
—čh 11. oktobra — na smrtni dan češ. heroja Žižke — se bodo vršile velike proslave. Učiteljstvo sodeluje z veliko vnemo pri teh proslavah in zahteva, da postane tudi ta proslava enaka Husovi, tradicijonalna v republiki ter da se jo praznuje vsako leto kot narodni praznik.
—čh Zelo interesanten je v zadnji številki »Čes. Učitela« članek, ki opisuje plačilni sistem češ. tvorniškega posestnika F. Bata, ki ga ta zamišlja za češ. učitelje in s katerim hoče zvečati delavnost učiteljstva. (Kakor da je učitelj stroj, otrok pa mrtvo blago!) A iz mnogih ozirov — posebno onih na državo — je učiteljstvo proti takemu »amerikanizmu«, pač pa zato, da bi bili odstranjeni vzroki, ki tvorijo brez krivde učiteljstva zapreke pri vzgoji in pouku.
—čh V isti številki najdete tudi ponatisnjen odstavek »Demokracija *ali anarhija« iz Masarykove knjige »Svetovna revolucija«. Filozof in državnik se tu predvsem izreka za odpravo političnega indi-ferentizma (a ne v strankarskem smislu, temveč z ozirom na zanimanje za zakonodajo in upravo!) in se zavzema za večje zanimanje za državno upravo. Po Masa-ryku tvori tak indiferentizem podlago absolutizmu.
—čh Prosvetno ministrstvo namerava odpreti novi tip šole na Češkem — Pedagoško akademijo, ki bo namenjena za učitelje osnovnih šol.
Iz Rusije«
DRAGO HUDE:
ŠOLSKI ZAKON V RUSIJI.
(Dalje.)
Kakor razvidi vsakdo iz navedenega, ie šola v Rus;ji do.očena samo za proletarce in delavce. Otroci drugih družin se ne sprejemajo, ako »šolska mreža ni dovoljno razširjena«. V Rusiji tedaj niso vsi ljudje enakopravni, kar je vendar glavni pogoj socialističnih in komunističnih načei. V tem zakonu se gotove razredne kaste favorizirajo, kar bije v obraz vsaki poštenosti. Boljševiki so podrli caristično Rusijo, češ. da jo hočejo popraviti, modernizirati ter obnoviti v modernem smislu, pa so ii dali tak zakon za šole, ki bi se ga sramovali Turki in zamorci. Najyečja sramota ie. komu braniti pot do izobrazbe. Pod carjem tega ni bilo!
V sedanji Rusiji stopajo dijaki z desetletno šolsko izobrazbo na vseučilišče, medtem ko ie po vseh kulturnih državah predpisana doba 12 let. Ta čas gotovo ne zadostuje, da bi učence v toliko usposobili, da bi mogli slediti predavanjem na univerzah. Ali* pa so degradirali tudi univerze ter jim določili manjši delokrog.
Pojem »delovna šola« znači industrijsko m kmetiško šolo in stoji tedaj taka šola popolnoma v profesionalnem absolutizmu. Vsi drugi, ki se hočejo po-
svetiti drugim meščanskim stanovom, ne najdejo v teh šolah dovoli splošne izobrazbe.
V gornjem zakonu manjka odredba o obveznem šolskem obisku Tudi to znači, da sovjeti ne mislijo pospeševati splošne izobrazbe ruskega ljudstva, ker k temu nikogar ne silijo. Res ie, da taka točka o obveznem šolskem obisku znači,
da narod ni še dovolj prosvetljen, ker ga je potreba si.iti v šolo. toda do sedaii š.e ni na svetu takega naroda, ki bi lahko pogrešal tega člena. Ali pa morda mislijo sovjetski komisarji, da je taka država Rusija, iz katere je zbežala vsa inteligenca.	•
(Dalje prih.)
Učiteljska Samopomoč — naša stanovska zavarovalnica.
Društvo ima 1536 članov. — Posmrtnina znaša ža Din 7680. — Sprejemne pristojbine so nizke, največ od Din 25 do Din 74. — Članski prispevek za smrtni slučaj samo Din 5. — Pri najdaljšem vplačevanju ne plačaš niti polovice zneska, katerega si zagotoviš z dnem sprejema. — članstvo se lahko dvigne na 3000 do 5000 članov. Posmrtnine bo potem Din 15.000, do Din 30.000. — Vsak učitelj (profesor), vsaka učiteljica, soaroga ali vdova učitelja (profesorja) naj bo član Učit. Samopomoči I — Priglasite in vpišite se takoj I — V ZADNJI SEJI JE BILO SPREJETIH 378 NOVIH ČLANOVI
NOVA PRAVILA.
I. Ime društva.
§ 1.
Društvo se imenuje »Učiteljska samopomoč v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
II. Namen društva.
§ 2.
Društvo ima namen, po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo.
§ 3.
a)	Po društvenikovi smrti izplača — brez ozira na slučaj smrti — društveno načelstvo po sprejemu uradnega mrtvaškega lista in društvene sprejemne listine zakonitim dedičem tolikokrat po 5 Din, kolikor šteje društvo članov, čeprav do tega časa še vsi niso vplačali doneskov.
b)	Pravico do podpore imajo:
1.	Društvenikova vdova, oziroma vdovec društvenice;
2.	po društveniku-vdovcu, oziroma po dru-štvenici-vdovi otroci;
3.	po društvenikih, ki nimajo otrok in niso oženjeni ali omoženi zakoniti dediči, katere imenuje dotični društvenik v sprejemni listini ali v posebnem pismu društvenemu načelništvu. Ako se oženi, oziroma omoži društvenik, izgubi ta izjava veljavo, če se glasi v korist kaki drugi osebi kot ženi, oziroma možu in če po svoji poroki ne odloči drugače. Ako ni zakonitih dedičev, ali pa če se odpovedo podpori, pripada vsa dediču določena gotovina rezervni podporni zalogi.
c)	Odstop ali cesija društvenikovim dedičem pripadajoče podpore ni mogoč ter se tudi ne more rubiti.
III. Sredstva, da se dožene namen.
§ 4.
a)	Vsak društvenik plača po smrti enega društvenika donesek za prihodnji slučaj smrti. Za prvi slučaj plača pri sprejemu v društvo.
b)	Plačati se mora tekom enega meseca po društvenikovi smrti, ki se razglasi v učiteljskih glasilih, oziroma se naznani društvenikom na njih stroške po pošti.
c)	Ako se slučaji smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, ie treba te zneske na poziv društvenega načelstva odposlati v 14 dneh. oziroma tudi v 1 tednu po objavljeni smrti.
č) Društveniki, ki ne plačajo v teh obrokih dolžnih zneskov s pristojbinami vred, se izključijo iz društva po trikratnem brezuspešnem pismenem opominu v navadnih razmerah v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih slučajih po en teden ter izgube vse pravice društvenikov.
§ 5.
a)	Da more društvo izpolnjevati svoje dolžnosti, četudi se hitro ponavljajo slučaji smrti, se ustanovi rezervna podporna zaloga.
b)	V to plača vsak drušvenik do meseca februarja vsakega leta 2 Din; v rezervno podporno zalogo pripadejo tudi vsa doplačila društvenikov (§ 7.), darila itd.
§ 6.
aj Vpisnine se plača 10 Din. ta se porabi v društvene izdatke.
b)	Za upravne stroške plača vsak društvenik pri prvem slučaju smrti v letu 4 Din; preostanki pridejo v rezervno podporno zalogo.
c)	Vsa vplačevanja se pošiljajo društvenemu načelniku.
IV. Ustanovitev društva.
§ 7.
a)	Društveniki morejo biti učitelji, njihove žene in pa učiteljice javnih in zasebnih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki svoj pristop nazjjanijo načelništvu.
b)	V društvo se sprejmejo le oni, ki še niso stari nad 45 let in so ob času priglasitve zdravi. V dvomljivem slučaju more društveni odbor zahtevati od priglašenca zdravniški certifikat. Pri-glašenci plačajo poleg doneskov, v § 6. določenih, še pristopnino, ki se ravna po starostnih letih, in sicer:
od 20—25 let ... . 1 Din « 25—30 « .... 5 « « 30—35 « .... 20 « « 35—40 « .... 30 « « 40—45 «c . . . . 50 «
c)	Izključeni in prostovoljno izstopivši društveniki morejo zopet vstopiti v društvo, če doplačajo vsa od izstopa zaostala vplačila.
č) O sprejemu v društvo sklepa društveni odbor; če koga ne sprejme, mu ni treba navesti vzrokov. Dotične pritožbe razsoja občni zbor.
V. Sedež društva.
§ 8.
Sedež društva je ondi, kjer biva vsakokratni društveni načelnik.-
VI. Posebne pravice in dolžnosti društvenikov.
§ 9.
a) Vsak društvenik ima aktivno in pasivno volilno pravico v društveno vodstvo, se sme ude-
leževati občnih zborov, staviti predloge in nasvete ter glasovati.
b)	Društveniki, ki so izstopili iz učiteljske službe, ostanejo še dalje toliko časa v društvu, dokler izpolnjujejo društvena pravila.
c)	Ako ne more društvenik zaradi mobilizacije izvrševati svojih dolžnosti, se ne izključi iz' društva, temveč se v slučaju njegove smrti izplača dedičem podpora po odtegnjenih zaostalih vplačilih; če se pa vrne, mora doplačati vsa zaostala doplačila.
č) Prostovoljni izstop iz društva se mora pismeno javiti društvenemu načelniku.
d)	Prostovoljno izstopivši in izključeni društveniki morajo doplačati vsa zaostala vplačila; iztirjati se morejo tudi sodnim potom.
VII. Društveno vodstvo.
§ 10.
a)	Društveno vodstvo oskrbuje odbor. Odbor sestoji iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika, dveh odbornikov in treh namestnikov, ki nadomeščajo glavne odbornike v vsakem slučaju.
b)	Vse odbornike in namestnike voli občni zbor z nadpolovično večino glasov za dobo treh let. Izstopivši odborniki in namestniki se smejo zopet voliti
c)	Občni zbor voli tudi tri pregledovalce računov, ki imajo nalog, pregledati društvene knjige in račune pred občnim zborom in enkrat nenadoma med letom ter o tem poročati občnemu zboru.
§ 11.
a)	Društveni načelnik, ako ne utegne — pa njegov namestnik — zastopa društvo na zunaj, izplačuje v imenu društva vsa plačila, prejema vsa vplačevanja, vodi vsa zborovanja, shranjuje društvena pisma in imetje ter podpisuje s tajnikom vsa društvena pisma in naznanila.
b)	Tajnik opravlja vsa pisemska opravila in podpisuje z načelnikom vsa društvena pisma in naznanila.
c)	Odborovi sklepi so veljavni, če so na-vzočni z načelnikom vred trije člani odbora. Odbor sklepa z nadpolovično večino glasov pričujočih odbornikov; kadar je enoliko glasov, odloči načelnik.
VIII. Občni zbor.
§ 12.
a)	Občni zbor je vsako tretje leto navadno takrat, ko se vrši kongres Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Odbor skliče občni zbor in sestavi dnevni red. Sklepčen je, ako je zastopano 20 društvenikov. Ako ni sklepčen občni zbor, se skliče čez pol ure drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih društvenikov. Občni zbor sklepa z relativno večino glasov; kadar je enoliko glasov. odloči načelnik. Načelnik se voli z listki, način volitve drugih odbornikov odločuje občni zbor od slučaja do slučaja. Ako se pri dveh volitvah ne doseže nadpolovične večine, pride do ožje volitve; kadar je enoliko glasov, odloči žreb.
b)	Izredni občni zbori se sklicujejo:
1.	Kolikorkrat se zdi potrebno odboru ali pa pregledovalcem računov.
2.	Ako ena tretjina društvenikov to zahteva in naznani odboru predmet, o katerem naj se razpravlja na izrednem občnem zboru.
c)	Redni predmeti, ki jih more imeti vsak občni z^pr, so:
1.	poročila;
2.	sklepanje o onih društvenih zadevah, ki so na dnevnem redu;
3.	sklepanje o pritožbah izključenih društvenikov ali onih učiteljev in njihovih žen in učiteljic, katerim se je odrekel pristop;
4.	volitev odbora in pregledovalcev računov;
5.	predelanje pravil in razpust društva.
IX. Društveni prepiri.
§ 13.
Prepire o drušvenih zadevah med društveniki razsodijo sodniki. Vsaka stranka voli dva zastopnika izmed društvenikov in ti volijo petega načelnikom.
X. Razdruženje.
§ 14.
a)	Ako se dozna, da društvo ne more dajje obstojati, se skliče le v ta namen izredni občni zbor, pri katerem mora biti navzočna vsaj polovica društvenikov; od teh morata glasovati dve tretjini za razpust društva.
b)	Ako se po dvakratnem sklicanju ne udeleži izrednega občnega zbora polovica društvenikov, se sklepa pri vsakem številu navzočnih društvenikov z dvetretjinsko večino.
§ 15.
Ako preneha društvo prostovoljno, ali če ga razpusti pristojna oblast, se razdeli društveno imetje med društvenike, ki so še pri društvu, po razmerju časa, v katerem so bili pri društvu.
§ 16.
Na pečatu je naslov: Društvo »Učiteljska
samopomoč«.
Pričujoča pravila je odobrilo ministrstvo za notranje zadeve oddelek za Slovenijo z odlokom z dne 8. maja 1925., štev. 2479.

D»** Naročajte vse knjige pri Učiteljski knjigarni! "m
Pravilnik
pokrajinskega odseka .Pravne zaščite učiteljstva' UJU pov. LJubljana.
I Namen	Odsekovi dohodki pa so tudi:
Cl. 1. Pravna zaščita ima nalogo:
a)	zbirati točne podatke o vseh krivicah, ki se dogajajo našemu stanu kot celoti potom državnih in samoupravnih oblasti, tiska in javnega mnenja ter organizirati po lastni prevdarnosti primerno zaščito oziroma obrambo;
b)	v p 1 i v a t i potom poverjen.štva, lastnega tiska in dnevnega časopisja ter potom posla-niških klubov ozir. poslancev na sestavo oziroma izpremembo prosvetnih in onih splosnih zakonov in uredb, ki se dotičejo vitalnih interesov pro-
svete, šole in učiteljstva;
c)	nuditi organiziranim članom na njihovo
zahtevo
a)	pravne nasvete,
b)	dejansko pravno pomoč in varstvo pri vseh sodnih in izvensodnih oblastvih.
II. Sestava odseka.
Čl. 2. Pokrajinski odsek sestoji iz dveh oblastnih odsekov:
a)	ljubljanskega za območje ljublj. oblasti;
b)	mariborskega za območje mariborske oblasti.
Čl. 3. Vsak odsek ima 5 stalnih od pokrajinske skupščine za dobo 3 let izvoljenih članov.
Čl. 4. Vsak oblastni odsek si izbere iz svoje sredine načelnika, njegovega namestnika, tajnika, blagajnika in določa od slučaja do slučaja poročevalca.
III. Delokrog funkcijonarjev.
Čl. 5. Načelnik sprejema vse dopise, sklicuje in vodi sejo, zastopa odsek na zunaj, hrani odsekov pečat in skrbi za nemoteno redno poslovanje: podpisuje vse- spise in zapisnike.
Čl. 6. Tajnik oskrbuje pisarniške posle, sestavlja poročila za stanovski tisk, spisuje in so-podpisuje zapisnike ter podaja poročila o odseko-vem delovanju.
Čl. 7. Blagajnik vodi vse v njegovo področje spadajoče knjige in račune, sprejema in izdaja v izplačilo nakazani denar in sopodpisuje z načelnikom vse spise, ki se nanašajo na denarne zadeve. — On tudi sestavlja in podaja poročila o odsekovem gmotnem stanju. —
Čl. 8. Poročevalec sprejema v izvršitev poverjene pravne slučaje, jih prouči ter stavi primerne predloge za njih pravno rešitev; manj važne pa rešuje sam, po potrebi tudi potom predsednika pristojnega učiteljskega društva.
IV. Notranje poslovanje.
Čl. 9. V izredno važnih stanovskih načelnih slučajih zborujeta oba odseka skupno menjaje v Ljubljani in Mariboru, oziroma v kraju, kjer zboruje širji sosvet ali pokrajinska skupščina.
Take seje sklicuje načelnik odseka, iz ko.iega sredine je zadeva izšla, a vodi jih domači načelnik.
Čl. 10. Udeležba ob takih skupnih sejah je za vse člane obeh odsekov obvezna; pokrajinski odsek je pri vsakem številu prisotnih članov sklepčen.
Čl. 11. Potne in druge stroške izplačuje vsak odsek svojim članom.
Čl. 12. Lokalne seje se vrše po potrebi.
Čl. 13. Na sejah se predela došli materijal in se ga odkaže poročevalcem v smislu čl. 8.; odobre se tudi poročila in predlogi poročevalcev.
Čl. 14. "Za izvršitev po odseku odobrenih sklepov se sme referent posluževati po potrebi tudi od odseka določenega odvetnika oziroma drugega strokovnjaka ali pa tudi predsednika pristojnega učit društva.
Čl. 15. Odsek je sklepčen, če so navzoči vsa; 3 člani, med katerimi pa morata biti načelnik ali njegov namestnik in poročevalec; sklepa z nad-polovično večino, ob enakem številu glasov odločuje načelnik.
Čl. 16. V rubriki »Učiteljski pravnik« našega stanovskega glasila razglaša vsak obl. odsek vse odločitve in razsodbe načelnega pomena in daje pravna pojasnila splošnega značaja.
Čl. 17. V »Obrambnem vestniku^ pa priob-čuje le slučaje, ki služijo splošno učiteljstvu v informacijo in orijentacijo in načelno zavrača vsako polemiko.
V. Obrambni sklad.
Čl. 18. V svrho gmotnega poslovanja obeh oblastnih odsekov plača vsak organizirani član skupno z ostalo društveno članarino v obrambni sklad letni znesek, kojega višino določi pokr. skupščina.
1.	prostovoljni doneski članstva, ki prejme ugodno rešitev svoje zadeve ali nasvet;
2.	globe in prostovoljni doneski od razsodb in poravnav in
3.	volila in darila.
Čl. 20. Morebitni primanjkljaj obl. odsekov krije poverjeništvo v Ljubljani, ki daje tudi v slučaju nujne potrebe predujme na račun članarine.
Čl. 21. O svojem denarnem poslovanju polaga odsek letni obračun poverjeništvu najkasneje do Velike noči vsakega leta.
Čl. ¡22. Pravni slučaji, ki so načelne važnosti za vse učiteljstvo, se izvedejo izključno na stroške odseka, v vseh ostalih slučajih pa odloča pokrajinski odsek, ali nosi celotne oziroma v ozira vrednih slučajih delne stroške prizadeti član. Oblastni odsek odloča, je-li podan prvi ali drugi slučaj.
Čl. 23. Prizadetemu sme obl. odsek dovoliti odplačevanje v zaporednih mesečnih obrokih.
VII. Pravna pot.
Čl. 24. Kdor išče pravne pomoči' pri odseku, naj se obrne na vsakokratnega načelnika pristojnega odseka ter pridene zakonito pooblastilo, da je plačnik nastalih stroškov in da sme odsek po potrebi najeti tudi pravnega zastopnika.
Čl. 25. Vsakdo je odgovoren tudi za istini-tost svojih navedo ter je dolžan staviti odseku na razpolago vse, kar je za pravilno presojo danega slučaja potrebno.
Čl. 26. Kdor je odstopil svojo zadevo odseku, je dolžan, da niti v javnosti niti privatno ne podvzame ničesar, kar ni dogovorno z odsekom.
Čl. 27. Odsek izda o vsakem pravnem slučaju prizadetemu članu pismeno obvestilo o uspehu s pripombo, na čigave stroške se je postopanje izvršilo. O načelnih razsodbah obvesti tudi poverjeništvo in stanovski tisk.
Čl. 28. Pravno varstvo se odtegne brez vsake obveze:
1.	Kdor poda neresničen, potvorjen opis pravnega slučaja, kakor tudi kdor zamolči važne okolnosti, ki bistveno spremene položaj;
2.	kdor podvzame v pravnem slučaju, ki ga je izročil odseku, kakršnekoli pravne korake brez vednosti oziroma proti volji odseka;
3.	kdor se brani izpolniti obveze čl. 24.
Čl. 29. Pravno varstvo se odklanja, a se članom pomaga s pravnimi' nasveti:
1.	pri tožbah zaradi žaljenja časti, če ni bil žaljen kot uradna oseba oziroma v zvezi s svojo službo;
2.	pri tožbah zaradi telesnega kaznovanja otrok.
Čl. 30. V disciplinarnih zadevah prevzema odsek pravno varstvo le v načelnih slučajih, če se je izvršila kršitev zakona. V ostalih disciplinarnih zadevah kakor tudi v zadevah imenovanj in kvalifikacije odsek načelno ne posreduje.
Čl. 31. Vsako posredovanje pa že v naprej odklanja v vseh slučajih, ki niso v skladu s stanovsko častjo in učiteljskim poklicem.
Čl. 32. Odsek je upravičen zaprošeno posredovanje brez nadaljne utemeljitve odkloniti, skli-cevaje se zgolj na čl. 31. —
V zmislu sklepa pokrajinske skupščine »Pov. UJU Ljubljana« v Šoštanju (glej »Učit. Tov.« štev. 27. t. 1. resolucije in »Učit. Tov.« štev. 29. sklepe — pravno obrambni odsek) točka 3. priobčuje-rao gornji pravilnik, dai okrajna učiteljska društva in poedinci pošljejo svoje pripombe na naslov poročevalca: Aleks. Alt. Studenci pri Mariboru, oziroma strokovnemu tajniku. Nato skliče najkasneje o Božiču 1925 poverjenik na stroške organizacije skupno seio obeh odsekov, ki osnutek končno redigira in pričneta odseka z delom do prihodnje pokrajinske skupščine, kjer dobi poslovnik svojo kon-čnoveljavno sankcijo.
Ciani obeh odsekov so: I. Gnus Anton. Dimnik Ivan, Zupančič Vita, Grego-rič Vinko. Požar VLaidko; II. Šumer Hin-ko. Alt Aleksander. Knaflič Rado, Majcen Mirko, Godec Marija.
Splošne vesti.
—	Obvezno članstvo Učit. konvikta
so sprejela okr. učit. društva: Kranj, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ljublj. okolica. Temelj je vzidan! — Lapajne.
—	Nered na mošk. učiteljišču v Mariboru. Neverjetno je, kai si dovoljuje naša šolska uprava — dozdevno le radi pa-tronance sv. Birokracija! — na škodo našega šolstva: Minil je že cel mesec pouka in na gori imenovanem zavodu še ni bilo niti 1 ure slovenščine in srbohrvaščine. Nezasedenih je 24 tedenskih ur. Materinščina, ki tvori temelj vsemu osnovnošolskemu pouku, pa se na vzgaja-lišču za učitelje tako zanemarja! — Kon-štatacija tega dejstva zadostuje, komentar si more vsakdo dodati sam.
—• V Jurkloštru je občinski odbor v zadnji seji izvolil šol. upravitelja Matej Kavčič-a ob priliki njegove upokojitve častnim občanom. Imenovani je služil tam 29 let, ter si je s svojim vestnim delom v šoli in miroljubnim vzornim vedenjem pridobil spoštovanje vseh; veliki župan ljubljanske oblasti pa mu je za njegovo 44 letno požrtvovalno službovanje izrekel svojo pohvalo.
—	S Krvavca. Pred lepim planinskim domom občuduje tujec krasno gorenjsko ravnino. Žal mu je, da ne pozna imen posamnih selišč in vodnih trakov. Mimo pride turist, katerega naprosi za pojasnila. Ker ie bil mož pregret, se opraviči, izroči pa tujcu »ročni zemljevid ljubljanskega okrožja, obsegajočega Kamniške planine, Gorenjsko ravan. Ljubljansko polje in Mežiško dolino.« Po zemljevidu je mož opazoval vse obzorje med Tržičem, Kranjem, Loko, Ljubljano in se preko Moravškega hribovja oziral čez Menino planino gori proti Vranskemu uprav do Prevalj. Zemljevid mu je razgrnil plastiko Grintavčevega predgorja in ozadja s celotnim omrežjem turistov-skih potov.
Prišedši v Ljubljano je mož takoj kupil nekaj izvodov zemljevidov Savinjskih planin, ki jih je dobil v Frančiškanski ulici 6 (dvorišče, I. nadstropje) pri Učiteljskem konviktu po 7.5 Din. dočim jih knjigarne prodajajo po 10 Din.
—	Vsem društvom in šolam. Jugoslo-venska Matica sporoča vsem društvom na deželi, ki bodo na petletnico koroškega
plebiscita priredila manifestacijska zborovanja, in vsem šolskim vodstvom, da prične v torek, dne 6. t. m. razpošiljati brošure, iz katerih bo možno črpati potrebno snov za predavanja o Koroški Sloveniji.
—	Stare, dobro ohranjene šolske klopi
za višje razrede, proda po nizki ceni Upravni odbor meščanske šole v Ribnici. Naprodaj so tudi šolske omare in table na stojalih. Šolska vodstva naj opozore kraj-ne šolske svete na to izredno priliko.
—	Za Jugoslovensko Matico. Namesto venca na grob svoji tovarišici gdčni Justini Schwingerjevi je zbralo učiteljstvo osnovne šole na Viču 295.— Din za Jugoslovensko Matico. Iskrena hvala!
—	Darujte za Učiteljski konvikt in Učiteljski dom. Podpirajmo sebe in svoj stan!
—	Za prijatelje gob vesela novica.
Marsikdo si je želel nabaviti praktično knjigo »Naše gobe«, a mu ie bila cena previsoka. Sedaj se je javil plemenit mecen za ljudsko prosveto ter naklonil založništvu znatno svoto s pogojem, da se cena knjigi tako zniža, da si jo more nabaviti vsak prijate.j gob in prirode sploh. Vsled tega je založništvo z današnjim dnevom znižalo ceno knjigi »Naše gobe« od 100 na 50 Din. Obenem se je znižala tudi cena obema zložljivima tabelama za šole od 132 na 100 Din, a isti, toda nez.ožljivi tabeli na tanjšem kartonu se dobita za 40 Din. Sedaj pač ne bo izgovora, da si sleherna šola poleg knjige nabavi tudi obe tabeli za nazorni in prirodopisni pouk. Oboje se naroča pri vseh knjigarnah. Naročniki naj se požurijo, ker zaloga ni več prevelika.
—	Poročiia se ie v soboto tov. Marija Kosmač iz Boršta pri Trstu z g. Andrejem Šifrar, zadružnim revizorjem v Ljubljani. Čestitamo!
—	»Zvona« in »Planinskega Vestni-ka« je še nekai letnikov in posameznih številk naprodaj. Več pri upravi tega lista.
Razpisi služb.
—	Razpis stalnih učnih mest v mariborski oblasti. Na osnovnih šolah v mariborski oblas/i so se razpisale stalne službe. Prošnje je treba vložiti pri pristojnem šolskem upravitelju do 10. novembra 1925. Natančnejši razpis učnih mest je v Uradnem listu od oktobra 1925.
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V vzpodbudo ostalim učit. društvom sporočamo danes veselo vest, da je članstvo Litijskega učit. društva, ki je zborovalo 3. oktobra t. 1. v Ljubljani, sog.asno sklenilo na predlog navzočega konviktovega predsednika tov. Lapajne-ja, pristopiti k Učit. konviktu z letno članarino po 100 Din. Poleg tega je navzoče članstvo plačalo na pred.og tov. Zupančiča iz Litije po 10 Din članarine za leto 1925, skupaj 540 Din. S tem je postal vsak navzoči član tega društva tudi konviktov član. Hvala in živela učiteljska požrtvovalnost in zavednost! Isto ie sklenilo tudi Kočevsko in Logaško učit. društvo ter ono .Ljubljanske okolice. Preostala društva posnemajte! Dosedanji letošnji prispevki znašajo 7382 Din.
Jos. Kobal, blagajnik.
Obrambni vestnik.
ALI JE DELO ONOVNOŠOLSKEGA UČITELJA RES PONIŽANJE?
— aby lide myslili — Masaryk.
Prečudno dirnejo učitelja besede, katere je napisal v »Novi Pravdi« z dne 25. IX. neki profesor: »Ponižali so profesorja v osnovnošolskega učitelja, ker morata sedaj oba pisati »Dnevnik«.
Gospodu piscu samo tole v premišljevanje : Ali je res vsak profesor eo ipso nad vsakim osnovnošolskim učiteljem? Kaj se je^ treba profesorju »ponižati« n. pr. pred učiteljem — narodnim delavcem — ki je duša kulturnim društvom, raznim ustanovam itd. No, mogoče bi se tak ženij sramoval celo velikega češkega pesnika — samo zato, ker ni profesor, ampak učitelj?
Čimbolj premišljujemo izraz »ponižati«, tem manj moremo verjeti, da je avtor tiste jeremijade zares akademik. (Čitaj Ben Akiba: »Traži se akademik!) Ako pa je, se prav gotovo kričeče loči od premnogih svojih kolegov. Ne glede na to,
ali je pisanje »Dnevnika« res tako nečastno delo (saj so povsod znani gg. profesorji, ki so prišli v zadrego pred dijaki vsled nepripravljenosti, oziroma so često pozabili, kar so predavali zadnjo uro — to je človeško!) — se nam zdi danes predvsem čudno, da zapiše resen inteligent tako breztaktnost, toliko brezmiselnost!
Tak ženij nemara niti ne čita časopisov, saj bi tudi iz njih vsaj malo izpoznal delovanje učiteljstva za dobrobit naroda in države.
Odprite, gospod, čitajte slavno Masa-rykovo delo »Svetova revoluce« in s prav posebno pazljivostjo čitajte odstavek »Demokracija zahteva novega človeka«. Spoznali bodete, kaj je malomestno ozko obzorje !
Dopis gospodov je dokument posebne vrste. Pri čitanju smo se spomnili na Tito Dorčiča, na tega predstavnika »tudi akademikov« ter na njegovo duševno uboštvo.
Polemika.
V RAZMIŠLJANJE.
»Ako je burja, stopi malo v zatišje, če si šibek in slab; ti učiteli pa korakaj nemoteno svojo not dalje! Burja bo minila in zopet zašije solnce. Ali bi te potem ne bilo sram, da ti je nekaj krivic omajalo vero v pravico« itd. (Iz pisma odličnega učitelja nacionalista v štev. 36. »Uč. T.«)
Te besede so se nam servirale* v našem listu. In ker so programatičnega, ali recimo taktičnega pomena, mišim, da ne smemo kar tako mimo njih. Ni v njih izražena le konfuznost* naše poti, ki jo ubiramo že par let, ampak vsebujejo tudi velik nauk nemorale*, ki nas ne bo pripeljal drugam kot v propast. Učitelj-idealist, ki resnično ljubi svojo domovino, ne bo nikdar nikoli akceptiral nauka, ki ga uči zaplotništva*. »Čakaj brate, ko pride na površje moja partija...« je priljubljeno ges.o na jugu. Politika zatišja ni nič bolj moralnega! Po tem nauku naj čakamo danes v skupnem zatišju, da se burja poleže, ali lepše slovenski: da gre kdo drug po kostani v ogenj (kajti take vrste burij se ne poležejo same ob-sebi); jutri bomo čakali vsak zase v svojem zatišju, da vzame soseda hudič* in — nam zašije lepše solnce. Ne! Tako se ne izraža poštena vera v bodočnost in ideale! V Jul. Krajini in na Koroškem so šibki in slabi: kaj bi deja:i mi, ako bi se oni ravnal po tem nauku? In kako bi vplivala taka taktika na tamošnje ljudstvo, ki gleda na naše tovariše onkraj mej, kot gleda ovca na pastirja? Kdor nosi v svojem srcu pravo vero v pravico in v bodočnost naše države, se ne bo skril, ko zaveje nevarna burja preko dežele in grozi zrušiti ideale, za katere smo se vedno borili, ampak bo stopil na plan, da zajezi njeno moč! Šibkost in slabost ni lastnost pravih borcev! Josip Ribičič.
Opomba uredništva: Prinašamo neokrnjeno ta dopis, dasi se z izrazi pod * ,ne strinjamo. Besedo prepuščamo našemu dopisniku, ker je iz članka samega razvidno, da on ni hotel nikdar v navedenem smislu tolmačiti svojih besed, o čemer smo tudi mi uverjeni.
Podmladek Rdečega Križa.
PRI I. FERIJALNI KOLONIJI PODMLADKA RDEČEGA KRIŽA.
Kako ie zianimanje naše vlade za Podmladek znači že mnogobrojen obisk njenih funkcionarjev pri I. fer. kol. na Dovjem. Dne 11. julija t 1. ie nadzoroval kolonijo inšpektor ministrstva narodnega zdravja g. dr. Katičič v spremstvu oblastnega inšpektorja srednjih šol in predsednika P. R. K. gosp. Westra. Učenka IV. meščanskega razreda Anica Ravni-karjeva ga ie po toplih besedah obdarovala s kitico naših planinskih hčera. Prav laskavo se ie izrazil na izborni prireditvi in se prepričal o zdravstvenem stanju kolonistov. Vsak ie namreč dobil že v šolski polikliniki matični zdravstveni list. v katerega se ie tedensko vpisovalo napredovanje v teži. Nekateri so med tem časom pridobili kar nad 3 kg, kar je pri mali teži in slabosti posamez: nih skoraj neverjetno, a resnično. Gospod inšpektor Wester ie pozneje še enkrat došel s Trig.ava na Dovje, a se radi premalega časa ni mogel več podati med deco kar mu ie bilo prav žal. Takih prijateljev mladine nam manjka. On nj sa"
Zahtevajte v šoli le zvezke Učiteljske tiskarne.^**
mo inšpektor, ampak tudi predsednik oblastnega odbora Podmladka Rdečega Križa v Ljubljani in največji njegov pro-pagator. Ima sroe na pravem mestu.
28. julija t. 1. nsaim je pa pripeljal namestnik predstojnika higijeničnega zavoda v Ljubljani, gospod dr. Mis. kar dva društvena tajnika in sicer prvega celo iz Beogradb. profesorja gosp. 2e-čeviča, drugega pa iz Ljubljane, višja šolskega nadzornika gosp. Gabrška. Prvi ie imel s sabo malega sinka, ki se je kar domačega čutil med veselo mladino. Ta ie Pa tudi vso deputacijo tirala na Peričnik. Gostje se niso mogli naču-diti krasni Gorenjski; škoda le. da je gosta megla zakrivala naše divne velikane. Centralni tajnik prof. Zečevič je v svoji navdušenosti obljubil kolonije vsestransko podpirati. Njegovo mnenje ie. da mora imeti vsaka šola ysako leto svojo kolonijo kar bo pa menda iz ma-terijalnih in nadzorovalnih ozirov nemogoče. 600 Din na osebo ni malenkost, od 6. zjutraj pa do 20. zvečer nadzorovati, imeti vso odgovornost in skrbeti za vso prehrano pa tudi ni mala požrtvovalnost. Nervoznosti nadzornik pač nikjer, še manj pa tu. ne sme poznati. Hvaležna ie Pa deca veliko bolj. ko v šoli. Prikupi se ti tako. da io s težkim srcem zapustiš. Dnevi hite ko ure. Posebno izleti so iako poučni. Seveda moraš imeti dober zemljevid in dobro preračunati zmožnost pešcev.
Pa tudi privatnih obiskov ni manjkalo Več staršev ie obiskalo svoje malčke in se veselilo z njimi v krasni naravi. Malo nevoljni so bili nekateri' na strogi dnevni red, a ga na pojasnilo odobravali. Brez strogega reda ie pač vsaka ko'oniia izključena. Začetna nevolja zgine po par dneh. posebno po malih nesrečah. Učenec se ne drži čete. zaide in ga je treba iskati, kar v sjozdu pač ni lahko. Nauči se Pa vsak natančnosti, posebno Pa tovarištva, kar ie v današnjih povojnih časih največ vredno. Skrb za vsakega ooedinega ie bila tako velika, da ie deca takoj pogrešila kakega od-sotneža in tako dolgo ni nadaljevala poti. da se ni počasi prigugal. Nešteto veselih in tragikomičnih scen nudi taka koloniia opazovalcem, katerih je imela nebroj. Tujci so redno prihajali na igrišče in kopališče ter se divili smeli mladini posebno v vodi Sava je tu tako prikladni» za kopanje, da ie skoro vsaka nesreča izključena.
Književnost in umetnost.
Vse tu navedene knjige in publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v LJubljani.
Franflikanska ulica it. 6.
Ocene.
—k Mladinski list »Zvonček«. Izšla je prva številka »Zvončka«, letnika 1925' 1926. Odslej bo namreč list izhajal v 10. zvezkih in sicer v mesecih september pa do junija. Ze prva številka je res nadvse lepo opremljena in tudi po vsebini zelo zanimiva. Na prvem mestu prinaša pesnitev »Ljubljana« — proizvod našega priznanega pisatelja in pesnika E. Gangla. Dalje vsebuje že ta številka začetek povesti »Kocijeva osveta« izpod peresa priljubljenega pisatelja J. Vandota. Povest bo izhajala v celem tekočem letniku. Zanimivo je opisan tudi naš kraljevi Beograd po stricu PavJetu. Dalje vsebuje ta številka še več drobnih povestic in spisov, ki bodo gotovo ugajali našim malčkom. Ne manjka v listu niti privlačnega dela »Pouk in zabava«, niti priljubljenega »Kotička Doropoljskega«. Ze po prvi števi.ki sodeč bo ta letnik vreden vrstnik vsem svojim predhodnikom. Naročnina je znižana letos na Din 25 letno. Ne moremo dovolj priporočati ta najboljši mladinski list in naše geslo bodi: V nobeni hiši ne sme manjkati »Zvonček«. Učitelji, priporočajte povsod ta list!
—k 30 troglasnih mladinskih zborov za višjo stopnjo osnovnih šol in za meščanske šole zbral in harmoniziral Ciril Pregelj, učitelj v Celju. — V višje organiziranih osnovnih šolah in v meščanskih šolah v Sloveniji se pridno goji več-glasno narodno petje. In prav je tako! Saj tudi naša šoli odrasla mladina najrajša prepeva narodne pesmi, ki jih vreže največkrat na tri, včasih tudi kar na štiri glasove. To je Slovencem že prirojeno.
V šoli smo doslej občutno pogrešali primernih troglasnih pesmi. Nujna potreba je napotila tovariša Preglja, da je skrbno zbral v. lično vezani knjigi 30 lepih, melodijozno jako učinkovitih jugoslovanskih pesmi, ki so po besedilu povsem uporabne za šolo, in jih spretno harmoniziral v pristno narodnem duhu. Mladina jih bo prav rada in z veseljem prepevala, zakaj vsak posamezen glas je melodijozen in zato lahko peven ter se giblje v primernem glasovnem obsegu.
Zbirka vsebuje 16 slovenskih narodnih pesmi: Kje so tiste stezice, Prav lepo je v vigred, Pastirc pa pase ovce tri, Spomladi vse se veseli (nagrobnica). itd.; 10 hrvatskih in srbskih narodnih pesmi: Tamo daleko, Čergo moja čergice, popoln Mokranjčev II. šopek srbskih narodnih pesmi itd.; 4 znane umetne pesmi slovenskih skladateljev, ki so ali bodo skoraj ponarodele: E. Adamičevo »Tam gori za našo vasjo«. G. ipavčevo »Zvečer«, F. Gerbičevo »Pastirček« in J. Aljaževo »Trigiav«. — Vse pesmi so res skrbno izbrane in jako prikladne tudi za ženski troglasni zbor. Nekatere je možno peti dvoglasno.
Dasi je vezava knjige lična, vendar ne morem tega trditi o posebni ličnosti pisanih not, ki so litografirane. Tudi rie odobravam harmoniza-cije državne himne, ki je v začetku —' prvih 8 taktov — dvoglasna, nadalje pa troglasna. Narod naj poje državno himno vedno enoglasno; le tako najbolj učinkuje njen pobožno-veličastni napev. K 7. točki navodila za troglasno petje naj omenim, da običajno stoji prvi glas na levi, drugi glas pa na desni od pevovodje.
Vsekako je učiteljstvo hvaležno tovarišu Preglju, da je izdal in založil na lastne stroške to lepo zbirko pesmi, ki jo te dni razpošilja posameznim šolskim upraviteljstvom in ravnateljstvom na ogled in v nakup. Ob povoljni prodaji te naklade namerava izdati kot II. del še nadalj-nih 30 troglasnih mladinskih zborov. Cena I. delu je 20 Din za izvod. Učiteljstvu kar najtopleje priporočam to knjigo z željo, naj jo pridno uporablja pri pevskem pouku ne !e v šoli, marveč tudi pri kulturnem delu zunaj šole. v pevskih zborih, bralnih društvih itd.	—a—.
—k Stanko Premrl: 4 ženski dvospevi s spremljevanjem klaviria in Emil Adamič: 8 lahkih moških zborov. Obe zbirki sta izšli v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Dobe se tudi posamezni glasovi (dvospevi) in posamezne par-titure. Naročila na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, založba muzikalij. Te lepe in lahke skladbe bodo našim zborom zelo dobro došle in jih radi priporočamo tudi zategadelj, ker so zelo poceni.
—k Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec. izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Deveta in deseta številka (september in oktober) prinašate E. Adamičev daljši, zelo učinkoviti mešani zbor «Kresovale tri devojke« na O. Zupančičevo besedilo, dalje dve posrečeni harmonizaciji jugo-slovenskih pesmi »Suzno oko moje«, »Vozila se šajka« Josipa Brnobiča in E. Adamičev moški zbor s sopranskim solom »Mara v jezeru«. — Skladbam sta priložena vabilo na slavnostni koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 5. oktobra t. 1. in prospekt za novo, v založbi pevskega zbora Glasbene Matice: v Ljubljani izšlo Pevsko vad-nico Fr, Marolta. — »Zbori«, ki bodo drugo leto izhajali povečani z literarno prilogo, se sami priporočajo.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Imenovanja v ljubljanski oblasti.
Josip Lipovec, kontrak. š. uprav, v Voklem, se sprejme v drž. službo, postane stalen; L j ude vi t Potočnik je imenovan za sreskega šolskega nadzornika v Laškem; Ali. Z a vršni k iz Kočevja v Ribnico; Marija Kržič iz Tržiča na Jesenice-Lesce (srb.-hrv.)
i Imenovanja v mariborski oblasti. Robert Kendla, kontrak. prof. na drž. m. učit. v Mariboru, se sprejme v drž. službo, postane stalen; Josip Žagar, učitelj risanja na gimn. v Mariboru imenovan na rnešč. š. v Ljutomer; Ana Bregant-Arko iz Sladkega vrha v Ruše; Bogomil Gerlanc, premeščen z deš. mešč. šole v Celju na deško mešč. šo o v Ptuju; dr. Maks K o v a-č i č, prof. drž. realke v Mariboru se dodeli na drž. moško učiteljišče v Mariboru ; S v o j m i r J a m š e k. premeščen iz Vučje vasi na deško meščansko šolo v Ptuju; Accetto Valentin, premeščen v Moravče; Pire Maks v Žalcu, dodeljen mešč. šoli v Žalcu.
Iz naše stanovske organizacije.
Vabila:
- Učiteljsko društvo za Krški okraj
zboruje v soboto, dne 24. oktobra ob pol 10. uri v mamici v Krškem s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsedništva. 2. Poročilo o okrajni in državni skupščini. Poročata tov. Pečnik in Jurčec. 3. Deška ročna dela (kartonaža, pletarstvo in mizarstvo), referira tov. Seiiškar, Omerza in Vanič. 4. Smernice prosvetnega dela. Poroča tov. Seiiškar. 5. Slučajnosti. — Udeležba obvezna. Na zborovanje so vabljeni vsi v naš okraj nanovo doš.i tovariši in tovarišice.
= Kranjsko učit. društvo zboruje v soboto dne 17. oktobra t. i. ob 8. uri v Škofji Loki v Sokolskem domu in sicer skupno z Ljubljanskim učiteljskim društvom. Predavanje tov. Fr. Piškove: Koroški dan in Ant. Lovšeta: Naš prosvetni program. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi predavanje prof. dr. Pavla Breznika: »O računskem stroju metrično-dekadičnega sistema z arimet-skimi in geometrijskimi pripomočki«. Iz-najditelja: dr. Djoka Bogojevič in Lju-bomir Stanojevič. Udeležba obvezna.
Predsednik.
= Ljubljansko učit. društvo zboruje v soboto dne 17. oktobra t. 1. ob 8. uri v Škofji Loki v Sokolskem domu in sicer skupno s Kranjskim učiteljskim društvom. Predavanje tov. Fr. Piškove : Koroški dan in Ant. Lovšeta: Naš prosvetni program. Na dnevnem redu je polesr običajnih točk tudi predavanje prof. dr. Pav.a Brežnika: »O računskem stroju metrično-dekadičnega sistema z aritmetskimi in geometrijskimi pripomočki. Iznajditelja: dr. Djoka Bogojevič in Ljubomir Stanojevič. Tovariši, ki poučujejo popoldne v obrtno-nadaljevalnih šolah se vrnejo z opoldanskim vlakom. Udeležba obvezna.
Predsednik.
= Mokronoški krožek zboruje v soboto 17. oktobra ob 10. uri dopoldne v mokronoški šoli. Poleg običajnega dnevnega reda je še: 1. Ljud. Stiasny: »Spomini iz mojega nadzorniškega službovanja.« 2. Ivan Pirnat: »Pokojni nadučitelj Iv. Lavrič kot človek in učitelj.« 3. Ogled nagrobnega spomenika Iv. Lavriča. Pričakujem polnoštevilne udeležbe tudi od strani novodošHh tovarišic in tovarišev. — V. Bercé.
Poročila:
+ Gornjegrajsko učiteljsko društvo ie zborovalo na Rečici dne 6. VI. t. 1.; navzočnost 80%. Prisotni so bili kot gostje: p. Marout Hubert iz Nazarij, A. Rozman iz Šmartnega ob Paki, Ana Kogoj in Fran Kotnik iz Rečice in Zorko Kotnik z Gorice; Josip Terčak je pa še itak naž član.
Predsednik pozdravi navzoče prav iskreno ter poroča, da je prijavil za »Prosvetni odsek« Milka Rainerja iz Ljubnega kot načelnika, Lucijo Rainerjevo istotam kot tajnico. Branka Žemljica iz Rečice kot gospodarja in Josipa Korbana ter Mimico Vrečko kot odbornika. Navzoči so poročilo odobrili. Na to so se vršili referati in živahne debate o razdelitvi podrobne učne snovi za višje organizovane osnovne šole.
Ker je bil dosedanji predsednik društva V. Pulko imenovan sreskim šol. nadzornikom, se zahvali navzočim za njihovo vztrajnost in marljivo sodelovanje pri društvu ter izjavi, da odloži pred-sedništvo. Zemijič Branko se mu zahvali za dolgoletno vodstvo društva in po želji navzočih prevzame kot dosedanji podpredsednik začasno pred-sedništvo.
Nato pojasni sres. šol. nadzornik V. Pulko navzočim, kako je izdelovati »Polugodišnji izve-štaj« in še drugo. Zborovanje je končalo s splošno zadovoljnostjo.
+ Učiteljsko društvo za pol. okrai Ljutomer je zborovalo v soboto dne 19. sept. 1925 v Radencih, kjer je bilo od 72 članov 63 navzočih. Razven domačega učiteljstva pozdravi predsednik gosta nadzornika tov. Cvetka in tov. Požegarja iz Prek-murja, v imenu društva pa čestita zvezi Stopar-Robič in imenovancem upraviteljem Vundrl ter Rus in Paulič. Upokojencema tov. Zacherl Francu tov. I. Schneider kliče tov. predsednik še na mnoga leta!
Po prečitanih dopisih in odobrenem zapisniku se opozori na Učit. Samopomoč, h kateri se je po zborovanju zglasilo 21 novih članov.
Predavanje. Tov. nadzornik Karbaš Franc predava temo: »Smernice za delo v. šoli in izven
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO.
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./i.
sole«. Na čelo dene predavatelj stavek, da kot nadzornik od učitelja v šoli delo zahteva, izven sole pa na delo vabi. V šoli ne glej kaj, ampak kako si naučil. Da bode pouk učinkovit, je treba vsestranske in temeljite priprave osobito mlaišim učiteljem. Bodi v vsakem oziru vesten, tovariški in samozavesten. Predavatelj povdarja. da stran-karstvo in politika ne spadata v šolo. Podroben ucm načrt je neobhodno potreben, uporablja se pa naj tako, da ne bo spona in strašilo za učitelja Učitelj bo našel hvaležno polje tudi izven šole v čitalnicah, telov. in pevskih društvih itd. Pri vsem tem pa ga naj diči in navdaja vsak čas čut navdušenega državljana in nikdar naj se ne vpraša pri delu kaj hasne meni, ampak kaj in koliko sem koristil mladini. Razvila se je prav živahna debata, iz katere se je izcimila resolucija v zadevi učnega načrta. Tov. Mavric se predavatelju za prepotre-ben in umesten referat iskreno zahvali.
Sprejele so se resolucije s sledečo kratko vsebino in poslale UJU v Ljubljano. Ljutomersko učit. društvo odločno zahteva:
1.	da izgine že vendar enkrat nered pri šolski upravi in ista nastavi v začetku šol. leta pravočasno učne moči;
2.	da se naj ne uporabljajo šol. poslopja za rekrutacijo voj. novincev;
3.	da se naj ne priporoča v nakup učil, dokler niso priznana od strokovnjakov;
4.	da se šol. upraviteljstva in učiteljstva naj ne obsipava z grmadami raznih nabiralnih pol in dopisov, pisanih v čudnem tonu nekakih pozivov;
5.	da se mu čimprej pošljejo prepotrebna navodila in pojasnila k novoizdanemu učnemu načrtu, da se odstrani disorijentacija, ki je nastala vsled prenagle in preuranjene uvedbe tega načrta. Naj se v bodoče ne izdajo več ministrske uredbe, ki so v protislovju z obstoječimi zakoni. Z ozirom na razpredelitev učne snovi na posamezne razrede napravlja načrt vtis. da ga niso sestavljali učitelji.
Prihodnje zborovanje se vrši v soboto, dne 7. novembra pri Sv. Križu.
+ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 26. maja 1925 v Rogaški S.atini. Od 70 članov navzočih 46.
Zapisnik se odobri.
Predsednik pozdravi nova člana tov. Gorupa in Kincla ter vabi mlajše tovari-še(ice) da prosiio za sprejem v višjo pedagoško šolo
»O uradovanju in uradnih spisih« je referirat tov. Rudež. dokazal ve.iko vrednost in potrebo točneea uradovanja ter praktičnost vestno dovršenih uradnih knjig. Izmed mnogih veljavnih na-redb ie posebei omenjal one. ki vzbujajo med nami največ nevolje. ker so na videz nepotreben badast, a so v skritem jedru vrlo pomembne. Na žeijo poročevalca se ie vršila debata pri vsaki točki sproti ter se ie tekom nje marsikaj razjasnilo. V izredno živahno debato so posegali tov. Žumer, Giinšek. Cenčič. Mu-sič. Stritar. Fink i. dr. ter h koncu ugotovili. da ie bi. ta razgovor skraino potreben
Predlogi: Na poziv tov. Stefanciose [e bil ponovno sprejet predlog, da se naj že vendar odpravi kolekovina na osnovnošolska naznanila.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu »Gospodinjski tečaj za učiteljice«,.
pride v prihodnjo »Prosveto«.
—lu Društvene poročevalce prosimo,
naj bodo kratki. To je v njihovem interesu, da ne bodo zastajala društvena poročila. Nepotrebnih poročil naj ne navafejo, tudi ne izčrpkov predavanj, ker s tem postanejo poročila dolga. Uredništvo ne utegne krajšati poročil, ker s tem izgubi več časa, kakor če jih spiše znova. Na posebnem listu naj bo še: ime društva, dan in kraj zborovanja, število udeležencev in teme predavanj in poročil ter predavatelji, kakor je to natisnjeno v »Prosveti«. Tudi sklepi in resolucije naj bodo na posebnem listu, da jih lahko prinesemo pred poročilom, na drugem mestu.
—lu Da bomo lažje hitreje uvrstili društvena poročila, jih bomo prinašali v petitu. S tem pa ni rečeno, da so man j važna od drugega gradiva. Nekateri se pritožujejo čez književnost, drugi jo zahtevajo in hvalijo pregled novih knjig, ki ga dobe s tem; posebno knjižničarji, da se vedo orijentirati. Vsem ni mogoče ustreči!
Znliana cena!
Znižana cena!
Plesničar-Grum:
Jugoslavija I. Slovensko ozemlje.
10 zemljevidov in 24 pokrajinskih slik.
Vez. Din 22—, preje Din 28—
Odobrena kot pomožna učna knjiga za 4. šolsko leto osnovnih šol.
naročila sprejemaUČITELJSKA KNJIGARNA, LJUBLJANI
Naročajte Dr. Rusovo knjigo, Prva pomoč*.