PRIMORSKI DNEVNIK *£Bvsotovlnl 1 Eruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 105 (4879) TRST, četrtek 4. maja 1961 J vsem Laosu ustavljene sovražnosti jgvana Fuma predlaga skupen sestanek Delegati vseh treh skupin naj bi se pogajali tudi za sestavo koalicij-ske vlade in o predstavništvu Laosa na ženevski konferenci - Pred odhodom nadzorstvene komisije v Laos? ^tin j,’3- — Radio «Glas Laosa* je sporočil, da je Jtaosti P°zval vl adne čete, naj ustavijo _so- jLaosan^ vseh frontah. Prav tako je poveljnik Pa-%iosti 1 čete tega gibanja, naj ustavijo te so- * C le bil četam Suvane lstik s sovjetsko vlado, da po- ^ I Uk&Z. fini iictovi. *ivrJLukaz- naj ustavili ,n°sti danes ob 8. .. ivnem času, s njihovega vrhovne- r Itavfti* . vrnovne-V Lea kapetana S* tete p«?Ilak ukaz so do' .t.“,'1““.L*osa°‘lsvl> vffi nL,l Sn nai V0Jaske opera- l1 U, ?lke v kraj Na As, 3 lužno od Vang V' Hej , Pa v kak drug / Fuma »! ifa"*! se ?a je. Predlagal c , j'Sati* v- maja sestane- < L*» M ‘reh skupin v Lao- i! s° p°goiihazgovarjali ne „ za premirje, i!‘ k*. dls in „sestavi koalicij-i e, »a L0 Predstavništvu i lS»f!evsk! konferen- < !h ? se k ?a *zreka upali biij^sa i? 0 Predstavniki „Jke vj Predstavniki u- V (,|2. urj ® sestali 5. ma- ,V Monu, J tni^iku n 0 danes izročili C'"11 konSl°,v Sz in bri->ui!*ulu spomenico V^*keEa Za angleškega ki Hume;;?nan-iega mi-■* i Ie bil j omenJa u-u..a ittai. an vladnim vijo c Patet Laosa, fes Pa se °^ražnosti, pri- Jta-0(igow? uP0rniška !tf?‘l)e sv orda na poziv, « tsL^gaia3® delegate za , čuvana Fu-H !jil ?ebaj0 A, uporniške če-1 V ‘»ojih3® \n naj ostali V s° bile .Položajih, na daneS' b;S.aial “ Fatet Laosa, ki i ŠN. n’v za ustavitev 'v> Pove^darja, da je * NSj' spreioi teh sil ra- 1^-Vov iel° pobudo soji'"11« "i Je fanevske konfe-i * Vn a Sp zrekel priprav-1 I K ®anje naSl0 reši lao-i k so *dstavniva miren na-!| Jkjjj Pdi k> tega giba-’ aia , Pravljeni začeli1 Ž^°PjI'ade- edStaVniki U' Ji Sil8* zun^.Pomočnik an-2'»k fita sPodn‘,ega ministra AK t'11, zbornici, da 9,\ 11 Paloen !k v Mos--1 'N 8 • da stopi v skrbita za povratek nadzorstvene komisije v Laos. Na važni fronti južno od Vang Vienga so boji prenehali že v ponedeljek. Danes pa je še pred pozivom za ustavitev sovražnosti bilo mirno na vseh frontah. Kakor običajno, postavljajo predstavniki uporniške vlade za izgovor, da so vladne čete onemogočile prihod njihovih predstavnikov na sestanek, ki je bil določen za danes, češ da so streljale s topovi. Zatrjuje se, da je nadzorstvena komisija zaprosila SZ in Veliko Britanijo nekaj letal, da se skupno s 150 indijskimi vojaki premesti iz Novega Delhija v kak kraj blizu Laosa, verjetno v Sajgon. Na laoških letališčih namreč ne morejo pristajati velika letala. Člani komisije bi nato nadaljevali pot v Laos z manjšimi letali. Ameriški potujoči poslanik Harriman je v Sajgonu izjavil, da bodo ZDA storile vse mogoče, da zagotovijo nevtralnost Laosa. Zatem je Harriman odpotoval v Pnom Penh, kjer ga je danes sprejel predsednik Norodom šihanuk. Ob prihodu je Harriman izjavil, da ZD Apodpirajo prizadevanje Velike Britanije in SZ za pomirjenje v Laosu, Na današnji tiskovni konferenci je predstavnik ameriškega departmaja izjavil, da je sedaj naloga Velike Britanije in SZ dati ukaz mednarodni komisiji za Laos, naj takoj odide na laoško ozemlje, da ugotovi prenehanje sovražnosti. Medtem pa skuša laoški kralj Cavang Vatana najti politično rešitev še pred ženevsko konferenco. Napovedal je, da bo 11. maja, t. j. dan pred konferenco, predložil vlado narodne enotnosti. Kralj odločno nasprotuje ženevski konferenci, toda zdi se, da ne bo mogel preprečiti njenega sklicanja. «»------- Nove aretacije na Kubi HAVANA, 3. — List «Revo-lucion« piše, da je bil eden od voditeljev napada na Kubo Manuel Artime Buesa aretiran v torek. Artime se je prijavil milici skupno s tremi svojimi tovariši 18 km od obale, kjer so se napadalci izkrcali. Izjavil je, da se je prijavil v Mehiki, od koder je pozneje odšel v Miami, zatem v Gvatemalo in nato v Nikaraguo. Povedal je tudi, da so pred Izkrcanjem računali z veliko količino orožja in podporo letalstva. Ko pa so se izkrcali, je spoznal, da je bil napad organiziran »proti vsem pra- narodi je Fidel Castro izjavil. vilom zdravega razuma«. V torek so skupno z Artime-jem aretirali še drugih 20 udeležencev napada. Kubanski radio je danes v svojem komentarju poudaril, da Kuba nima nobenega namena napasti ameriško pomorsko oporišče Guantanamo, temveč bo skušala doseči, da se ^1 f°v, oporišče vrne na miren način. To je bol odgovor na trditve ameriškega državnega tajnika Ruska, ki je dejal, da ZDA ne bodo intervenirale na Kubi, razen če ne bo kubanska vojska napadla omenjeno oporišče. Na zborovanju kubanskega zavoda za prijateljstvo med da je bila njegova vlada prisiljena podržaviti privatne šole, ker so duhovniki v njih kovali zarote in skrivali orožje. Sporočil je, da bodo pet španskih duhovnikov, ki so jih aretirali, izgnali s Kube. Brazilski predsednik Qua-dros je poslal kubanskemu predsedniku Dorticosu in ministrskemu predsedniku Castru poslanico, v kateri poudarja, da je «volja Brazilije, da se na kontinentu spoštuje dejanska svoboda narodov«. «Bkrati, dodaja Quadros, bo moja vlada vedno pripravljena dati vsako pobudo, ki naj prispeva k miru v Ameriki in na svetu kakor tudi k vzpo- stavitvi sloge med državami te celine.« Afriška karta KAIRO, 3. — Zunanji ministri držav, ki so se udeležili konference v Casablanci (Maroko, Gana, ZAR, Mali in Alžirija), so pripravili »afriško karto«^ ki poudarja, da bodo te države skupno izvrševale vse akcije, ki bodo lahko o-krepile mir v Afriki in prispevale k afriški enotnosti. Ministri so sklenili, da bo začasno glavno tajništvo «a-friške karte« imelo sedež v Bamaku, prestolnici Malija. V kratkem začetek pogajanj v Evianu med francoskimi in alžirskimi delegati Proglas alžirske federacije FLN za Francijo - Busuf obsoja dvoumno stališče Kennedyja - Burgiba o Sahari - Skupna izjava KP Tunizije, Maroka, Francije in Alžirije - Ultrasi ovirajo delo oblasti pri iskanju upornikov PARIZ, 3. — Po današnji seji vlade je minister za informacije Terrenoire izjavil, da vse kaže, da se bo konferenca v Evianu s predstavniki alžirske vlade sestala v najkrajšem času. Dalje je Terrenoire izjavil, da bodo določbe člena 16 ostale v veljavi, dokler ne bo alžirsko vprašanje rešeno. Izjavil je: «Dokler bo Francija v negotovosti zaradi alžirskega vprašanja, bo treba pričakovati, da o-stane v veljavi člen 16, ki je edini, ki lahko omogoči državnemu poglavarju, da zagotovi v kolikor mogoče normalnih pogojih rešitev alžirskega vprašanja.* Na seji vlade je notranji minister sporočil, da so v Franciji aretirali do sedaj 342 oseb, izvršenih pa je bilo 850 preiskav. ............................................ min.iiiiiiim.urnimi Drugi dan obiska angleške kraljice Elizabete II. Vlada predložila z o socialnem zavarovanju duhovščine V senatu začeli z diskusijo o poročilu ministra za državni proračun Pelle o gospodarskem in finančnem stanju dežele - Kreisky o aretaciji gospe Stadlmayer in konferenci v Celovcu (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog Filip Edimburški sta danes položila venec na grob neznanega junaka, nato pa sta se v spremstvu obrambnega ministra Andreottija na vojaškem pokopališču Testaccio poklonila spominu v drugi svetovni vojni v Italiji padlih vojakov Commonwealtha. Kasneje je Elizabeta II. obiskala «Mesto Rdečega križa*, medtem ko si je princ Filip ogledal laboratorijske naprave sin-hrotrona kake tri kilometre od Frascatija. Preden sta odšla na kosilo, ki jima ga je priredil predsednik vlade Fanfani, se je izvršila običajna izmenjava darov: Gronchi je poklonil kraljici Elizabeti dragoceno uro iz 18. stoletja, gospa Gron-chijeva pa zlato dozo za puder z začetnicami v briljantih; Elizabeta II. je poklonila Gronchiju in njegovi soprogi servis za čaj v angleškem srebru iz 18. stoletja («George III.»), princ Filip pa Websterjevo sliko «Caesar». Gronchi je dobil še lovsko puško, njegov sin Mario par zlatih manšetnih gumbov, njegova hčerka Maria Cecilia pa zato zapestnico. Popoldne je visoka gosta sprejel na Kapitolu rimski župan Cioccetti, ob 18. uri pa sta v spremstvu predsednika republike in njegove soproge prisostvovala mednarodnim jahalnim tekmam na Trgu Siena. Zvečer sta bila na pre- \ v "II"! IN lin mn Hillu n n spovedana ustanovitev ^dsne vlade s® vojska je osvobodila že velik del ozemlja - Nadaljujejo °ii s portugalsko vojsko - Protestantski misijonar o grozodejstvih fittNs ^0rtugalcev - Nove spremembe v Salazarjevi vladi a?SolsCT, Predsednik je « j ljudstva*, H.Sedal v Tuni- da sve predvide- ^Ski!k*0' lziaZaiiasne vlade i Šk’1 v i36 dal;ie’ h l !sta] da Angoli po- (} foiSl 110 del,? p)egovo gi-j ijkhtupP/a'0 aa spra- lplljh:9riti ,'h- Pripomnil W sile0Cem- da nas i\ čw.na, ’ ki nam je m,S s„° začel? ustra5ila- 9«! p.°Sariu_tam so por- “zapne . I? l«tai-0skrbn'’ .egaj° na-.tv h*ali. v. . JeJ° lih sa- NašaJ1?Jih Sa- S v Ca'a» akcija se da d ,AC,v ,nka okoli «o 4*1 Jvj. C13a odprla u- JSStL*- S fes ........ ■PWd*ir» vasmi. Sa- Vl Cko bo’ i® nadaljeval ■* P-1®"8 °d' »bi'Hi* žira £ vasmi. Ra- K,1' 1® lagiie® in poai' K1 b? a’ n^i®’ tanke ir V ,°mbo, seve-S aboj-.- pande zbira domači- HoJlaiske , stalno pa. ki Oavnk stvo. vobodilncga gi. banja so napadli številne kraje, Do spopadov je prišlo tudi v Villa Floru in v Ban-gi. Portugalski koloni so zapustili številne plantaže, tako da se bojijo za letošnji pridelek. V Londonu je misijonar Clifford J. Parsons, ki se je vrnil iz Angole po 20 letih, izjavil, da so portugalski veljaki pobili na tisoče Afričanov v Angoli zaradi represalij. »Vsako noč, je izjavil misijonar, je portugalska tajna policija vdirala v stanovanja in odpeljala na ulice Afričane, ki so jih nato ustrelili*. Misijonar, ki je govoril na konferenci britanske batistič-ne zveze, je izjavil, da je o-pazil v Angoli sovraštvo, kakršnega ni bilo nikoli prej. Povedal je, da so domačine večkrat kaznovali s 50 udarci po rokah s palicami, na katerih so napravili več luknjic, zato da ne bi vmesni zrak omilil udarcev. Ker portugalske oblasti trdijo, da je za začetek upora krivo delovanje misijonarjev, je Parsons izjavil, da se je Cerkev omejila le na to, da je Afričanom prikazovala «čut človeškega dostojanstva*. Na konferenci so odobrili resolucijo, ki obsoja napadanje žensk in otrok in sleherno obliko grozodejstev, ter izreka prepričanje, da je sedanji upor afriškega prebivalstva »posledica pomanjkanja pravičnosti v odnosih med plemeni*. Salazar pa je danes izvršil nove spremembe v svoji vladi. Imenoval je novega zunanjega in notranjega ministra ter ministra za prosveto in korporacije. To je že druga sprememba v enem mesecu. Prva je bila izvršena 13. aprila takoj po začetku neredov v Angoli. Današnje uradno sporočilo samo omenja nova imenovanja. Aprila so bili zamenjani ministri in podtajniki v ministrstvu za vojsko in za prekomorske zadeve. Tedaj je Salazar osebno prevzel o-brambno ministrstvo in je i-menoval novega načelnika glavnega štaba oboroženih sil. Tedaj je izjavi), da so bile spremembe povezane z dogodki v Angoli in je napovedal nadaljnje spremembe v vladi. tTitan izstreljen* iz VANDENBERG, 3. — Da-nes so v tem oporišču izstrelili s podzemeljske platforme medcelinsko balistično raketo »Titan«. To je prvi tak poskus. Platforma je približno 45 metrov pod zemljo. Raketo so u-ničili dve minuti po izstrelitvi, ker je bil namen današnjega poizkusa samo ugotoviti možnost izstreljevanja raket s podzemeljskih platform. Kompleks podzemeljskih naprav se imenuje »Silo«. Pravi, jo, da bo kompleks lahko vzdržal pred vsakim napadom razen pred neposrednim napadom z jedrskimi bombami. ZDiA so že porabile okoli 100 milijonov dolarjev za graditev podzemeljskih platform za izstreljevanje medcelinskih balističnih raket. mieri Verdijeve opere »Fai-staft«. Hkrati so se med angleškim zunanjim ministrom Homom in italijanskim zunanjim ministrom Segnijem vršili razgovori o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Nekoliko kasneje je angleškega zunanjega mihistra sprejel na razgovor predsednik republike Gronchi. V poslanski zbornici so danes razpravljali o vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev sklada za invalidninsko in starostno zavarovanje katoliške duhovščine ter o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev sklada za enako zavarovanje nekatoliških duhovnikov. Glede tega se je vnela diskusija ali naj celotno zadevo urejuje en sam zakonski osnutek ali pa dva ločena osnutka, kakor predlaga vlada. Notranji mini. ster Scelba je zagovarjal stališče vlade in dodal, da je primerno ustanoviti dva sklada spričo dejstva, da je število katoliških duhovnikov neprimerno večje od števila nekatoliških duhovnikov. V razpravi o obeh osnutkih je Ma-glietta (KPI) dejal, da so komunistični poslanci pripravljeni glasovati za oba osnutka, če se k 1. členu doda, da bodo vsi upokojenci socialnega skrbstva uživali enake pogoje, kakor so predvideni za duhovščino: najmanj 15.000 lir mesečne pokojnine, po 10-letnem vplačevanju prispevkov. Razpravo bodo nadaljevali jutri. Do konca tedna bodo v senatu razpravljali o poročilu, ki ga je včeraj predložil minister za državni proračun Pella. Senator Roda (PSI) se je zadržal predvsem na vprašanju davčnega pritiska in dejal, da se je treba ogniti nadaljnji zaostritvi tega pritiska. Davčni pritisk znaša danes 5.786 milijard na 17.000 milijard nacionalnega dohodka, torej 34 odstotkov tega dohodka. Bertoli (KPI) pa se je zadržal pretežno na vprašanju trdnosti valute, ki je sama po sebi pozitivno dejstvo, vendar pa more imeti kljub temu za posledico različno porazdelitev dohodka, zlasti z nihanjem cen določ& nega potrošnega blaga, kar krije v sebi pojav razredne ga protislovja: za revnega potrošnika denar izgublja na vrednosti, medtem ko pridobiva na vrednosti za onega, ki kupuje na debelo. Govornik je podčrtal, da se je v desetletju 1950-60 znižal od 81 na 75 odstotkov tisti del dohod- ka, ki je razpoložljiv za potrošnjo, kar dokazuje, da se je zmanjšal tisti del, ki je namenjen ljudski potrošnji. To pa je spet posledica politike pritiska proti interesom delavstva; politike, s katero soglašajo včasih tudi podjetja z državno udeležbo. Danes se je sestalo vodstvo KPI in proučilo poročilo, ki ga bo poslanec Giorgio Amen dola imel na drugem vsedr žavnem zborovanju komuni stov v tovarnah. To zborovanje se bo vršilo v Milanu od 5. dc 7. t. m. Zborovanja se bo udeležilo okrog tisoč, de- V zvezi z aretacijo gospe Stadlmayer, ki je članica avstrijske delegacije za razgovore z italijansko delegacijo o vprašanju Južne Tirolske, je avstrijski zunanji minister Kreisky, na vprašanje nekega ameriškega novinarja izključil, da bi ta »nevljuden in nerazumljiv« ukrep italijanskih oblasti mogel, vsaj po njegovem mnenju, vplivati negativno na bližnjo konferenco v Celovcu. Kreisky je še dodal, da se bodo za gospo Stadlmayer sicer zavzeli «z vsemi razpoložljivimi sredstvi«, vendar pa je podčrtal, da «ne bi priporočil moji vladi politike odložitve sestanka v Celovcu«, Tako je Krei-sky izjavil danes na sestanku s tujimi novinarji v novinarskem društvu «Concordia» na Dunaju. Na vprašanje nekega grškega novinarja, ki je dejal, da je ob nedavnem obisku Južne Tirolske izvedel, da SVP zahteva kulturno in finančno avtonomijo za Južno Tirolsko, medtem ko prebivalstvo zahteva neodvisnost (neodvisnost od italijanske države), je Kreisky dejal, da mu ni znana taka zahteva južno-tirolskega prebivalstva, in da SVP, ki je »predstavnik vsega prebivalstva«, teži za »popolno avtonomijo v okviru pariškega sporazuma in italijanske države«. Kar zadeva strateški pomen meje na Bren- nerju, pa je Kreisky dejal, da tega pomena ni moč zanikati, četudi so se strateške koncepcije spremenile od leta 1918 do danes; v tem je tudi razlog, zakaj Avstrija ne naleti na razumevanje glede tega vprašanja pri državah, ki so »zaveznice in prijateljice Italije« — je zaključil Kreisky. A. P. «» , Glasilo ZKJ o položaju v Kongu BEOGRAD, 3. — Današnji «Komunist» komentira položhj v Kongu in ugotavlja, da je ne glede na Combejevo aretacijo, cilj konference v Co-quilhat'villu zaostritev državljanske vojne, in meni, da je OZ.N ne bi nikakor smela spustiti v nevarno avanturo, ki jo pripravljajo Kasavubu in ostali njegovi sodelavci z namenom, da bi tudi zakonito vlado v Stanleyvillu postavili v isto vrsto z vlado Katange. Opozarjajoč na nevarnost, da bi OZN lahko kot rezultat raznih manevrov služila ciljem Kasavubuja, poudarja «Komunist», da je naloga OZN v Kongu, likvidirati vse oblike tuje intervencije in ustvariti pogoje za zaščito parlamenta, ki je skupno z vlado I nizirajo splošno stavko. Ne~o-Gizenge edini zakoniti vrši-1 menja pa se noben datum za lec oblasti v Kongu. J stavko. imiiMMiiimiiuiiiiiuiiimniniiiiniiiiiiiiniiiiiiniiiiitiHiiiiiiMiiimiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiHiiinnniiiMiiiiii,,,,!, inmiuiiiiiiiiiiiin Pred Kennedyjevim obiskom v Parizu V Washmgtonu so zelo zaskrbljeni zaradi govoric o podpori upornikom Salinger Je dobil nalogo, naj skuša doseči odločno uradno zanikanje francoske vlade Minister za vojsko Messmer je poročal o dosedanjih aretacijah častnikov. Aretirali so vse tiste, ki so pripadali posebnim enotam, katere so sodelovale pri uporu, ter tiste, ki so pripadali glavnim štabom, v katerih so ugotovili sokrivdo. Poudaril je, da bo čistka v vojski končana v prihodnjem tednu. Minister Terrenoire je časnikarjem izjavil, da bo vlada storila, kar bo mogla, da najde generale in polkovnike, ki so zbežali po zadušitvi upora. Vlada je sklenila tudi, da o-stane za nedoločen čas v veljavi prepoved izhajanja listov »L’Echo D’Alger» in «La Demiere Heure«. Prav tako je prepovedano izhajanje lista ((Dep-eche Quotidienne». Edini časopis, ki redno izhaja, je »Le Journal D'Alger». Minister za alžirske zadeve Joxe je potrdil, da so v Alžiriji odstavili 200 častnikov in 200 civilnih funkcionarjev. V Alžiru potrjujejo, da je kapetan Maurice Figuier napravil samomor. Trdijo pa, da ni sodeloval pri uporu in da je trpel zaradi živčne izčrpanosti. V mestu še vedno velja policijska ura od 21. ure dalje. Nocoj ob 21. uri po krajevnem času so močno okrepili varnostne ukrepe. Na številnih krajih so postavili barikade. Ob vseh izhodih iz mesta pa so postavili bloke. Vojaške patrulje pregledujejo dokumente mimoidočih. Ni znano, kaj je vzrok tem nenadnim ukrepom. Francoski koloni v Alžiriji zelo ovirajo iskanje pobeglih getneralov. Vsi odklanjajo kakršnekoli informacije oblastem. V uradnih krogih se bojijo, da bodo ultrasi v Alžiriji znova uporabili veliko količino orožja, ki so ga odnesli iz vojaških skladišč. Francoske oblasti se zavedajo, da dosedanje aretacije in preiskave niso odpravile nevarnosti, ki jo predstavlja tajno gibanje ultrasov v Alžiriji. V nekaterih krogih so mnenja, da pravi voditelji upora niso bili general Ohalle in trije bivši generali, ki so zbežali, temveč osebe, ki so ostale v ozadju in na katere ne pade noben sum. V Alžiru so ultrasi raztrosili danes letake s podpisom »Organizacija tajne vojske«. V letakih je rečeno, da je general Salan »v gozdovih z nami«, ter pozivajo civiliste na «splošno mobilizacijo«. Letak poziva civiliste, naj se z orožjem uprejo aretacijam, naj u-bijejo vse izdajalce, naj sabo. tirajo tisk, naj požigajo u-pravna poslopja in naj orga V uradnih krogih izjavlja- . da bo vsaj prenehal dobav-jo, da nimajo nobenih infor- Ijati orožje Franciji, ki to o-macij o kakem tajnem giba. —-----------------------------------------------n™** WASHINGTON, 3. — Pred- bi raziskoval, ali so uporniki stavnik ameriškega državnega dobili pomoč od tujine«, departmaja je izjavil, da so Dalje ugotavljajo v Wa- govorice, da je bila ameriška rhingtonu, da je Kennedyjava Informacijska služba vmešana solidarnostna brzojavka de v upor generalov v Alžiriji. Gaullu s ponudbo ameriškega «propaganda, ki jo širijo ko- brodovja v Sredozemlju po-munisti v svoje namene«. Do- vzročila »zilobne komentarje«, dal je, da je Kennedy že ob- češ da je Kennedy čutil pojasnil ameriško stališče de trebo popraviti «zla dejanja« Gaullu in da je omenjene tr- ameriške informacijske Službe, ditve odločno zanikal franco- Mnogo se govori tudi o koški poslanik Gavin v Parizu, silu, ki ga je imel član in- Evedelo se je tudi, da je formacijske službe Richard načelnik tiskovnega urada Be- Bissell lanskega decembra v le hiše Salinger, ki je sedaj v Washingtonu z bivšim guven Parizu, da pripravi Kennedy; nerjem v Alžiriji Soustellom, jev obisk, dobil nalogo, naj ki je na strani francoskih ul-sporoči zaskrbljenost ameriške trasov. Državni departma pa vlade zaradi vztrajnega širje- pojasnjuje, da je do tega konja govoric, da so ZDA spod- sila prišlo na zahtevo Sou-bujale upor_ francoskih gene- stella s posredovanjem nekega ralov v Alžiriji, ter nezaflo- funkcionarja francoskega po-voljstvo «zaradi mlačne in v slaništva, ki je bil navzoč pri nekem smislu dvoumne reak- razgovoru. cije«, na katero so te govorice Vendar pa dodajajo, da ni naletele pri ameriški vladi. V izključeno — in da je tudi VVashingionu se bojijo, da bi verjetno — da so voditelji u nadaljnje širjenje teh govouc pora skušali doseči podporo, v Franci u, ne da bi jih fran- Ker so generali vedeli za ne-coska vlada odločno zanikala, zadovoljstvo številnih pred-ustvariio neugodno ozračje za stavmikov NATO (in ne samo Ken.nedyjev obisk. ameriških) zaradi težav, ki V Washingtonu ne prikriva- jih de Gaulle postavlja proti jo nezadovoljstva, ker se ame- vojaški integraciji v okviru riškim zanikanjem ni pridni- NATO, je naravno, da so uoa-žilo zanikanje pariških urad- li, da bodo dobili naglo mednih krogov. Ne samo to, toda narodno priznanje v primeru izjave uradnih predstavnikov da bi bil državni udar usoei. so bile po mnenju Washingte- V Wasbingtonu poudarjajo, na dokaj dvoumne. Tako je da je prišel čas, ko je treba francoski minister za Alžirijo razčistiti ozračje glede tega še Jexe izjavil: »Ne vem, ali so pred Kennedyjevim obiskom tuji agenti spodbujali upom-- v Parizu. »ko gibanje, in tudi ne, če so Danes so v Beli hiši sporo-krivci dobili tujo podpo , , -. . _ .. ... , čili, da je Kennedy imenoval legatov iz vseh krajev dežele. ■ radi francoske plati le žalost- Jamesa Killiana za predsedm Vodstvo KPI je odobrilo po- ne zadeve sem preveč zapo-j ka skupine svojih svetovalcev ročilo Amendole. I slen in ne vidim vzrokov, da I ki ima nalogo pregledati de javnost informacijske službe in drugih treh vladnih agencij za vohunsko dejavnost. Kennedy namerava obnoviti «skupino predsednikovih svetovalcev o vohunski dejavnosti v tujini«, ki je nedavno ustavila svojo dejavnost. Večino članov bo na novo imenoval. Skupino je leta 1956 ustanovil Eisenhower in Killian je bil njen prvi predsednik do leta 1958, ko ga je nadomestil Hull. London posreduje za Oombcja LEOPOLDV1LLE, 3. — Com-be je še vedno zaprt v prestolnici ekvatorske pokrajine Coquilhatvillu. Kasavubujev zunanji minister Bomboko je izjavil, da so Združeni narodi sporočili Kasavubuju, da Ham-marskjoeld v celoti odobrava sporazum z 02,N glede organizacije kongoške vojske. Bomboko je izjavil, da velja sporazum tuda za vojsko v Ka tangi, in je dodal, da »tisti ki se ne podrejajo oblasti predsednika Kasavubuja, so u-zurpatorj-i«. Combejev notranji minister Munongo je danes govoril po radiu in pozval nrebivalstvo. naj bo mirno. Iz Londona pa javljajo, da je or-itanska vlada dala navodila svojemu predstavniku v OZN, naj zahteva od te organizacije posredovanje za izpustitev Com-beja. To je sporočil pomočmi-zunanjega, ministra Heath v spodnji zbornici, nju in tudi ne, da se mu je general Salan pridružil. Neuspeh upora generalov je treba pripisati predvsem lojalnosti. ki jo je pokazala o-gromna večina vojske. Zato se izključuje možnost novega vojaškega udara. Toda tajna organizacija ultrasov bi utegnila še ovirati sedanje delo vla. de s politično akcijo, povezano z novimi terorističnimi a-tentati. Ta organizacija bi se utegnila naslanjati na nekatere politične kroge, ki nasprotujejo de Gaullovi politiki. N« vsak način se je pokazalo, da so bili v zaroto vpleteni predvsem višji kadri vojske. Zato se opaža težnja, da še čistka v vojski ne izvrši do kraja, ker bi to utegnilo imeti neljube posledice. Zato bodo odločno nastopili proti voditeljem upora, milejše ukrepe pa bodo sprejeli proti ostalim soudeležencem. Medtem je federacija FLN za Francijo izdala proglas na Francoze, v katerem pravi, da bi bilo prelahko naprtiti danes celotno odgovornost za državni udar ((skupinici izdajalskih generalov«. Za demokrate in za francosko ljudstvo je zelo nevarno, da se prepustijo čakanju, sedaj ko je nevarnost mimo. Proglas pravi na koncu: «Da dosežemo mir, ki, ga tako vroče želita naša naroda, poziva federacija FLN za Francijo vse Francoze, naj zahtevajo od svoje vlade takojšnji začetek iskrenih in lojalnih pogajanj z alžirsko vlado, ki je edina predstavnica alžirskega ljudstva.« Maroški kralj je včeraj sprejel alžirskega ministra za oboroževanje Busufa, Po razgovoru je minister izjavil, da mu je kralj Hasan zagotovil vso podporo Maroka. Kralj je izjavil, da bo Maroko v kakršnem koli položaju vedno ob strani Alžirije m alžirskega ljudstva, ki se bori za neodvisnost. Glede francosko-alžirskih pogajanj je Busuf izjavil: ((Želim, da bi se začela čimprej. Z naše strani smo odredili vse potrebno. Ne ostane nam drugo, nego čakati.« Glede stališča, ki ga zavzema ameriška vlada v zvezi z Alžirijo, je Busuf izjavil, da je Kennedyjevo stališče dvoumno. Dodal je: »Potrebno bi bilo, da bi šel Kennedy dije, še dlje kakor tisti, ki vodijo vojno proti nam. Moral Di Uradno izjaviti, da je za neodvisnost Alžirije. Upali smo, rožje uporablja v vojni proti nam.« Glede francoske manjšine v Alžiriji je Busuf izjavil, da bodo vsi prebivalci Alžirije veljali za Alžirce. Tunizijski predsednik Burgiba, ki je sedaj na obisku v Kanadi, je na tiskovni konferenci v Montrealu izjavil, da je vedno pripravljen »pospešiti dvogovor med francosko in alžirsko vlado«. Dodal je, da je vedno na razpolago, dokler ne bo dosežen mir. Glede Sahare je Burgiba izjavil, da je rudniško bogastvo Sahare med vzroki nadaljevanja vojne v Alžiriji. Utegnilo pa bi biti tudi med činitelji, ki bi pospešili sklenitev miru in sodelovanje med državami, ki mejijo s Saharo. «Brez privolitve dežel, ki mejijo s Saharo, je dodal Burgiba, ne more Francija izkoriščati tega bogastva, toda brez Francije ne bi mogle ostale dežele izkoriščati petrolejskih ležišč.« Kar se tiče prihodnjih odnosov med Francijo in Severno Afriko po končani vojni v Alžiriji, je Burgiba izjavil: «Ce bo dekolonizacija normalno izvršena, če bodo ovire premagane, sem prepričan, da bo prišlo do sodelovanja, ker je to potrebno bolj državam Severne Afrike, kakor Franciji.« Tunizijska komunistična stranka je skupno s francosko, maroško in alžirsko komunistično stranko objavila izjavo, v kateri pravi, da so se predstavniki teh' stranki sestali aprila 1961 in primerjali svoja stališča o vprašanjih skupnega interesa, predvsem pa o alžirskem vprašanju. Med drugim je v izjavi rečeno: «Za mir v Alžiriji je jasna pot: pot neposrednih pogajanj na podlagi enakopravnosti med francosko in alžirsko vlado, ki je edina kvali-ficirana predstavnica alžirske, ga ljudstva, ki se bori. Neodvisnost Alžirije bo prispevala k okrepitvi neodvisnosti Maroka in Tunizije in bo približala trenutek ustanovitve enotnega in demokratičnega Magreba, ki ga želijo alžirsko, tunizijsko in maroško ljudstvo. Omogočila bo tudi učinkovitejši odpor proti kolonialističnim spletkam francoskih^ ameriških in zahodnonemških imperialistov na vsej afriški celini. Spodbujala bo osvobodilno borbo vseh narodov te celine. V Franciji pa bo olajšala ljudsko borbo proti osebni oblasti za vzpostavitev obnovljene demokracije.# (MiiiHiiiiimiMiimliimiilMiimmliilmiiiiiiiitiiiiiimiiiimiiiimimmiimiiiiiiiiiiimiiiitiiMii Rankovič v Grčiji Obisk bo prispeval k nadaljnjemu razvoju jugoslovansko grških odnosov BEOGRAD, 3. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič bo jutri odpotoval na tridnevni uraden obisk v Grčijo. Njegov obisk in razgovori z grškimi državniki bodo po mnenju tukajšnjih političnih krogov služili za konstruktivno izmenjavo misli in prispevali k razvoju grško - jugoslovanskih odnosov. Podpredsednika Rankoviča bodo spremljali državni podtajnik dr. Ježe Brilej, šef kabineta Petar Iliče-vič in namestnik ravnatelja zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje Borivoje Je-vič. «Politika» in »Komunist« u-gotavljata, da bo Ranko-vičev obisk v Grčiji važen prispevek k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo. »Tradicionalni dobri odnosi se bodo nadaljevali, u-gotavlja ((Politika«, kar je v interesu Jugoslavije in Grčije, kakor tudi v interesu miru na svetu sploh in izboljšanja mednarodnega ozračja # Tito na Bledu BLED, 3. — Predsednik republike maršal Tito je včeraj odpotoval iz Beograda na Bled. Med potjo je obiskal svoj rojstni kraj Kumrovec in Trebnje. Rusk o Kubi in WASHINGTON, 3. — Ame-riški državni tajnik Dean Rusk se je udeležil tajne seje ob navzočnosti 40 senatorjev. Govoril je o mednarodnem položaju in izrekel upa-nje, da bodo boji v Laosu popolnoma prenehali. Sestanek je organiziral pred. sednik senatnega odbora za zunanje zadeve Fulbright., ki je zatem sporočil časnika^ jem, da je Rusk poudaril, da ustavitev sovražnosti nikakn* ne bo pomenila konec vseh težav v Laosu. Fulbright je izjavil, da so senatorji postavljali Rusku predvsem vprašanja v zvezi z nedavnimi dogodki na Kubi. Rusk ni nikakor skušal prikrL vati, da je bila operacija na j Kubi polom. Vendar sta Ful-' bright in republikanski sena- tor Javitt poudarila, da je i-mel ta polom dobro stran, ker je »zdramil ameriško upravo, parlamentarce in javno mnenje«. «Ce se dežela zaveda resnosti položaja, je izjavil Javitt, se bo ustvarilo ozračje za prihodnje uspehe.# Fulbiight je dalje sporočil, da je Rusk povedal, da se je med uporom v Alžiriji javil na ameriškem konzulatu v Alžiru odposlanec uporniških generalov. Toda ameriški konzul ni nič napravil v zvezi s posredovanjem omenjenega odposlanca. Rusk je ponovil formalno zanikanje ameriške vlade, kar se tiče informacij o stikih med ameriško informacijsko službo in francoskimi uporniškimi generali. Dodal je, da je preiskava dokazala, da ni bilo nobenih takih stikov in da so omenjene informacije brez podlage. Eksplozija v Caracasu CARACAS, 3. — V neki tovarni bengaličnih ognjev v Caracasu je nastala eksplozija, pri čemer je bilo ubitih 27 ljudi, drugih 30 pa ranjenih. Eksplozija je porušila 4 hiše, poškodovala pa drugih 40. Vzroki eksplozije niso še znani. Burgiba v ZDA WASHINGTON, 3. — Tuni-zijski predsednik Burgiba je prišel danes v VVashington. Ob sprejemu mu je Kennedy čestital zaradi uspešne borbe, ki jo je vodil za neodvisnost svoje dežele. Burgiba se je zahvalil za te besede in je dodal, da je prisrčen sprejem, ki ga je deležen, najbolj zgovorna priča tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Francoski satelit PARIZ, 3. — Minister Guil-laumat je obrazložil v narodni skupščini francoski vesoljski program. Izjavil je tudi, da bi Francija lahko izstrelila francoski satelit s francosko raketo, če bi šlo za «lahek satelit, ki bi tehtal okoli 80 kg«. Dodal je, da bi izstrelitev težjega satelita zahtevala prevelika bremena za Francijo. ;;Sajlepse krivoverstvo" y številki znane revije «II Puntov od 15, IV. je izšel zanimiv članek, iz katerega smo povzeli nekatere zlasti za nas najbolj zanimive odstavke. Članek je napisal Sennuccio Benelli. Dopisnik pozitivno opisuje Jugoslavijo in njene mednarodne odnose. Zanj predstavlja Jugosladja «iaj lepše krivoverstvo, ki ga je kdaj spoznal*. Meni, da je Jugoslavija z natančnim delom že več let postala «leader tretje sile* na svetu. Njena politika enake razdalje tvori danes ne brezbrižni varnostni pas med dvema blokoma od «Indije, arabskih držav do novih neodvisnih afriških držav*. V zvezi z nedavnimi študentskimi demonstracijami, navaja dopisnik, da so «protestirali zaradi domnevnega namena italijanske vlade uvesti dvojezičnost v Trstu in v nekaterih obmejnih conah Gorice z Jugoslavijo, kjer živi danes okoli 80.000 Italijanov slovenskega porekla. Prav v zadnjih dneh je uradni predstavnik italijanske vlade zanikal u-temeljenost teh vesti, do katerih je prišlo kot kaže, zaradi zmotnega tolmačenja neke stare izjave ministra Segnija. Dejansko je težko določiti, kaj naj bi bilo v teh tolmačenjih zmotno in namerno*. Dopisnik je opazil, da v Trstu še vedno krožijo govorice o tajnih klavzulah londonskega memoranduma o zamenjavi italijanske in jugoslovanske uprave na vsakih deset let ter naj bi Tito dobil Trst leta 1964. Čudi se, ker te perspektive omenja tudi najvplivnejši italijanski tisk, ne da bi italijanska vlada to kdajkoli ali kakorkoli zanikala. Glede tržaškega vprašanja navaja izjavo uradnega predstavnika italijanskega zunanjega ministrstva: «Za nas je rešitev tržaškega problema dokončna. Samo stranke italijanske desnice so zainteresirane na tem, da bi bilo to vprašanje vedno odprto in začasno. V skutinem interesu je končati ta spor in ratifikacija londonskega memoranduma v italijanskem parlamentu bi za vselej presekala alarmantne novice. Dobro se zavedamo, da ta ratifikacija dela italijanski vladi težave zaradi desne opozicije*. Dopisnik se je osebno piepričai, da v Jugoslaviji že dolgo časa ni tržaškega problema in da je bit tudi v preteklosti bolj vprašanje prestiža kakor koristi. «S priključitvijo Trsta Jugoslaviji, reško pristanišče ne bi doseglo skoraj enake ravni s tržaškim*. «Glede položaja italijanske manjšine v Jugoslaviji pa sem se hotel osebno prepričati, ko sem se napotil na Reko, Pulj in vzdolž istrske obale. V teh krajih živi okoli 35.000 Jugoslovanov italijanskega porekla, ki so se popolnoma vključili v proizvodnjo in družbo te dežele v glavnem delavci v tovarnah, ladjedelnicah in pristaniščih. V manjših krajih pa je najbolj razširjen poklic ribiča*. «Razlog za prevladovanje delavskega ambienta nad meščanskim je v dejstvu, da so se delavci svoj čas odločili za jugoslovansko državljanstvo v glavnem zaradi ideoloških in političnih pobud, trgovci, nekaj tovarnarjev italijanskega porekla pa so to o-zemlje zapustili, kakor tudi emigranti: funkcionar- ji in koloni. Kdor pa je ostal, je našel v novi jugoslovanski družbi mesto in skoro normalno siste- nost je zastopana v vseh administrativnih in političnih področjih, v občinah, sodiščih, šolah, v pokrajini in tudi v nacionalnih parlamentih federacije*. «Popolna vključitev italijanskega elementa v jugoslovansko družbo ni zamorila kulturnih vidikov, običajev in starodavnih navad*. «V bivši coni B s Koprom strogo spoštujejo dvojezičnost tudi tam, kjer je londonski memorandum ne predpisuje: v šolah, u-radih in sodiščih*. Po mnenju dopisnika je Reka prekosila Trst samo zaradi boljše organizacije in bolj ekonomskih stroškov. Zanimal se je tudi za trgovske odnose med Italijo in Jugoslavijo. Navaja, da je leta 1960 Beograd uvozil iz Italije blaga v vrednosti skoraj 28 milijard dinarjev, izvoza pa samo 22 milijard. «Ita-lijani cenijo jugoslovanski trg in bi radi povečali izmenjavo blaga, toda Jugoslavija občuti v trgovanju z Italijo konkurenco skupnega trga. Beograd nas prosi, naj ga upoštevamo kakor vsako zahodno tržišče ne glede na ideološki značaj, ki je v trgovini brez resne podlage. O mnogih od teh vprašanj bodo razgovarjali v Beogradu, ko bo Segni vrnil Popovičev obisk*. Kraljica Elizabeta in Edimburški princ, ko izstopata iz predsedniškega Sprejel ju je predsednik republike Giovanni Gronchj vlaka v Rimu. Dramatične izpovedi na procesu proti Eichmannu Štirje nacistični zločinci bodo pričali za obramb Pretresljiva izpoved o stanju v varšavskem getu in junaški vstaji spomladi 194-3. leta JERUZALEM, 3. — Na procesu proti Eichmannu so danes govorili predvsem o uporu v varšavskem getu. Med najvažnejšima pričama sta bila Isaac Zuckerman, znan z nazivom Antek, njegova žena Zwia Lubotkin in Adolf Bergmann, ki so načelovali u-poru. Izraelski radio je predvajal celotno zaslišanje. V začetku zasedanja je sodišče sporočilo, da bodo poslali oblastem Zahodne Nemčije pismena vprašanja, ki jih bo nemško sodišče postavilo štirim pričam obrambe. Na ta način so ugodili zahtevam obrambe in istočasno omogočili, da vse štiri priče obrambe niso prišle v Izrael, kjer bi jih po zakonu takoj zaprli, saj gre za štiri vojne zločince. Kdo so ti štirje prijatelji Eichmanna, katerih pričevanje je zahteval odvetnik Serva-tius? Gre za dr. Franza Sixa, ki je bil nekaj časa Eichman-nov kolega, saj je bil na čelu četrtega oddelka RSHA, A-dolf Eichmann je načeloval drugemu oddelku in je bil odgovoren za pokole v Sovjetski zvezi. Nato gre za Hermanna Kru-meya, ki je bil Eicbmannova desna roka najprej na Poljskem, in nato na Madžarskem. Njegova zgodovina je zelo značilna. Češkoslovaške oblasti so ga najprej zaprle ob koncu vojne in obsodile na 25 let, nato so ga pa na osnovi političnega sporazuma predale Zahodni Nemčiji, pod pogojem, da bo prestal kazen v tamkajšnjih zaporih. Bonn pa je seveda vojnega zločinca takoj izpustil na svobodo. Vendar pa ga je zvezna nemška policija ponovno aretirala, ko je prišlo do Eich-mannovega zapora in do javne objave o zvezi med njim in Eichmannom. Tretja priča obrambe je Max Marten, ki je sedaj svobodni odvetnik, pa čeprav so ga grške oblasti obsodile na 25 let,' ker je bil odgovoren za deportacijo 10.000 Zidov. Grki so Martena ponovno aretirali 1959. leta, ko je prišel na skrivaj v Grčijo, da bi odnesel dragocenosti, ki jih je skril med vojno. Na pritisk Bonna so ga izročili in za-hodnonemške oblasti so ga izpustile. Končno gre za Eberharda von Thaddena, ki je bil načelnik oddelka ministrstva za zunanje zadeve in nadzornik nad morilskimi taborišči. Po tem sporočilu je pričela pričati Zwia Lubotkin, žena enega izmed glavnih voditeljev vstaje v varšavskem getu. Glas se ji je večkrat tresel od ganotja, ko je obnovila strahotne življenjske pogoje v getu. SS so pričele z zapiranjem intelektualcev, zaprli so šole in knjižnice. Ko pa so ustanovili geto 1940. leta, so preprečili, da bi Židje iiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mi minimum iiiiiiiiiiiiiiiiiiitMimiin ..................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii........................■iiiiiiiiimiii.........im Nov poizkus «Mercury» odložen najmanj do petka Slabo vreme rešilo življenje ameriškemu vesoljskemu pilotu Raketa «Redstone» je imela pokvarjeno cev in bi se pri izstrelitvi vžgala - Izstrelitev odložena za dalj časa ? - Pilot je povsem miren CAPE CANAVERAL, 3. — Tehniki so mnenja, da je slabo vreme, ki je povzročilo odložitev izstrelitve rakete «Redstone», rešilo življenje pilota Allana Sheparda, ker bi se raketa vnela že na Zemlji in stopila v hudem ognju. Medtem ko so iz rakete črpali gorivo ter spustili v zrak tekoči kisik, so namreč tehniki odkrili, da je bila poškodovana ena izmed cevi, po kateri se pretaka vtekočinje-ni kisik. Po mnenju tehnikov, bi izstrelitev v takih pogojih povzročila smrt pilota, ker bi tekoči kisik povzročil velik plamen, ki bi dosegel več ti- soč stopinj temperature. . Predstavnik je izjavil, da Govori se tudi, da so pravo-1 postajajo tehnična vprašanja časno odkrili omenjeno napako in da naj bi tu tičal resnični razlog za preložitev izstrelitve. Uradni glasnik NASA — ameriške organizacije, ki je odgovorna za načrt «Mercury», ki se ukvarja z izstrelitvijo človeka v vesolje, je danes sporočil, da jutri ne bo mogoče ponoviti izstrelitve. Obstaja upanje za petek ali za nedeljo. Ce pa takrat ne bo mogoče, ker so meteorološka predvidevanja slaba, bo treba odložiti vso zadevo najmanj do torka. Alan Sheprad v notranjosti kabine med zadnjimi vežbami vedno bolj zapletena, čim bolj se odlaša z izstrelitvijo. Na-takanje in iztakanje goriva namreč zelo škoduje tankom, v katerih je gorivo spravljeno. Zlasti to velja za one naprave, ki povezujejo vesoljski izstrelek z raketo in ki urejajo dotok oksidatorja (vtekočinjeni kisik) in goriva (vodikov peroksid), in ki jih je treba v celoti pregledati, ali celo zamenjati. Nato je predstavnik NASA izjavil, da niso točne vesti, da ni mogoče odložiti izstrelitve za. več kot pet dni. Ta rok je sicer običajen, ker gre za avtonomijo ladij, ki so zadolžene pri iskanju izstrelka. Vendar pa bodo lahko v tem izjemnem primeru zagotovili nafto za večje pomorske enote kar na odprtem morju, manjše pa bodo dobile gorivo v pristaniščih. Končni datum, kdaj bodo izstrelili raketo, pa je odvisen še v posebni meri od psiholoških faktorjev. Glasnik je dejal: »Znanstveniki se sprašujejo: bi jaz sedaj stopil na krov te naprave? Ce odgovor ni povsem zadovoljiv, je bolje vse skupaj odložiti*. Štiri sto tehnikov je zaposlenih okoli orjaške rakete »Red-stone* in pregledujejo vse naprave. Lahko bi dejali, da so tako med znanstveniki kakor med tehniki še najbolj mirni trije piloti, ki so bili določeni za poskus. Še posebej velja to za poveljnika Sheparda, ki bi ga morali izstreliti in ki ni izgubil svojega smisla za humor. Pilot preživlja dneve med vajami, zdravniškimi pregledi, se kopa v morju in igra karte z ostalima svojima tovarišema. Ko so mu povedali, da so strokovnjaki med pregledom rakete odkrili pokvarjeno cev je samo izjavil Gris-somu (pilotu št. 2): »Ti moraš igrati* in se ni niti najmanj zanimal za zadevo. Nekemu svojemu prijatelju, s katerim je govoril po telefonu in ki ga je vprašal, zakaj naj bi prav njega izbrali za poskus, pa je Shepard odgovoril: »Morda zato, ker sem člen v verigi med opico in človekom*. Opica Ham je bila namreč izstreljena z isto raketo pred štirimi meseci. Vse vesti o napaki v ceveh pa je predstavnik NASA odločno zanikal in izjavil, da bi lahko prišlo do izstrelitve odnosno, da je edino zapreko predstavljalo slabo vreme. V Ameriki se mnogo piše o veliki reklami, ki jo je NA SA napravila v zvezi z napovedano izstrelitvijo. Večina listov pravi, da je to »nedostojno*, zlasti po uspešnem sovjetskem poskusu, nekateri drugi listi pa so mnenja, da je mnogo bolj učinkovit sovjetski sistem in da bi imel morebitni neuspeh hude psihološke posledice za ameriško in svetovno javno mnenje. Tisk je tudi mnenja, da je »neumno* in nepotrebno dramatično televizijsko predvajanje izstrelitve rakete. «» ------- kle ima prebodeno eno stran pljuč. Hkrati pa so policijske sile surovega očeta aretirale. Figuralna umetnost ima še svojo ceno rnizacijo. Italijanska skup- ....................................................................................... n............................................................ iiiiiiiiimiii Zgodovinski razvoj zedinjenja Italije in sto let njenega postopnega napredka Razstava «Flor-61» je že odprta ■ Razdelitev zgodovinske razstave na šest oddelkov in pododdelke ■ Mednarodna razstava »' •Jnupinu r~ ■ bo»‘Uii te škega gibanja so P tuj’J ' .—»»lil, lil .n. ulil Iliri iTulTllT* I “ dom, vendar P? ^sa primeri nekaten )e tjj p in, ki so sodeio . fn ci proti Judom. je čil svoja izvaja nij0 UP * tal, da se Ju4jetemvec g 1 mo v Varšavi V -tjn ■_ Bratislavi, K®® kr8jl»' js« številnih 'drugih J je Eichmannova ze ,D j predsedniku da je njen gal Judom da ,nov; ■c'?,“šal A pobit je šestih mi mann naj bi se ^ dal za Jude in naj n p. nega ukaza o v ................... tiiiiiitimiiimiiiimiimimmiiiiMHiiitiiiiituniMiHUMHiiiiiMmimmimiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiMiiniiiimiiiiiiiiiiiiiii"1111 Proces o dekletih V dvorani za priče je 21 deklet in med njimi šest niladolctfl jj Glavna obtoženka Maria Fiore se je onesvestila 1 RIM, 3. — Bruno di Patri-zio, star 65 let in doma v Pie-dilucu, prov. Terni, je minu- RIM, 3. — Za zaprtimi vrati se je včeraj dopoldne začela razprava pred kazenskim rimskim sodiščem o lahkoživih dekletih, poznanih kot «dekle-ta ng telefonski poziv za milijon«, v katero so zapletene nekatere manj znane filmske igralke. Glavna obtoženka je Maria Fiore, ki je zaprta. Obtoženka je rojena 20. avgusta 1920 v Messini ter ji je predsednik sodišča prečital naslednjo obtožbo: 1. Da je spremenila svoje stanovanje v Ulici Mer-calli 12 in stanovanje v Ulici Salaria 408 v dvomljiva shajališča. 2. Da je pospeševala moralni padec naslednjih deklet: Cristiane Sassard, Wally Diana, Mirella Pettinari, Ele-na Lintner, Marialuisa Capo- itiiiiimiiiiimmiiiimiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiHiiiiiiHMiiiiiii Na štiri korake od tako bogatega Milana Ko so prišli rušit kolibo so našli pet lačnih otrok MILAN, 3. — V Padermu Dugnanu blizu Milana so včeraj po naključju odkrili kaj žalostno zgodbo. 27-letna Pic-cina Colosimo, po rodu iz Cro-tona, ki jo je mož zapustil s petimi otroki, katerih najstarejši ima devet let, najmlajši devet mesecev, že dolgo časa hodi od doma na delo že v zgodnjih jutranjih u-rah in se vrača na dom pozno zvečer in tako ves dan pusti vseh svojih pet otrok same v neki napol porušeni kolibi, ki je nekoč služila za spravljanje poljedelskega o-rodja. Ves dan so otroci sami doma, brez nobenega nadzorstva in varstva. Vsi umazani, oblečeni v krpe in skoraj vedno brez hrane čakajo na mater, ki jim zvečer prinaša kak kos suhega kruha, nekaj mineštre in steklenico mleka. Ko ima kako liro jo nesrečna mati da najstarejšemu sinu, da nakupi kaj hrane ostalim bratcem, ki se sicer hranijo le s solato in zelenjavo, ki jo naberejo po o- nišnico, kjer so si zdravniki j koliških poljih in travnikih, pridržali prognozo, kajti de-. Žalostna zgodba je trajala že več mesecev in okoliški ljudje ter sosedi za stvar niso niti vedeli. Toda včeraj zjutraj so prišli k napol porušeni kolibi, ki je bila že brez strehe, delavci lastnika posestva, da bi jo porušili, ker je bilo nevarno, da se sama zruši in povzroči še kako nesrečo. Ko pa so delavci prišli na kraj, so v stari kolibi našli pet otro*-, ki so prestrašeni začeli klicati mater. Delavci so o zadevi obvestili župana in policijske organe. Vest se je kmalu razširila po okolici in k otrokom se je zgrnila množica ljudi, ki so jim prinesli hrane, obleke, čevlje in sladkarij. Otroke so nato odpeljali v otroški vrtec, kjer so jih strežnice umile, oblekle in spravile v posteljo. Ko se je zvečer mati vrnila z dela, so ji povedali, da so njeni otroci v otroškem vrtcu. Takoj je pohitela tja in jih našla že speče v postelji. Verjetno bi se to stanje v kolibi nadaljevalo do kakega tragičnega konca, če bi delavci ne prišli staro kolibo rušit. Rasmussen, ppznana družbo ter Ange (oni ^ bila pred kakim1.,p),. J na za «Miss Ita reJ ; i Maria Fiore )<•’ eSt y ščem padla v n** siena, Cleofe Forcile, Franca tudi najbolj P°zn Gozzi, Maria Luisa Tam, Giu- mlad ... M seppa Cornelli, Vera Bruger, bivša miss Italija Angela Por-tulari, Di Tomassima Scar-fond, Eleonora Annese, Anna Maria Trippetta in Gianna Ro-sati, ter poleg teh še naslednjih mladoletnih deklet: Han-r.a Rasmussen, Birgit Semand Pedersen, Rosalba Gaballo, Si-glinda De Rossi, Paola Guidi in Milena Delle Piane. 3. Da je izkoriščala ta dekleta in da je z njimi delila dohodke Poleg tega so obtoženi še: Eleonora Annese George Albert Tabet in Tomasina Car-fene. 1° \ izP’ kaI j0 3e ,^‘nroce* j? £ . ■c / ’ je zgrudila na . Karabinjerji so ^ Ker se vrši P^„8rj> timi vrati, so n o^1 izvedeli, da S°._VS izj8^’ \ odbili obtožbe ter 5t» 4 so nedolžni. Na ‘ SInUSfy — ---------------- ... nas11 er stopili kot priči >9iJil J n. 'iri sta o3 j. V J Portaluri, ki sta ii‘x no obtoženko Fio^ pt0>Vjft V dvorani za priče je bilo I zapeljala v siste ^ j„ med pričetkom razprave 21 «na telefonski P° mladih deklet in med njimi | je pri tem n koris®3 i !? Danes v ■ARCOSAll^ SLA V PRIPEKI DRAMA ŽENE KI JO JE OMAMILA OSAMLJENOST IN STRAST POD TROPSKIM NEBOM ME DICKOM PETER FINgA ROGER MOORI TECHIMICDLOR ERROl JOHN • WOODN STBODE JlUNO HERNANDEZ -MARV WICKtj 3 4. maja 1961 ^oslave ob 20-letnici lovitve Osvobodilne te slovenskega naroda s^k Centov ta narodnoosvobodilne borbe — pri-> žrtvovanja, trp ijenja in herojstva naših ljudi % iiK r Glasbe ne Matice pod vodstvom prof "rozeta je zapel dve partizanski pesmi ~ ............................ ®>e je n^r ^rosek-Kon tovel pod vodstvom prof. Igna ušil s svojo spontanostjo in udarnostjo 12.20: Glasbeni album; Prevedene pesmi; 15.15: Becket in njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; Prenos konjskih dirk 16.00 na dirkališču Capannelle * ts.oo: Ra: vnost .‘5: Umet- mu; 17.40 >!> Priredit- Jansk' ar‘" "lO ..... ^ m,; DreJ^orJa: sil. M?": ».Sf: 19 30: 17.20: Simfonična glasba: Zanimivosti; 18.00: Literarna oddaja; 18.30: Enotni razred; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.30: Filmske novosti; 20.00: tangi in valčki; 21.00: R«.Sport; Simfonični koncert. .'iti n...'"1 orke-vlost lžno ob » *Vitali;— JdinoameriSki ^ >5SO0a": 14 »5 ?6.00 J0:, Jetai p, Glash' izbrane L°'Criena žaleri- Na programu skladbe Von VVebra in F. Gho-18.00: Angleška kultura; Galuippijev ((Koncert v , Lottijev «Dixit«; 19.15: italijanskem preporodu; Vsakovečerni koncert; Ob 50-letnici smrti Emi-Fia Salgarija; 22.55: Fellx Mendelssohn «Trio št. 1»; 23.z5: Prejeli smo. 17.00 C. M. pina; 18.30: štirih« Rim v 20.00: 21.30: Slovenija MŠ& S: »i; % ,Vas P°i«; Aiu- -15: Ritmi 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Planinski oktet; 8.55: Radijska šola; 9.25- Starejše slovenske ‘'rike: Ritmi komorne skladbe; 10.15: Kon- «£* Kelemenai 22.35: cert v % na Program Voo; Goria^aaJnov^-dla in so- ritmu; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Ruski tečaj; 11.15: Dve ruski popev-11.20: Simfonični orkester 12.00: Vaški kvintet; Kmetijski nasveti; 12.25: opernih uvertur; 13 JO: Orkester F. Pourcel; 13.50: Zbor Primorskih študentov; 14.05: N. Rimski-Korsakov: Zla- ki; J RTV; 12.15: Nekaj ti petelinček; 15.40: Iz svetov- — E, dragi Jakec, jest jo videin grdo. Vsi pišejo jen čekolirajo, kaku de smo forte demokratični, ma ja-šisti so pej zmiri forte ži- 0 fašisti 'dna sorta ultrasi ke če ne se ne be taku' jezili zastran tisteh francoskeh generalou. — Znaš, Mihec, jest sm vi. Uni dan je bilo ano predavanje od te- prou res štuf zmiri govort’od teh fašistou. ga, kaku je blo u Italiji, kadar je biu fašizem ma fašisti, ke so tudi pršli poslušat, niso bli ses predavanjem neč kontenti jen so spet začeli kričat fora i ščavi. Jen pole, ke so se postauli gor antifašisti, je pej prsla mirt policija. Videš, po vsem tistem kar je blo jen tudi kar je blo zadne cajte jemajo fašisti še zmiri koražo. . ‘ Se zna, de jemajo koražo. Se jem jo dajejo žornali jen oblast jen vseh sort go-spudje. Pej sej glih zatu pravem, de jo videm grdo. Zatu ke jem dajejo potuho glih taku, koker so jem dajali leta dvajsti. •— Mihec, ne stoj mislet, de bo danes glih taku. Je pej vselih na sveti namalo drgače. Vidi, glih zadne cajte so dobili tašni ultrasi pošteno po glavi: an bot na Kubi jen ta drugi bot pej u Alžiri, kamer ke se je kar čez mič nečko razgebu tisti njeh rebeljon. zastran tega so forte jezni tudi tle u Trsti, ta naša esuberante gioventii. So dali ven ane cegelce, ke pravejo: No alVinfame combutta tra democrazia e co-munismo. Jen pravejo, de Rus ja jen Amerika so sovražniki Evrope jen de de Gol je ^ zaveznik od teppaglie comuniste jen tašne oslarije. Jen je podpisana Avanguar-dia nazionale giovanile jen Nuovo ordine europeo jen Giovane legione (legione ja, tu se sliše forte po rimsko) europea. Videš, kolko jemen ke jema ta gioventu esuberante. Videš, tle se vide, de so tudi naši Deimo an bot kej od petja! Sej si morbet slišou od tistga koncerta ke je biu u Audi-torji, tisti Gallus. Kej niso forte fajn pojali? — Bejži, bejži, Jakec, pestme stat ses tvojmi zbori, ke so samo čakole. Jen tisti Grabec, ke zmiri sile ses tistmi zbori, be žiher dau an bot mir. de se ne bi ledje tolko jezili zastran njega. — Pej kej, kej je naredu? — E kej! Ledi nej pesti pr miri jen ne de pobira peuce povsod, kamer se zmisle. Prej je krou peuce po titovskeh zboreh, jen zdej, ke je teh zmankalo, se je spravu Še na cerkvene. Jen taku uničava vse jen ne bo dau mera, dokler ne bo vse po-končou. De ga ni sram! — Ma kadu te je denu tu u glavo? Sej je naredu s tistem zboram an koncert, ke smo ga bli vsi veseli jen tisti, ke so ga slišali, so bli vsi forte kontenti! Jen če kašen če pojat pr njemi, nej poje, sej ne dela slabga, ma dobro Jen sej smo — ku se reče — u demokratični državi, jen se lahko an peuc odloče za pojat, kamer se mi zdi. Jen tudi propagando za pojat se lahko dela, se te ne zdi? — Ja, ma Katoliški glas prave, de jema tisti Gallus ane prou posebne namene jen zatu an kristjan ne smej zraven. — Pej kašne namene? — Ne povejo. Samo pravejo, de je tam an tašen luft, ke se ga ne smej dihat. — Mihec, ti si šempjo! Problemi motorizacije v Zahodni Nemčiji Žalostno evropsko prvenstvo: letno štirinajst tisoč mrtvih v Osem milijonov motornih vozil ■ Ogromno cestno omrežje ne zadošča - Se dolgo bodo šoferji morali reševati «rebuse» ■ Prometna vzgoja v šolah in skrb za vzgojo odraslih V sklop zahodnonemškega ((gospodarskega čudeža«,_ ki dejansko ni nikak čudež, če bi ga hoteli razčleniti in prikazati pogoje, v katerih se je rodil, spada tudi zahodnonem-ška motorizacija, saj je Zahodna Nemčija v motorizaciji ((četrta velesila na svetu«. Na njenih cestah je namreč že okoli 8 milijonov motornih vozil, od katerih je okoli 4 milijone avtomobilov in 4 milijone motornih koles. Potemtakem je avtomobilska industrija v Zahodni Nemčiji ena glavnih industrij in resnici na ljubo še ne kaže nobene #u-trujenosti«, kot jo kažeta na primer francoska in agleška avtomobilska industrija. Motorizacija se v Zahodni Nemčiji krepko odraža že tudi v načinu življenja. Avtomobil tu ni več neko razkošje, pač pa prava nujnost in se delovna sposobnost posameznika meri tudi po «motonzira-nosti«, nekdo je celo rekel, da se meri po konjskih silah motornega vozila, ki jih k običajni delovni sposobnosti lastnika motornega vozila prištejemo. To dejstvo se vedno bolj upošteva, kajti v Zahodni Nemčiji mora človek, pa naj gre za delavca ali višjo kvalificirano delovno silo, priti na delo svež, spočit, da bo čim več dal. Ta plat nemškega «čudeža» pa ima tudi svoje negativne piati. Zahodna Nemčija ima veliko, moremo reči celo že mogočno cestno omrežje. Sem spada 2600 km prvovrstnih avtomobilskih cest z dvojnim voznim trakom in okoli 160.000 km dobrih tako imenovanih bolje klasificiranih cest. Povrh tega je ob teh cestah nešteto servisnih postaj, motelov, te- Prvi uradni rezultati popisa prebivalstva 1. marca letos Jugoslovanov nad Slovencev skoraj 1,6 milijona Povprečni prirastek na tisoč prebivalcev se je znižal od 14,4 na 11,2 letno - Najgosteje je naseljena Srbija, za njo pa Slovenija Pred dnevi smo objavili j 3,779.859), Srbija 7,829.113 “S Gallus« p od vodstvom prof. U. Vrabca proslavo z uporno uSlovensko pesmijo« 'M Cin i*bar8ledali^a s 0 uprizorili na pretresljiv na-lz Kajuhov e partizanske lirike 13.30 >r; n ~ eni utrinki; •S r\«„ v* 11 u 11\ i 12.30; odmevi Sodoh2.4 vsakogar v.!n Dlese,^evkel prognozo o popisu prebival-J (6,979.154 — 6,527.966), Bos- stva v Jugoslaviji, ki je biljnn in Hercegovina 3,274.886 izveden 1. marca letos. Danes po dobrih treh tednih pa lahko že postrežemo s prvimi ugotovljenimi rezultati o prirastku prebivalstva in gospodinjstev, deloma pa tudi o številu stanovanj. Ti rezultati se v glavnem pokrivajo s predvidevanji, vendar pa ne bodo za to nič manj zanimivi, če jih navedemo v vseh tistih podrobnostih, ki bi nas utegnile zanimati. Predvsem je popis ugotovil, da je bilo i. marca letos v Jugoslaviji 18.512.805 prebivalcev oziroma 1,521.356 več kot istega dne pred osmimi leti ko. je bil izveden poslednji popis. Ta podatek kaže, da se je prirastek v primerjavi s prejšnjimi leti znižal od petletnega povprdčja 5 228.670 v razdobju od 1946 do 1953 na 190.170 ali s 14,4 na 11,2 letno na tisoč prebivalcev. To si je mogoče tolmačiti z dejstvom, da so prva leta po vseh vojnah daleč bogatejša rojstev kot leta, ki so odmaknjena od časov vojnih grozot. Ne glede na to pa je sedanji prirastek pomaknil Jugoslavijo na lestvici prirastka v evropskih državah nekoliko navzdol. Po republikah je stanje prebivalstva bilo 1. marca letos naslednje (v oklepajih podatki za leto 1953 oziroma 1848); Slovenija 1,584.368' (1 milijon 504.427 — 1,439.800), Hrvatska 4,148.122 ( 3,936.022 — 12.847.459 — 2,563.767), Makedonija 1,404.883 (1,304.514 — 1,152.986), Crna gora 471.433 (419.873 — 377.189). Na prvem mestu BiH na zadnjem Slovenija Čelrlelt, 4. nmja ISMit ne književnosti; 16.00: Ruleta za zabavo; 16.30: Romance in pesmi; 18.00: Dve ariji — dve solistki; 18.30: Kvintet Georgea Shearlinga; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Domače pes- Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke « Radio TREVISAN» Vam zagotavljajo takojšnjo intervencijo mi in napevi; 20.45: Literarni večer; 21.25: Iz francoske simfonične literature; 22.15: Po svetu jazza; 22.45; L. M. Škerjanc: Pet liričnih melodij; 23.05: V ritmu današnjih dni; 23.55: Prijeten počitek!. Ital. televizija ’ 10.50: sprejem ang.eške kraljice pri Janezu XXIII; 12.45: TV šola; 16.45: Konjske dirke v Rimu, 18.00: TV dnevnik; 18.15: Osebnost; 18.55: TV pošta; 19.15: Oddaja za analfabete; 19.45: Stiriglasno; 20.30; TV dnevnik; 21.15: Pirandellova trodejanka «11 piacere dell’one-sta«, ob koncu Italijani v Avstraliji in TV dnevnik. Jug. televizija Zagreu a.uo: TV v šoli. Beograd 16.00: Evropsko prvenstvo v košarki; 17.30: En - Den Di-nus — oddaja za najmlajše gledalce. Ljubljana 18.00: Zgodba o ptičku, poljski risani film za otroke; 18.10: Hitro pripravljene slaščice; 18.30: Preizkušnja — TV film; 19 00: Ob žici okupirane Ljubljane; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30; Spoznavajmo svet in domovino; 21.30: Koncert godalnega kvarteta RTV Ljubljana. Beograd 22.00: Evropsko prvenstvo v košarki. Primerjava povprečja prirastka po posameznih republikah uvršča na prvo mesto LR Bosno in Hercegovino z letnim prirastkom 18,8 (21,9) prebivalca na tisoč prebivalcev (številke v oklepajih veljajo za razdobje 1948-1953). Na drugem mestu je Crna gora s 15,3 (22,4), nato pa sledijo Srbija z 11,6 (13,7), Makedonija z 9,6 (26,1) in Hrvatska s 6,7 (8,2). Na zadnjem mestu je Slovenija s 6,6 (8,9) prirastka letno na tisoč prebivalcev. Omenjene ugotovitve so prav gotovo zelo zanimive, posebno še glede prirastka v Sloveniji. Pričakovati je bilo namreč dokajšnje doseljevanje, glede na to, da je najrazvitejša jugoslovanska republika. Koliko je bito to pričakovanje upravičeno, pa po prvih grobih podatkih še ni mogoče sklepati niti dati točne slike o naravnem prirastku. Presenetljiv je tudi padec prirastka v Makedoniji, kar pa je bržčas posledica precejšnjega izseljevanja Turkov v Turčijo v zadnjih letih ter preseljevanja Makedoncev v druge republike. Poleg tega je zanimiva tudi ugotovitev, ki kaže, da je povprečje Srbije razmeroma visoko predvsem po zaslugi prirastka na Kosmetu, kjer znaša le-ta letno 24 na tisoč prebivalcev ter povečanje prirastka v Vojvodini od 7,1 na 11,2 letno na tisoč prebivalcev, ki kaže na pojav doseljevanja. Zanimivi so tudi podatki o gostoti prebivalstva na kvadratni kilometer. Najbolj redko je naseljena Crna gora (34,1 na kv. km), sledijo pa Makedonija (54,6), Bosna in Hercegovina (64,1), Hrvatska (73,4), Slovenija (78,2) in kot najgosteje naseljena republika Srbija, kjer pride 86,3 prebivalca na kv. km, od tega na ožjem področju Srbije 85,7, v Vojvodini 86,1, na Kosmetu pa kar 90,1 prebivalca na kvadratni kilometer. Spremembe v strukturi prebivalstva Čeprav ni mogoče izreči dokončne sodbe pa podrobnejši pregled številčnosti prebivalstva po posameznih krajih in občinah govori o preseljevanju prebivalstva v večja naselja, druge kraje, okraje in republike. K temu jih gotovo spodbuja zaslužek, zaposlovanje v tovarnah itd. Svoj prispevek preseljevanju prebi- valstva pa dajejo tudi politično - teritorialne spremembe. Letos je bilo v državi n. pr. 75 okrajev in 836 občin, še leta 1953 pa je bilo 327 okrajev in okrog 3.000 občin. V nekaterih republikah so te spremembe posebno vidne. V Srbiji je n. pr. od 240 občin kar 90 takih, ki imajo manj prebivalcev. Na Hrvatskem je ta razloček še večji, saj ima od 244 občin 143 manjše število prebivalcev kot leta 1953. V Sloveniji je razmerje med občinami z več in občinami z manj prebivalci 44:31, v Bosni 110:12, v Makedoniji 38:5. v Crrii gori pa 16:4. Prvi rezultati popisa obsegajo tudi podatke o številu gospodinjstev, število prebivalcev na sto gospodinjstev in ponekod tudi popise stanovanj. Podatki o številu gospodinjstev in številu prebivalcev na sto gospodinjstev kažejo, kljub temu, da so v te podatke všteta tudi kolektivna gospodinjstva, internati itd., da se gospodinjstva v Jugoslaviji stalno zmanjšujejo po svoji številčnosti.^ Največ prebivalcev na sto gospodinjstev so našteli na Kosmetu in sicer 629, najmanj pa v Sloveniji — 343. popisu leta 1931 so jih na- Kak.šne so perspektive? Nastaja vprašanje kako bo rastla Jugoslavija po številu prebivalstva v prihodnje in kakšne druge spremembe je mogoče predvideti po sedanjih tendencah. Leta 1921 je bilo, preračunano na ozemlje današnje Jugoslavije, 12.545.000 prebivalcev. Ob naslednjem lllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllllllllllllllllll PREJELI SMO PIONIR. Izdaja založba Mladinska knjiga. L. 1960-61. Številka 7. Ljubljana. KNJIGA 61. Glasilo slovenskih založb. Za slovenske založbe izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. Le.o IX. St. 4 Ljub. ljana. NASA SODOBNOST, tadaja Državna založba Slovenije. Leto IX. Številka 3. Ljubljana. PERSPEKTIVE. Mesečnik za kulturo in družbena vprašanja. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto I. Stev. 8. April -1960-61. Ljubljana. CICIBAN, list za naše najmlajše. Izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani. 1960-61. St. 8. MONDO OCCIDENTALE. Rivi-sta mensile di politica e di vana cultura. N. 76. An.no VIII. Aprile 1961. Roma. SODOBNA POTA. Glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Leto V. St. 9-10 Ljubljana. JEZIK IN SLOVSTVO. Izdaja Slavistično društvo v Ljubljani. Letnik VI, številka 7. Ljubljana, 25. aprila 1901. šteli 14.534.000, leta 1948 15 milijonov 841.566, leta 1953 pa 16.991.449. Ob najnovejših podatkih torej ugotavljamo, da je kljub izredno visokemu številu vojnih žrtev prebivalstvo v štiridesetih letih narastlo za nekaj manj kot šest milijonov prebivalcev. Za prihodnja leta lahko računamo z manjšim prirastkom, ki pa bo po desetih letih, če upoštevamo geometrijsko zaporedje, vrgel gotovo dva milijona več. Potemtakem bo leta 1971 okrog 20,5 milijona Jugoslovanov. Prebivalstvo v mestih Statistični podatki dokazuje- jo, da se v jugoslovanskem decentraliziranem sistemu sicer ne more pričakovati takega grmadenja prebivalstva v mestih kot v kapitalističnih državah. Kljub temu pa so mesta močno narastla. Med republiškimi centri je prvi vsekakor Beograd, ki je štel 1. marca letos 587.889 prebivalcev, leta 1953 pa jih je imel 443.951. Na drugem mestu je Zagreb s 427.319 (350.829), nato Skoplje s 161.983 (119.134), Sarajevo s 142.423 (112.126), Ljubljana s 133.386 (111.216) in Titograd z 29.100 (15.496) prebivalci. Razen omenjenih republiških središč sta presegla 100.000 prebivalcev še Novi Sad, k; jih ima 102.385 ( 83.108) in naglo razvijajoča se Reka s 100,339 (75.328) prebivajšii. V Sloveniji je za Ljubljano največji Maribor z 82.387 (70 tisoč 815) prebivalci, Kranj 21.355 (17.827), Celje 16.487 (12 tisoč 848), Trbovlje 15.869 (14 tisoč 566), Jesenice 15.627 (13 tisoč 202), Koper 7.960 (6.060), Izola 7.406 ( 6.008) itd. lefonskih kabin, tako da je. za voznika vsestransko priskrbljeno. Toda pri gostoti osmih milijonov motornih vozil so tudi te ceste postale problem. Ogromna sredstva gredo danes za vzdrževanje cest, še več pa bi jih bilo treba za gradnjo novih. Gradnja enega kilometra avtomobilske ceste stane 2,5 milijona mark, vzdrževanje enega kilometra ceste pa stane 12.000 mark. To so številke, pred katerimi imajo tudi v bogati Nemčiji — rešpekt. Pri tolikšnem številu motornih vozil, vozači v nekaterih zahodnonemških mestih niso prisiljeni vedeti le, kako se z vozilom normalno upravlja pač pa morajo ' reševati že prave rebuse, ki jih predstavljajo kopice prometnih znakov na vsakem križišču, na vsakem vogalu. Na neki tiskovni konferenci je deset županov desetih največjih za-hodnonemških mest izjavilo, da so ti «rebusi» nujno zlo ker mesta ne morejo rešiti prometnega problema, kajti rešitev tega problema bi tei^ jala milijardske investicije. Največji prometni vozli bi se dali rešiti edinole s podzemskimi železnicami in predori, ali pa s cestami Jutri, PETEK, *■ Miran ' Zaostritev spora o podjetju Arrigoni Danes splošna stavka v podporo uslužbencem Stavkali bodo poldrugo uro, medtem ko se bodo tramvaji ustavili od 15.30 do 16. ure Danes bo vse mesto podprlo uslužbence ravnateljstva Arrigoni, ki so že pred desetimi dnevi zasedli urade, da bi preprečili premestitev ravnateljstva v Ceseno in s tem tudi škodo, ki bi nastala za vse tržaško gospodarstvo. Kot je znano, ne gre za prvi primer premestitve nekega ravnateljstva podjetja iz Trsta in je zato seveda še bolj nujna borba, da se ta premestitev prepreči. Tržaški gospodarski položaj namreč ni tako rožnat, da bi dovoljeval takšno novo ((puščanje krvi«. Proti premestitvi ravnateljstva sta napovedali enotno splošno stavko obe sindikalni organizaciji, to je Nova delavska zbornica CGIL in Delavska zbornica, in sicer od 15. do 16.30 ure. Oba sindikata sta izdala v zvezi s stavko tale enotni proglas: Delavci, meščani! Sindikalni organizaciji proglašata 4. maja od 15. do 16.30 ure splošno stavko delavcev in nameščencev ’ vseh strok. Namen stavke je, preprečiti vsak poskus, da bi prizadeli tržaško gospodarstvo s premestitvijo ravnateljstva Arrigoni, ki je eno izmed tradicionalnih in starih tržaških podjetij, v drugo mesto. Stavka pa je tudi izraz dolžne solidarnosti z uslužbenci, ki se bore že 10 dni v obrambo svojega delovnega mesta. Uslužbenci tramvajev, filo-busov in avtobusov bodo stavkali od 15.30 do 16. ure. Stavke so oproščeni uslužbenci, ki opravljajo nujno javnoko-ristno službo. . Upati je, da bo ta odločni nastop vseh delovnih ljudi v mestu končno le pripravil ravnateljstvo podjetja, da opusti načrt o preselitvi. Doslej so bili namreč jalovi vsi napori vštevši posredovanje občine. Predstavniki oblasti se pri tem izgovarjajo na to, da je podjetje zasebno ter da ga torej ne morejo prisiliti, da spremeni svoje sklepe, če se samo ne odloči za to. pokrajinske dopolnilne pogodbe za to stroko. Udeleženci sestanka so se seznanili s poročilom tajništva o zadnjem stališču deželne zveze zadrug v zvezi z vprašanjem približanja ženskih plač moškim plačam, zvišanja prejemkov poslovodjem in začetka veljavnosti pogodbe. lestvico za eno Uslužbenci zadrug zahtevajo sklenitev dopolnilne pogodbe 2. maja se je sestal glavni ddbor pokrajinskega sindikata uslužbencev potrošnih zadrug CGIL skupno s sindikalnimi aktivisti in člani notranjih komisij, izvoljenih na listah CGIL, ter razpravljal o razvoju pogajanj za sklenitev Ker je to stališče v nasprotju z načelom enakega ravnanja z uslužbenci zasebnih trgovskih podjetij, ker so s temi podjetji že določili nove mezdne norme in ker se samo po krivdi italijanske konfederacije zadrug, v kateri so včlanjene Delavske zadruge, ni sklenil noben vsedržavni sporazum o popolnem izenačenju plač, so na sestanku sklenili, da zavrnejo protipredlo-ge zveze zadrug ter da se bodo pogajanja pretrgala, če ne bo do 10. maja sklenjen dopolnilni sporazum. Po tem dnevu si pridržuje sindikat popolno pravico do proste akcije. Nadalje so sklenili, da se sporazumejo tudi z drugim sindikatom te stroke, da izberejo čimbolj prikladno obliko borbe, da dosežejo uresničenje svojih zahtev. Končno so sklenili, da skličejo enotno skupščino uslužbencev zadrug, da jih seznanijo s spornimi vprašanji in z obliko borbe. Važno za gospodinje V Ulici San Lazzaro št. 16-11 je vsak dan odprt center za priznanje pokojnin gospodinjam. V njem dobe gospodinje vse informacije o diskusiji v komisiji za delo in socialno skrbstvo poslanske zbornice glede vprašanja pokojnin gospodinjam. Center je odprt vsak dan od 16. do 18. ure razen ob sobotah. Okrog 15. maja bo delegacija tržaških gospodinj stopila v stik s člani omenjene komisije. «»--------- Zvišana draginjska doklada na osnovi premične lestvice Po ugotovitvah osrednjega statističnega urada in ugotovitvah vsedržavpe komisije za draginjo je indeks za uveljavitev premične lestvice v industriji in trgovini v tromesečju februar-april dosegel eno točko več kot v prejšnjem tromesečju. Zato bodo na osnovi doseženih sporazumov zvišali premično točko. Ta sprememba se bo sedaj nanašala na draginjsko doklado vseh uslužbencev v industriji in trgovini in bo družinska doklada od 1. maja t.m. zvišana za eno točko. Vsoto zvišanja bodo sporočili kasneje. «»------- V Splitu razgovori o tranzitu skozi Trst Na včerajšnji seji poslanske komisije za prosveto Se enkrat odložena odobritev zakona za slovenske sole Komisija bo o zakonu ponovno razpravljala v drugi polovici maja, da se bo sprejelo dokončno enotno besedilo V Splitu so se včeraj sestali predstavniki italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih železnic ter začeli razpravljati o vprašanjih, ki so povezana s tranzitnim prometom skozi Trst. RIM, 3. — Poslanska komisija za prosveto, ki je prejšnji teden sprejela načelne spreminjevalne predloge k vladnemu osnutku zakona za slovenske šole na žalost samo za Tržaško ozemlje in goriško pokrajino, se je danes zopet povrnila k tej zadevi. Po diskusiji je komisija kljub nasprotnemu mnenju poslanca KPI MM. Rossija sklenila, da bo zahtevala pooblastilo, naj bi imela o-dobritev osnutka dokončno zakonsko veljavo. Komisija bo o tem zakonskem osnutku ponovno razpravljala prve dni druge polovice maja, da se bo sprejelo dokončno enotno besedilo zakona. Danes pogreb pok. Palutana Danes bodo na občinske stroške pokopali pokojnega prefekta Gina Palutana. Njegovi posmrtni ostanki bodo prispeli na postajo ob 7.45, od koder se bo razvil ob 8.30 pogrebni sprevod v cerkev sv. Antona. Po opravljenih obredih, ki se jih bodo udeležili tudi predstavniki vseh oblasti, pojde pogrebni sprevod na škčdenjsko pokopališče, kjer bodo pokopali pokojnega Palutana v družinsko grobnico. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanja v občinskem svetu Občani ne smejo nasedati špekulacijam z licencami Za vzdrževanje občinskih hiš mora v celoti skrbeti IACP, ki jih upravlja - Urejanje barkovljanske obale Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so se med drugim ukvarjali tudi z vprašanjem obrtnih dovoljenj za trgovine, ki jih izdaja občina. Svetovalec Dulci je namreč postavil vprašanje, v katerem je dejal, da se širijo glasovi, o nekih zasebnikih, ki da baje lahko dosežejo od občine izdajanje licenc, oziroma to preprečijo. Svetovalec je dejal, da bi rad prejel glede tega kako pomirljivo izjavo, kajti stvar je precej resna in jemlje med občinstvom občini ugled. Zato je treba javnosti jasno povedati, kako je s to stvarjo. Podžupan Cumbat je dejal, da je glede tega nekoliko resnice, seveda pa ne, kar se tiče občinske uprave. Gre za ravrfanje, ki ga je treba takoj zatreti. So namreč ljudje, ki podlegajo tem glasovom. Zgodilo se je namreč, da je kak upravnik hiš ali kak zastopnik podjetja šel k ljudem, za katere je vedel; da bi si » Načrt modrega zaliva spi še spanfe pravičnega Šola za vajence Acegata še vedno obstaja - Minister Jer-volino se ne mara odreči svojemu zakonskemu načrtu V občinskem svetu so v zadnjem času razpravljali še o raznih vprašanjih, o katerih še nismo poročali. Svetovalec Radich je bil svoj čas postavil vprašanje o plačilu oskrbovalnine v bolnišnicah za tiste zavarovance, ki zbolijo za nalezljivimi boleznimi in ki se jim često pripeti, do morajo skrbeti za stroške, ker jih nočejo poravnati zavarovalne ustanove. Po navadi se dogaja tako, da plača bolniško oskrbovalnino najprej občina in jo nato izterja od tistih bolnikov, ki kaj imajo. Pristojni odbornik je odgovoril, da morajo zavarovalne ustanove plačevati bolniško oskrbnino tudi za te bolezni ter da torej nima obči-tis kaj opraviti s tem. r PRIMORSKI DNEVNIK UHEUNISTVO TRST- UL.MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tei. št. 37-338 naročnina Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 dm, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: ZaložriišLvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, Lel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f-> naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst^^ Odbornik Vis in t in je odgovarjal svetovalcem na razna vprašanja, ki se tičejo Acegata in njegovih uslug. Med drugim je povedal, da so že določili 365.000 lir izdatka za dve vodovodni pipi v Trebčah, in sicer pri hišnih številkah 102 in 159, da pa za sedaj ni na razpolago denarja Vsekakor pa bodo namestili pipi še letos ali najkasneje prihodnje leto. Svetovalcu Pincherlu, ki je vprašal, zakaj ne deluje Acegotova šola za vajence in zakaj uporabljajo nekatere visoko strokovno kvalificirane delavce, ki so se izšolali v njej, za trarrfvajske sprevodnike, je inž. j Visintin dejal, da se je to zgodilo, ker se je kakih 350 uslužbencev prostovoljno odreklo službi, tako da je šlo pri Acegatu marsikaj iz tira in so morali zamašiti marsikatero luknjo. Acegat je namreč svoj čas razglasil, da se lahko uslužbenci prostovoljno odrečejo službi, pri čemer so jim obljubili lepe odpravnine. To priliko so zlasti razni starejši uslužbenci iz- koristili. Visintin je dejal, da bedo vse te mlade sprevodnh ke zaposlili pri primernem delu, kakor hitro se bo položaj normaliziral. Kar se same šole za vajence tiče, še vedno obstaja, sedaj je le začasno prekinila pouk, ker ne potrebujejo specializirane delovne sile. Ka-koi hitro pa se bo pokazala potreba po njej, bodo tečaje ponovno odprli. Glede raznih piometnih nezgod na vogalu ulic Murat in Hermet pa je istemu svetovalcu odgovoril podžupan prof. Cumbat, da bodo pogledali, kaj bi lahko ukrenili. Obljubil pa je, da bo že na prvi seji proučila to zadevo komisija za mestni promet. Zupan je pojasnil, kako je z načrtom za gradnjo turističnih naprav na barkovljanski obali, kjer nameravajo napra- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! viti celo otoček. Na ta načrt letijo namreč od vseh sirarn kritike. Ne gre za občinsko pobudo, marveč za zamisel skupine gostincev in turistične ustanove. Ti so predložili načrt prefekturi, ki je o njem obvestila občino in jo povabila, naj tistanovi posebno komisijo, ki bi načrt proučila.' V to komisijo so imenovali razne prizadete činitelje in se je tudi že sestala ter nekoliko prerešetala načrt. Zupan pa je dejal, da so za sedaj skrbi odveč, ker gre vsa stvar zelo počasi in nič ne kaže, da bo iz te moke kmalu k~j kruha, vsaj za življenja te občinske uprave ne. Pomislit: je treba, da ni prefektura o-dobrila niti občinskega sklepa, da se pod veliko ploščadjo zasutega morja napravijo odtočni kanali za vodo, tako da utegnejo iti po zlu še tista že na pol uvela drevesca, ki jih je zasadila turistična u-stanova. Tako bo omenjeni načrt, «modri zaliv« imenovan, najbrž še dolgo spal spanje pravičnega. Svetovalcu Babilleju ie župan povedal, da je opozoril ministra za mornarico Jervc-lina ob njegovem zadnjem obisku v Trstu na resolucijo občinskega sveta v zvezi z obnovo konvencij PIN, da pa se nista spustila v podrobnosti. Vsekakor pa mu je minister dal nekaj upati glede Trsta. Kazno pa je, da ne mara odtegniti iz parlamenta zakonskega načrta, ki je njegovo osebno delo, čeprav o-pravljeno še za Tambronijeve vlade. Minister pa mu je dal razumeti, da bo upošteval nekatere spreminjevalne predloge. «»-------- Razstava stolov na velesejmu V Milanu je bil v torek sestanek, na kat_rem so razpravljali o položaju v pohištveni industriji s posebnim poudarkom na izdelovanje stolov v zvez iz bližnjo razstavo lesa natržaškem velesejmu. Kot je znano, je bila v Trstu prva italijanska razstava stolov vseh vrst. radi priskrbeli licenco za trgovino. Ti «posredniki» so se pri prizadetih hvalili, da imajo razna poznanja, da lahko vplivajo na občini, da lahko dosežejo podelitev licenc ali pa tudi to preprečijo. Seveda so zahtevali za to tudi primerno plačilo. Tako je na primer kak zastopnik podjetij za opremljanje lokalov dejal kakemu prosilcu: »Ali poverite mojemu podjetju opremo bodoče trgovine, ali pa ne boste dobili licence.« Prof. Cumbat je dejal, da je že pred letom dni prijavil tak primer policijskim oblastem ter da je šla stvar do sodišča. Sedaj pa so se pripetili novi primeri. V vseh teh primerih vodijo niti preiskave k isti osebi, to je hišnemu upravniku, ki je izjavljal, da bo zagotovil prosilcem licenco, - če najamejo njegov lokal v hiši, ki jo on upravlja. Seveda je pri tem postavljal visoke zahteve. V nekem takem primeru pa je dobil prosilec licenco in s posredovanjem občine tudi lokal prav v bližini prejšnjega, ki si ga je želel. S tem je bilo pač najbolje dokazano, da gre za navadno hvalisanje omenjenega hišnega upravnika, ki pa je seve-da kaznivo, ker je s tem izsiljeval od prosilcev denar. Gre torej za bahače, ki se ne opirajo na nikakršno stvarnost. Prof. Cumbat je dejal, da se morajo občani tega zavedati ter naj se obrnejo vedno neposredno na občino ali nanj, če hočejo kaj doseči. Na vsak način, naj se ne dajo več varati raznim takšnim pustolovcem, ki izkoriščajo njihovo lahkovernost. Isti svetovalec je načel tudi vprašanje tovarne vžigalic v Zavljah. Ko je podjetje zaprosilo za dovoljenje za gradnjo tovarne, je zagotovilo, da bo zaposlilo od 250 do 300 delavcev. Sedaj pa je število zaposlenih mnogo nižje. To vzbuja sum, da je omenjeno podjetje dalo to zagotovilo, samo da bi odvrnilo nevarnost, da bi zgradilo tovarno neko konkurenčno podjetje iz Avstrije. Ko je podjetje to nevarnost odstranilo, pa se ne briga več za stvar in ne na-rerava izpolniti svoje obljube o zaposlitvi omenjenega števila delavcev. Svetovalec je vprašal župana, ali ne bi posredoval, recimo, pri državnem monopolu. Zupan je dejal, da to ne bi imelo mnogo haska, kajti državnemu monopolu je pač vseeno, kdo izdeluje vžigalice, ker je glavno zanj to, da prilepi na škatlice svoje kolke. Dr. Tetner (PSI) je vprašal župana, ali misli še posredovati, da se prepreči premestitev ravnateljstva Arrigoni iz Trsta. Zupan mu je odgovoril, da je že večkrat posredoval in da bo še, da pa je treba upoštevati, da gre za zasebno podjetje. Svetovalec Tongi (KPI) se je pritožil, da zahteva IACP od stanovalcev občinskih hiš, ki jih upravlja, naj krijejo stroške za beljenje zidov na stopnišču in za druga,vzdrževalna dela. V ta namen tudi zahteva od stanovalcev, naj se vnaprej obvežejo s podpisom V resnici pa mora IACP sam skrbeti za vzdrževalna dela, saj zaračunava v ta namen en odstotek od vrednosti stanovanj. Tonel je vprašal župana, kdaj namerava občina odpovedati IACP, pogodbo o upravljanju njenih hiš, ter ga prosil, naj glede tega vpra. šanja posrednje zastopnik občine v upravnem svetu IACP. Zadnje važno vprašanje se je tikalo načrta za preureditev obrežja v Barko vi jah ter občinskega kopališča Cedaz. Svetovalec Tolloy se je namreč pritožii, zakaj ga podirajo in dejal, da so tako imenovani (etopolini« neprimerni za kopanje, poleg tega pa tudi nesnažni, saj služijo ponoči marsikomu, da hodi tja na potrebo. Odbornik Geppi je v glavnem odgovoril glede načrta, ki ga je pripravila za preureditev obale mestna turistična ustanova. Ta načrt je že proučila posebna občinska komisija, gradbena komisija pa ga je odobrila. Pri tem je omenil tudi regulacijski načrt, ki predvideva organično ureditev vse obale od Trsta do Devina. S tem bo obala mnogo S predsinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Občinski proračun predvideva 34 milijonov lir primanjkljaja Živahna razprava o Domu za onemogle in preureditvi stavbe za industrijski tečaj v Nabrežini - Stališče demo kristjonskih svetovalcev Na predsinočnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta so svetovalci odobrili letošnji občinski proračun, ki predvideva 80,181.981 lir dohodkov in 114,917.241 lir izdatkov, kar pomeni, da bi morala država kriti 34,735.260 lir primanjkljaja. Odbornik za finance Marko-vn je pred tem obrazložil nekatere postavke in odgovoril na vprašanja, ki so jih v razpravi o proračunu postavili številni svetovalci. Tako je med drugim omenil, da bodo vprašanje spomenika padlim v tem letu temeljito proučili in bo strošek za njegovo postavitev vključen v prihodnji občinski proračun. Med novimi postavkami, ki so bile v proračun vnesene predvsem na pobudo raznih svetovalcev, naj omenimo 150.000 lir stroškov za organizacijo razstave domačih vin, 500.000 lir za ureditev oglasnih desk ter 4 milijone lir — kot prvi obrok — za ureditev službe pobiranja smeti na področju občine. Skupno znašajo novi stroški, ki so bili vključeni v proračun po razpravi v občinskem svetu, 6,662.000 lir in se je torej za toliko povečal tudi predvideni deficit, ki je prej znašal okoli 28,000.000 lir. V glasovalnih izjavah so svetovalci Drago Legiša in Jo. sip Terčon izjavili, da bodo glasovali za proračun, medtem ko je dr. Rinaldini v i-menu treh svetovalcev KD izjavil, da bo glasoval proti, ker po njegovem proračun ni moč realizirati in ker se je deficit še povečal — čeprav so bili nekateri njihovi predlogi sprejeti. Zato so pri glasovanju vsi svetovalci Občinske liste proračun odobrili, medtem ko so trije demokristjani glasovali proti. Se pred razpravo oziroma glasovanjem o proračunu pa je občinski svet rešil važno vprašanje, ki je bilo tesno povezano s proračunom. Ena od postavk proračuna je namreč predvidela 5 milijonov lir stroškov za opremo in ureditev stavbe, ki je bila namenjena Domu za onemogle. To. da ker pristojne oblasti niso v zadnjih letih hotele ničesar slišati o tej zadevi, je podžupan Albin Skrk, ki je vodil sejo, v imenu odbora predlagal, da bi stavbo, ki je že leta pod streho, preuredili za slovenski in italijanski industrijski tečaj. Podžupan je v obrazložitvi tega predloga po- jasnil, da životarita obe šoli v nemogočih prostorih, ki so raztreseni po raznih poslopjih Nabrežine, tako da je pouk zelo otežkočen. po drugi strani pa je občina tudi skušala ugotoviti, koliko starih ljudi bi se prijavilo v Dom za onemogle, če bi ga vendarle uresničili, a zdi se, da jih ne bi bilo niti deset. Zato naj bi pet milijonov lir namenjenih ureditvi in opremi Doma za onemogle porabili raje za preureditev in opremo nove industrijske šole. O tem vprašanju se je razvila živahna razprava, v katero so najprej posegli demo-kristjanski svetovalci. Svetovalec Bandini je najprej kritiziral prejšnje občinske uprave, zakaj so porabile 42 milijonov lir za stavbo, ki danes ne more služiti svojemu namenu. Po njegovem mnenju stavba ni primerna za šolo, ker je preveč oddaljena in je izrazil mnenje, da bi jo morda dali v najem. Tudi svetovalec Lenarduzzi je bil takega mnenja, medtem ko sta svetovalca dr. Jože Skerk in Drago Legiša izrazila povolj-no mnenje. V nadaljevanju razprave je dr. Rinaldini ugotovil, da ((Časa Serena« na Lovcu ne more več sprejemati prošenj upokojencev, ki bi hoteli v njej dobiti zatočišče in je bil zato menja, da bi občina odstopila ali prodala stavbo ustanovi ONPI (Opera nazionale pen-sionati dTtalia), ki bi jo lahko uporabila v svoje namene. Svetovalec dr. Floridan pa je potem s svoje strani ugotovil, da je najbolje, če se stavba nameni industrijski šoli. Enakega mnenja je bil tudi svetovalec Josip Terčon, ki je v svojem govoru tudi orisal napore prejšnjih občinskih u-prav, da bi ustvarili Dom za onemogle. To vprašanje je bi. lo namreč načeto že leta 1946, ko je občina prvič prosila za potrebne fonde v ta namen. Toda šele deset let kasneje, in sicer v gospodarskem načrtu 1955-56 je bil strošek odobren, medtem ko je stavba zrasla šele leta 1959. V tem času se je položaj seveda bistveno spremenil. Medtem ko je bilo prejšnja leta najmanj 50 kandidatov, jih je letos komaj deset. V tem času pa je mnogo kandidatov pomrlo, marsikateri tudi v veliki rev. ščini, medtem ko je danes položaj — predvsem zaradi nekoliko boljših pokojnin — po- pridobila. ........................................................................................ Iz sodnih dvoran Samo eden od četvorice je pretepel podnajemnika Ženska je odgovorila na žalitve s klofuto - Obsojen «zbiralec» skuterjevih nadomestnih delov Pred sodnikom Tavello so se morale zagovarjati štiri osebe, ki so bile obtožene, da so preteple oziroma grozile in žalile Gaspara Manga s Kon-konela 476. Na zatožni klopi so sedeli: 31-letni Giuliano Sain s Konkonela 476, 21-letni Evgen Vesnaver iz Nabrežine (Kamnolom), 24-letni Severin Vesnaver s Konkonela 476 ter 27-letna Klementina Vesnaver por. Sain. Kot je razvidno že iz samih priimkov, gre za osebe, ki so povezane med seboj z rodbinskimi vezmi. Trije Vesnaverji so bratje, a Klementina Vesnaver se je poročila s Sainom. Do spora z Mangom pa je prišlo zaradi malenkostnih vzrokov. Kamen spotike je bilo baje dejstvo, da Mango, ki je podnajemnik v Sainovi hiši, ni hotel takoj poravnati računov za električno razsvetljavo. Obtožnica je dolžila vse tri moške, da so 14. februarja 1960 pretepli Gaspara Manga, zaradi česar se je moral ta zdraviti 4 dni. Poleg tega so obtožili Giuliana Saina, da je tri dni prej žalil Manga ter mu grozil. Klementina Vesnaver pa je bila obtožena, da ga je istega dne žalila ter mu celo prisolila dve krepki zaušnici. 19. februarja je Mango prijavil vse štiri osebe policijskim organom. Povedal je, da je Klementina stopila 11. februarja v njegovo stanovanje ter zahtevala, da takoj plača račun za električno razsvetljavo. Ker Mango ni ugodil njeni zahtevi, ga je ženska menda tako močno klofnila, da so mu odletela očala z nosa ter jih ni mogel več najti. Bila je tako razkačena, da je šla v sosednje stanovanje, od koder je prinesla stol in skodelico ter zalučala oba predmeta v njega. Istega dne zvečer je Sain kričal nad Mangom, stoječ pri stanovanjskih vratih. Tri dni kasneje (bila je nedelja) je prišlo do novega incidenta. Ko se je Mango vrnil domov so ga baje vsi trije moški pretepli. Na razpravi je Sain priznal, da je premlatil Manga. Pri tem pa nista sodelovala brata Vesnaver, ki sta se vmešala samo zato, da bi preprečila spopad med njim in Mangom. Zanikal pa je, da bi 11. fe-bruaria grozil in žalil Manga. Klementina Vesnaver pa je s svoje strani priznala, da je žalila Manga, toda zato, ker jo je bil ta izzval. Menda ji je Mango dejal, da ni tako neumen kot njen mož, ki dela za i000 lir na dan. Sodnik je spoznal Giuliana Saina za krivega glede obtožbe, ki se tiče prelepa ter ga v kazenski list na 2 meseca zapora. Oprostil pa ga je v pogledu obtožbe groženj in žalitev, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Prav tako je sodnik oprostil oba Vesna-verja, ker nista zagrešila inkriminiranega dejanja. Ukinil pa je kazenski postopek proti Klementini, ker je ta samo odgovorila na žalitve ter se zoperstavila Mangu v silobranu. * # * Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Boschini, se je moral zagovarjati 19-letni mesarski pomočnik E-doardo Mozenich iz Istrske ul. 164, ki je bil obtožen, da se je ukvarjal na veliko s krajo skuterjev in raznih nadomestnih delov. V novembru 1960 je ukradel rezervno kolo neke vespe; istega meseca pa vespo «gran turismo«, ki je bila last nekega Antonia Sfre-ga. Sledijo še naslednje tatvine: vrečica pri neki vesji, žaromet neke vespe, dva žarometa avtomobila fiat «belve-dere«, 1 rezervno kolo pri neki drugi vespi. Poleg tega so ga obdolžili še raznih drugih prekrškov cestnega zakona, in sicer da je podrl svoj lahki poltovornik, ne da bi o tem obvestil pristojne organe, da se je vozil s Sfregovim motorjem, na katerega je pritrdil evidenčno tablico polto-vornika, da se je vozil z nekim drugim ukradenim motorjem brez ustrezne prometne knjižice in končno, da se je vozil z motorjem, za katerega ni plačal prometne takse. Sodišče je spoznalo Moze-nicha za krivega skoraj vseh prekrškov ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list' na 9 mesecev in 6 dni zapora ter na 15.000 lir globe. Tatinska dejavnost mladega Mozenicha je prišla na dan, ker je njegov oče Giuseppe prijavil 24. januarja letos policiji, da so mu neznanci odnesli iz domače shramue tri kose slanine, 2 kg svinjskega mesa, razne druge kose mesa in več klobas. Na zaslišanju je Giuseppe Mozenich povedal tudi, da je v shrambi našel več rezervnih delov za skuterje. Sin Edoardo mu je sicer zagotovil, da so ti deli njegova last, a v isti sapi mu je tudi zagrozil, da ga bo ubil, če bi ga zaprli na podlagi njegove prijave. Policija je mladeniča zaslišala in ta je priznal vse tatvine. Priznal je tudi, da je ukradel v očetovi shrambi nekaj hrane, toda le 6 klobas, katere je pojedel skupaj z nekim prija obsodil pogojno in brez vpisa teljem. Dodal je še, da se je bil sprl z domačimi ter je zato rajši jedel izven očetovega doma. Neroden padec Včeraj popoldne se je laže ponesrečila v svojem stanovanju 57-letna Karla Lazar por. Segulin iz Ul. Sara Davis 146. Segulinova se je že ves dan počutila slabo ter je morda prav zato nerodno padla na tla ter se pobila. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK. Zdravniki so ugotovili na ponesrečenkinem tilniku večjo rano, zaradi katere se bo morala zdraviti od 8 do 20. dni. vsem drugačen. Zaradi tega je izjavil, da se strinja s predlogom odbora, priporočil je Ie, naj se v okviru SELAD poskrbi za ureditev poti, ki vodi k stavbi. Zaključke razprave je povzel podžupan A. Skrk, ki je najprej ugotovil, da če bi bila stavba zgrajena v casu pred desetimi leti, potem bi danes Dom za onemogle prav gotovo tudi deloval. Tako pa je potrebna radikalna rešitev, ki jo je predlagal odbor. Tehnič. ni urad je glede tega dal po-voljno mnenje, saj lahko stavba, preurejena v šolsko poslopje z malenkostnimi stroški, sprejme 200 učencev in ne sto, kolikor jih ima sedaj šola. podžupan je nadalje poudaril, da je občinska uprava zainteresirala na tem vprašanju že več ustanov, med drugim tudi tržaško občino in pokrajino. Odgovorila je le tržaška občina, ki bi vzela stavbo v najem za družine, ki bi bile sodno izgnane iz stanovanj. V tem primeru pa je vsekakor boljša rešitev, ki jo je predlagal odbor. Končno je podžupan še ugotovil, da je rešitev tega vprašanja pospešila prav razprava o proračunu in je zato predlagal odobritev naslednjih sklepov: 1. razveljavi naj se sklep občinskega sveta iz leta 1959, po katerem je bila stavba namenjena Domu za onemogle, 2. stavba naj se dodeli industrijskemu tečaju v Nabrežini in 3. postavka 113 občinskega proračuna naj se spremeni v smislu, da je 5 milijonov lir namenjenih za ureditev in o-premo industrijskega tečaja v Nabrežini. Vsi svetovalci — razen treh demokristjanskih, ki so se glasovanja vzdržali — so predlog odbora odobrili. Nezgodi na delu Ne mine dan, da se v Tr stu ne zgodi kaka nesreča na delu. Včeraj ob 14. uri so .prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč 41-letnega Seconda Toffo-lija iz Staranzana, Trg Diaz 4, ki se je ponesrečil pri delu na gradbišču novega krila hotela «Jolly». Toffoli je hotel pritrditi podstavek drobilca na težko železno ploščo, ko mu je po nesreči kazalec leve roke zašel med stroj in ploščo. Ozdravel bo v približno 15 dneh. Neka druga nesreča na delu se je pripetila na pomolu št. 7. 38-letni Libero Gabrielli iz Ul. Tlimignano 1 je skočil z neke ladje na pomol ter pri tem izgubil ravnotežje. Padel je z vso silo na tla, kjer je udaril s prsi ob oster kamen. Ob 16.30 so ga prepeljali na L kirurški oddelek splošne bolnišnice, kamor so ga sprejeli s prognozo 30 dni zdravljenja. Zdravniki so ugotovili, da je Gabrielli zadobil razne podplutbe in praske na prsih ter da _ si je poškodoval rebra. Možne so tudi notranje poškodbe. Obiščite RAZSTAVO SLIK, DOKUMENTOV in TTSKA iz NOB, ^ ki bo odprta v Gregor- ^ čičevi dvorani v Trstu, z Ul. Geppa 9/1 4., 5. in 6. maja t. 1. od 17. do 20. ure ter v nedeljo 7. maja od 9. do 12. ure. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimmiiimimiiimmiiiiiiiiMiiii.iiiiiiimiiiiiiiimiiiimmmmiiiiiii OD VČERAJ DO DANES VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče 106 212 129 limone .............. 94 141 118 češnje ....... 88 294 118 jagode ............. 212 471 353 jabolka 1............ 71 188 94 jabolka II........... 41 118 88 hruške 1.............141 165 15!) beluši (špargeljni) 140 320 220 pesa ................ 20 120 80 artičoke.............. 5 25 10 cikorija............. 20 30 25 čebula . ... i .. , 53 85 71 koromač ...... 47 77 59 razna solata .... 31 110 63 prva solata . . . '. . 140 200 160 krompir ............. 26 53 49 nov krompir .... 59 112 94 grah ................ 83 170 141 zeleni radič I . . . 250 450 350 zeleni radič II . . . 80 200 150 zelena.............. 150 200 150 špinača.............. 20 100 60 bučice ..............118 141 129 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni <3. stolpec). NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio, Ul. Glnnastioa 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; Zanetti, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. ( MALI OPLAŠI ~) OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carduccl 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce. Jope In mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 3. maja 1961 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrle pa so 4 o-sebe. RODILI SO SE: liano Denlch, Paolo Grisonic, Giorgio Anorio-lo, Luigl Dellaluce. Gabriella Grassi, Bashkim Vogli, Elsa Wid. mar, Sandra Borinl, Antonio Piščanec, Luciana Pastrovicrtno, Patrizia Carotta, Marco Rebez, Stefano Trevisan, Dolores Zoi-lia. UMRLI SO: 59-letnl Giovannl Dudine, 75-letni Giuseppe Cuar-diani, 79-letna Franoesca Macarol vd. Milianl, 67-ie‘na Giovan-na Pintersich por. Pmeck. Valu tu 1 Trst 1 dolar 620.60 švicarski frank 143.35 funt šterling 1738.— francoski frank 125.20 marka 156.45! šiling 23.81 dinar -.70 marengo 4650.— zlato 705,— Slovensko p Trst» Premiere dovoljenje. K®* * ppl originalno dri'■,,*>»* oblasti poslale P fljnjjj cenzurni komis1!1 sedaj ni mo*®« rj roka, ko bo sporočila svoj o« ga liska uprava v«**, se bo to zgodilo V nedeljo, 7. *• v dvorani na /V ma)” MlTSlC BRANISLAV «Dr> Znižane cene. rani v SP® «Dr^ gg ^8g. atisp*^ VERDI Danes ob 21-koncert Tržaške pod vodstvom harda Conza. ^ TEATHo f* .ejH Danes ob 2VjJ*aV8 I in zadnja PredS šavi osli«- K .J>, Naztouaie 13.09 raje01 rt tTlllTl U** l Hur» Fum gradami 0sc*preisKa'’ j Fenice 16 00 , torja Morgana , m Micheline r , Excelsior 16 ., Lin® Marina Vladž. Prepovedano ^ C Filodrammatico teCti(Ut0 stra Evelina«’ > Lemrron. n f0ol> , Grattacielo 1^3°saiern®: Enrico Maria Dolores Prepovedano ^ rcobaleno l5- tecbnicoior, Peter Fin0*1*^ qo Supercinema vnor, . fin« M". 1 7.1 L*4-7 fic«, Milki u ^ Alabarda l6•30CJInen,,' SIS«« Aur°„ js-0 goiaj mladini. _ ,yi--Garibaldi Clauzot. Pr .cudod1* Capitol l6 30 «Cf Y0l ca«. techn>®®;u0eren. Steve Mac ® n[j( Impero 16.0° Tm;{enje Italia 16 30 ’ jančič 500 1000 lir. Siove ur« Ul. Geppa 0- Prosvetno , ®>JJV, vabi člane 1,1 ^ a redm -lem lS#y v društven-denjskl uDc.1 20.30. - Odb®r' tN narodna v t k knJ’zN‘~ « A r & priredi v M v ^reg°r^$av3® .) % Geppa 9’l' ^& P* m 'D pretep ^ V ,ke*’|e/ ?r> dr Stojana * KJ ku jugosto« s.,1 Aj i- k . razvoja k Ja« ' \ A RaisW‘ Silves«0 jjj k o!> Danes °b ■ & sati Ro**?,j^ V razstave s ^ din 14. ma)0 9. do 20 JuJwna predvaja danes 4. t. m. z začetkom u" »a Tolpa gangsm (La gang dei gahgs ter) 1 DNEVNIK — 5 — 4. maja 1961 tajnica v Boljuneu Goriško - beneški dnevnik Statistični mesečnik goriške občine za december Goriški kadilci so pokadili okoli 4.300 kg raznih cigaret Po podatkih tehničnega urada je bilo dograjenih 19 stanovanj Mestnih avtobusi so prepeljali 236.000 potnikov šlti majnici v Boljuneu je va-Pesnik napisal: !et0s r '%n,L. P Prišla majnica spet Otslco h majnic » >*« u Plačal vsak, ki dopolni 16 let. "> Jamj P°zna bije že devet, ' 2 ranih je fantov petdeset, k 'rii P° Gorici v vrstah po štiri k*"* ''Rajo1 Se toP°l°v vrh šopiri, t' '""je se° Prsih kostanjev cvet pripet obračajo pogledi zaljubljenih deklet. l! S>ra vsak 1ant za mizo sesti Barčico zapeti. •o (o - jo ~PnPva^° hoteli nam odvzet, «uri JO 1 Poštuje že skoraj celi svet. k ttosti , ^ (t^orufpf' ki pa vse‘ v Ponien maj- Nwcu-Stara tai. barija -• ■L11 Vse h se je K* izjenm današnjih dni, V Wtprevdstavlja vrh 1 Ok Šnje je se’ s p 0r* ki je pre-K Pomarančami in ci- % ?• nam kaže M>no kazen je zahteval javni vseh 19 obtožencev "Je a "'misče r,-vs„ ur. . ki mu 'H J z i? ie nada-•tvV azPravo pro-11 KVeč}ih ?° . obtožene °l n e. TaJ10 n slad-l jp a Poooi , na jutra-«°v0rildanskcm za-'v 'ki ; lavni toži- ly’ °bsortakteval od Pa .^issn !30 17 °b-Je *Ja in Tra- V. WUu Sl5val. da °be s°to rtplača držav- > za ki io Karja v v- * rt °bto?» sodišče 9žil>le Ž*Pk° Ivanči- 9 let Zahtev°i "Ce le * Im >n 2 skupno 'tVj '960,oinmeseca za-%v Zahtev globe- n9 i*s° r>asiejglede po" °20.(jB 2 ^lfl^dnJe: Scar- tS 2^, Ur zaPora ^ li ^®seoa • Isler 9 £ «lube 2?pora ter Paulis 1 mesec zapora ter 1.620.000 lir globe, Lucchesi 4 mesece zapora ter 1.620.0O0 lir globe, Sorletti 1 mesec zapora ter 1,620.000 lir globe, Del Fabbro 4 mesece zapora ter 1.620.000 lir globe, Flego in Umek vsak po 1 mesec zapora ter 1.620.000 lir globe, Birsa in Fontano), vsak po 1 mesec zapora ter 520.000 lir globe. Avto povozil žensko ko je prečkala cesto Ob 17.45 so prepeljali v splošno bolnišnico 81-letno Ca-terino Chalupa iz Ul. Alessan-dro Volta 6. Priletno žensko so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 20 do 30 dni zaradi zloma levega zapestja. Chalupova se je ponesrečila na vogalu ulic C. Battisti in Polonio. Hotela je pravkar prečkati cestišče, ko jo je nenadoma podrl na tla osebni avto, ki ga je upravljal 30-let-ni Franco Russo iz Ul. Brun--»c "* Kioue, ner 4. Ta je naložil Chalupovo ■°°b li*^a ter 81 na svoj avto ter jo prepeljal globe, De 1 v bolnišnico. li*'»eca --ančič 4 H 8>obeZag°ra ter v a Vsalt e’ Giugovaz e, p^ur* . ^ leti in t ,tei .1-620.000 °20.ooo Pes®c 7.a- vsak r, globe, C2o<0,.' mesec globe ■OOo i ap°ra ter I De Goriška občina je izdala mesečnik s podatki o življenju meščanov v decembru. Iz te publikacije je razvidno, da smo imeli v decembru 14 deževnih dni in da je znašala povprečna mesečna temperatura 6.5 stopinje. Samo osemkrat so na goriškem letališču zabeležili temperaturo nič stopinj. V tem mesecu je bilo sklenjenih 11 porok. Štirje pari so se poročili v starosti od 21 dc 24 let, en par pa od 60 do 64 let. Umrlo je 10 moških in 21 žensk. Zaradi bolezni krvnega obtoka je umrlo 13 o-seb, zaradi raka in tumorov 7, dva zaradi pljučnice itd. Priselilo se je 230 oseb, in sicer 92 iz raznih občin goriške pokrajine, 133 iz ostalih pokrajin in 5 iz inozemstva. V istem času se je izselilo 97 oseb, od katerih 18 v ostale občine goriške pokrajine, 71 v ostale pokrajine in 8 v inozemstvo. Proti otroški paralizi so cepili 121 otrok, proti kozam pa 11; skupno je bilo v tem mesecu cepljenih 135 oseb. Zaradi pojava nalezljive bolezni je higienski urad razkužil eno stanovanje in eno učilnico. Šolski zdravstveni organi so izvršili 52 pregledov v osnovnih šolah in otroških vrtcih. Med govejo živino, ki so jo zaklali v občinski klavnici, so ugotovili 5 primerov TBC, med prašiči pa 4 primere rdečice. V mestni klavnici so zaklali 539 živali v skupni teži 161) ton. Na področju ostalih občin pa so zaklali in uvozili v geriško občino 36 živali, ki so tehtale 72 stotov. V decembru smo v Gorici pojedli 58 volov, 43 krav, 443 telet, 17 konj, 107 prašičev in 7 koz in ovc. Povprečna cena avtobusne vozovnice je znašala 30 lir, kinematografske vstopnice 164 lir, vstopnice na nogometno tekmo pa 300 lir. Trafike so prodale 274 sto- tov jestvinske soli. Ce prište- avtobusnega parka se je pe- jemo k temu še 39 stotov industrijske soli, smo jo porabili 313 stotov. Pokadili smo 4124 kg domačih in 17 kg inozemskih cigaret. V decembru so dogradili 9 stanovanjskih zgradb s 15 stanovanji. Z nadzidavami smo pridobili nadaljnja 4 stanovanja, tako da se je stanovanjska kapaciteta zvišala za 176 uporabnih prostorov. Za gospodarske potrebe pa so zgradili 13 poslopij z nad 6 tisoč kub. m prostora. Občinski tehnični urad je proučil 23 prošenj za gradnjo 77 stanovanj in 5 prošenj za nadzidave. Na vseh progah mestnega Ijalo 236.000 oseb, ki so plačali za vozovnice 6.4 milijona. Z železnico se je odpeljalo 22.624 potnikov; z letali je priletelo 55, odletelo pa 61 oseb. Otvoritev šol v Števerjanu Števerjanska občinska uprava nam je poslala obvestilo, da bodo v nedeljo 7. maja otvorili šolska poslopja na Jah-tinah, na Valerišču in v Števerjanu. Te šole so dogradili že lansko jesen. Iz sindikalnega življenja Z nedeljskega roditeljskega sestanka Nezadovoljstvo v ladjedelnici Slovenska strokovna šola zaradi odpustitve enega delavca Sindikalne organizacije hočejo preprečiti precedens, ki bi dal ravnateljstvu pravico do nadaljnjih odpustov Ravnateljstvo CRDA iz Tržiča je pred nekaj dnevi odpustilo delavca Enrica Zanol-lo zaradi «znižanja osebja«. Vrhu tega je zaprosilo nadaljnja dva delavca, naj prostovoljno prekineta delovni odnos s CRDA zaradi istega razloga. Notranja komisija je takoj posredovala pri ravnateljstvu. Prejela je enak odgovor kot odpuščeni delavec. Ker je takšno ravnanje ravnateljstva v nasprotju z določili sporazuma, je notranja komisija zahtevala sklicanje sestanka, katerega ravnateljstvo ni dovolilo, češ da se odpustitve notranje komisije ne tičejo. iiiiiiiimiiimiiiiiiiiiuimimiiiiiiiiiiiimiiriiiiiHiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiMtiiiimmiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiii Pismo is Nove Gorice 4-dnevne praznovanje praznika 1. maja združeno z novimi delovnimi zmagami Otvorili so cesto Šempeter-Rožna dolina - Novi stroji v ajdovski predilnici • Sodobna mlekarna v Godoviču Ko to pišemo, še niso -stekli stroji po tovarnah, kjer so se ustavili v nedeljo, ponekod pa že v soboto. Zadnji trije dnevi so namreč minili v znamenju praznovanja delavskega praznika. Društva in politične organizacije so pripravile vrsto slavnostnih akademij, proslav, zborovanj, zabavnih in drugih prireditev, ki so bile vse zelo dobro obiskane. Mnogi delovni kolektivi pa so se potrudili, da so izročili namenu nove objekte. V Novi Gorici so za praznike zelo dobro poskrbeli za zabavo in razvedrilo. K temu sta pripomogla tudi uprava nove restavracije in krajevna organizacija Zveze borcev, ki sta omogočili vsak večer plesno zabavo. Na predvečer prvega maja so v Novi llllllllltlllllllllHIIIIIIIIMMIlHHIfllllMItlMMIIIMifllllllllllllllllllllMIttllllllllHMllIHIIIlllllMIIIII) Stiki med ljudmi ob meji Delegacija bolničarjev iz Vidma obiskala Slovenijo V njej je bilo tudi šest zdravnikov - Ces kakšen mesec bodo slovenski bolničarji vrnili obisk Stiki prebivalstva ob itali-, navdušenjem, ker je bilo izva- jansko-jugoslovanski meji postajajo iz dneva v dan pogostejši in segajo na najrazličnejša področja. Te dni smo izvedeli, da je delegacija bolničarjev, včlanjena v CISL, obiskala Slovenijo in se ob tej priliki seznanila z napori zdravstvenih oblasti sosedne republike za dvig ljudskega zdravja. V furlanski delegaciji, ki jo je vodil pokrajinski tajnik federacije, je bilo tudi šest zdravnikov. V Ratečah v Zgornjesavski dolini so jih sprejeli predstavniki sindikata slovenskih bolničarjev, kjer so jim v Planici pripravili večerjo. Naslednji dan so obiskali Bled, o katerega naravnih lepotah in turističnih objektih so se izrazili zelo pohvalno. Z avtobusom so se potem odpeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali novo polikliniko, kjer so jim strokovnjaki prikazali način dela kakor tudi posamezne oddelke tega modernega zdravstvenega objekta. Med kosilom v bolnici so si izmenjali zdravice in darila. Ob tej priliki so se dogovorili, da bo konec maja ali v začetku junija delegacija slovenskih bolničarjev vrnila obisk. Vsi furlanski delegati so bili z obiskom nadvse zadovoljni. Zavedajo se, da se na takšen način krepi medsebojno razumevanje prebivalstva ob italijansko - jugoslovanski meji. «»----------------- Izreden uspeh koncerta ameriške armade Prejšnji teden je ob prisotnosti okoli 2.500 poslušalcev koncertiral v dvorani Ginna-stice v Gorici simfonični orkester VII. ameriške armade, ki ga vodi kapitan Arthur Shettle. Direktor pokrajinskega urada za mednarodno pomoč dr. Piuk je predstavil prisotnim znani orkester ter dr, Francesca Sanjusta, načelnika vsedržavnega tajništva UNICEF, ki je prikazal človekoljubno delovanje te ustanove, ki deluje v dobrobit otrok pod okriljem Organizacije združenih narodov. Sledilo je izvajanje številnih zahtevanih skladb, ki jih je občinstvo sprejelo z velikim janje orkestra umetniško izredno dognano. Ob koncu prireditve, kateri so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti iz Gorice, je župan podaril direktorju Shettlu pečat našega mesta iz trinajstega stoletja. —■—«»----- Padec s kolesa Z rešilnim avtom Zelenega križa so pripeljali v bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto 49-letnega Giralda Tonuta. Mož se je nekaj pred 21. uro s kolesom peljal iz Števerjana, in se prevrnil. Hudo potolčenega so ga odpeljali v vojašnico v Uklancih pri Števerjanu, od koder so ga z avtomobilom Zeleneža križa odpeljali v bolnišnico. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Tonut se je udaril v glavo in se opraskal po obrazu. Gorici gostovali Slovenski oktet in člani baleta ljubljanske Opere, ki so s pesmijo in umetniškimi plesi navdušili prepolno dvorano občinstva. Sinoči pa so v dvorani goriškega gledališča nastopili Veseli planšarji. Za prijetno prvomajsko presene-nje so poskrbeli tudi prostovoljni gasilci, ki so ustanovili godbo na pihala in jo usposobili, da so mladi godbeniki že prvič uspešno na-s*opili na slovesnosti na Trgu Jožeta Srebrniča, prvega maja pa izvedli budnico v Novi Gorici in po vaseh Spodnje Vipavske doline. Precejšnjo pozornost je vzbudila tudi razstava »Moj kraj včeraj, danes in jutri*, ki so jo v okviru jugoslovanskih pionir skih iger priredili učenci šempetrske osemletke v sodelovanju s krajevnimi društvi in podjetji, ki so razstavila svoje izdelke. Mladina, organizirala sta okrajni komite LMS in Klub goriških študentov, pa je v okviru praznovanja 20-letnice Osvobodilne fronte in 1. maja, izvedla pohod po partizanskih poteh Goriške. Začel se je v soboto na Predmeji, končal pa v nedeljo v Braniku. Udeleženci pohoda so najprej počastili spomin padlih borcev ob grobnici na Predmeji. Tu so priredili tudi kulturno zabavni večer. Tako je bilo tudi n-* Trnovem, medtem ko je bilo ob prihodu udeležencev pohoda v Branik zborovanje, na katerem je govoril sekretar Tine Remškar. Avto moto društvo Gorica pa je ta dan priredilo v partizanskem Braniku ocenjevalno krožno vožnjo motoristov na cesti Bra-oik-Komen-Stanjel-Branik. Svojemu namenu je bila v nedeljo izročena cesta Sem-peter-Rožna dolina in pa sodobna javna razsvetljava trge v Šempetru; kolektiv Splošnega kmetijstva posesava Gorica, ki ureja velike sadovnjake in vinograde v Biljenskih gričih, pa je uredil za svoje potrebe nov obrat za družbeno prehrano in samski ■ dom za petdeset zaposlenih. V Ajdovščini je stekel prvi izmed več sto strojev, ki jih montirajo v novi predilnici, ki bo dajala matični tovarni in drugim tekstilnim tovarnam letno po 2000 ton Doberdobska občinska uprava je uvidela, da je ovinek na cesti, ki pelje proti Ronkam nevaren za vozila in je zato sklenila podreti stari zid, razširiti ovinek in zgraditi nov zid, da bo cesta na ovinku širša in bolj pregledna bombažne in stanične preje Idrijski rudarji so pognali novo sodobno rotacijsko peč, za katero so vložili blizu pol milijarde dinarjev, kmetijska zadruga Idrija pa je uredila novo sodobno opremljeno mlekarno v Godoviču, v kateri bodo pasterizirali, vste-kleničili ali predelali v ma-*!o, sir in jogurt po 5000 litrov mleka dnevno. J. J. «»------- V občini Krmin predložili enotno levičarsko listo Za občino Krmin so KPI, PSI ter nekateri neodvisni kandidati predložili naslednjo enotno listo z naslovom «Av-tonomija in obnova«; Upokojenec Marco Zorzut, obrtnik Dizzieri Mauri, trgovec Napoleone Gerin, kmetovalec Ermenegildo Cucit, spolovinar Mario Bon, kmetovalec Albino Camaruti, učitelj Mario Capello, delavec Antonio Cattarin, obrtnik Lionel-lo Cucut, obrtnik Gino Cumi-ni, spolovinar Giacomo Fer-lat, kmetovalec Karel Maurič, delavec Giovanni Perin, uradnik Luigi Tinunin, kmetovalec Giovanni Visintin in uradnik Piero Zorzon, «»-------- Skala mu je stisnila nogo Ob 16.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 43-letnega Luciana Perisuttija jz Ulice Brigata Avenino 29, ki ima pri Fogolarju kamnoseško delavnico. Pridržali so ga na zdravljenju zaradi poškodb na nogi, ozdravljenih v 8 dneh. Peri-sutti se je poškodoval, ko je nameraval postaviti na tla veliko skalo, ki je bila na vozu. Skala je pri premikanju izgubila ravnotežje in mu padla na nogo ter mu jo stisnila. Zaradi tega so se člani komisije sestali izven podjetja in ugotovili, da predstavlja odpustitev precedens za nadaljnje - podobne ukrepe. Zaradi tega je obvestila vse sindikalne organizacije, naj dosežejo spoštovanje obstoječih sporazumov. Sindikalne organizacije so imele včeraj na Intersindu v Trstu sestanek, o katerega izidu pa za sedaj še nismo prejeli nikakega poročila. Ce bi se pogajanja zaključila brez uspeha, bodo sindikati podvzeli ukrepe, da zaščitijo interese delavcev. «»----------------- Avtomobilske dirke 14. maja v Gorici Goriški avtomobilski klub že nekaj let zaporedoma organizira spomladi tekmovanja v pravilnistni vožnji po goriških ulicah ter hitrostno tekmovanje na Grad, v katerem bodo preizkušali šoferjeve sposobnosti. Takšno tekmovanje bo tudi letos v nedeljo 14. maja in je vpisano v seznam tovrstnih avtomobilskih dirk v Italiji. Doslej ustanova ni prejela še nobene prijave, za katere velja rok do 9. maja. Tekmovanja se lahko udeležijo avtomobilisti Treh Benečij, Emilije in Lombardije. Na podlagi prošnje avtomobilskega kluba je županstvo izdalo odredbo, da bodo zaprli za promet Ul. Roma, Drevored D’Annunzio in zadnji del drevoreda na Gradu. Enosmerni promet bodo uvedli v Ul. Monteverde. Ul. Roma bo zaprta od 8. do 13. ure, od 10. do 13. ure pa Drevored D’Annunzio, Ul. Monteverde in Ul. del Colle. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! se vedno bolj uveljavlja Dvojezičnost je nujnost, ki jo narekuje življenje samo in njegove stvarne potrebe Preteklo nedeljo dopoldne, so tudi na slovenski strokovni šoli v Gorici imeli še zadnji roditeljski sestanek pred zaključkom šolskega leta, do katerega imamo komaj še poldrugi mesec. Sestanka se je udeležilo veliko število staršev ali njihovih zastopnikov, ki so do kraja napolnili šolsko zbornico, ter s lem ponovno dokazali, da se naši starši zanimajo za vzgojo svojih otrok ter da želijo pri tem sodelovati s profesorji. Ravnatelj prof. Nemec je najprej pozdravil vse prisotne in naglasil potrebo, da je sedaj pred koncem leta bolj kakor kdajkoli poprej potrebno sodelovanje staršev in vzgojiteljev za izboljšanje učnih uspehov. Omenil je nadalje, da se na Goriškem vedno bolj občuti potreba po takih absolventih šol, ki obvladajo oba deželna jezika, slovenščino in italijanščino. Glede tega imajo veliko prednost prav slovenske šole, kjer se učenci naučijo obeh jezikov, medtem ko se na italijanskih tičijo samo italijanščine. To vedno bolj spoznavajo tudi goriški gospodarski in trgovski krogi, ki najraje vzamejo na delo absolvente naše strokovne šole prav zaradi tega dejstva. Z ato so do sedaj dobili službo vsi tisti absolventi naše strokovne šole, ki so jo le želeli. Glede tega je govornik priporočal staršem, naj tudi drugim slovenskim staršem svetujejo vpis svojih otrok v to šolo prav iz zgoraj navedenih vzrokov. Zaključil je z zahvalo za sodelovanje tistim staršem, katerih otroci bodo letos končali pouk in jih zato prihodnje leto ne bo več na roditeljskih sestankih te šole. Sledil je razgovor s posameznimi profesorji o učnih uspehih in o najboljšem načinu, kako jih izboljšati pred zaključkom šolskega leta. pokrajinskega odbora Na zadnji seji pokrajinskega odbora so določili stalež pokrajinskih uslužbencev na podlagi novega organičnega pravilnika in sklenili, da bodo v prihodnjem tednu določili službeni položaj vseh u-službencev s pomočjo natečajev, za katere so že določili komisije. V nadaljevanju seje so sklenili oprostiti A. Zanija jz Gorice plačila kavcije za dela pri razširitvi podvoza Saldarini pri Krminu. Pokrajinski tehnični urad bo po nalogu odbora izdelal proračun za nekatera popravila pokrajinskih žag. Dr. Polesi je nato poročal o sklepih zadnje skupščine «Societa della ferrovia Friulana«, pri kateri ima pokrajina precej delnic. Kakor je znano, država ne priznava družbi pravice do odkupa železnice Tržič-Cervigna-no, ki jo je družba zgradila in upravljala v začetku stoletja. Ker je šla po vodi sleherna možnost, da bi pravično rešili spor z zakladnim ministrstvom, da bi država odkupila akcije, ki jih imajo krajevni organi oblasti in zasebniki, je družba sklenila izročiti zadevo sodišču. Končno je odbornik Fabrizio poročal o zadnjem sestanku konzorcija za gradnjo julijskega letališča pri Ronkah, na katerem so razpravljali o finansiranju tega javnega dela. miiiiiiiiiiiMiiiHinmiiMiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiimtiliitimiiuiiiimiiiiiiiiiiiilMiiiiimtmiimimiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimil Po zaslugi demokratične občinske uprave V kratkem bodo občinski vodovod Gradnja vodovodne napelja-|v Sovodnjah in po drugih va-1 Poleg tega lahko dvigne ve po Sovodnjah in drugih zaselkih naše občine postaja sedaj dejstvo. Danes, v četrtek, bodo namreč na občini v Sovodnjah dokončno oddali to delo podjetju Cantieri costru-zione cementi iz Musile del Piave, ki je pri javni dražbi ponudilo najboljše pogoje za izvedbo ,teh del. Preden so dokončno oddali delo, je bilo potrebno izvesti natančna merjenja in razne druge ugotovitve na terenu, da so lahko točno ocenili, kakšna dela so potrebna in pod kakšnimi pogoji jih je treba izvesti. Podjetje se je obvezalo, da bo z napeljavo vodovoda ta-kaj začelo in ga tudi v najkrajšem času izvedlo. Kaj takega bo sedaj omogočeno, ker se bližamo dobi, ko prevladuje lepo vreme in s te strani ne bo ovir. Tako bomo tudi liiriiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiimniiiiiiiiiMimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiliiiiiil Obvestilo nogometnega komisarja v Juventina premagala Slovrent Neodločen rezultat Sovodenj V drugi pokrajinski ligi so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezultati: Zagraj - Farra 0:0 Sovodnje - Kapriva 1:0 Ločnik - San Marco 2:1 Itala - Podgora 0:2 Moraro - Hausbrandt 1:0 Juventina - Slovrenc 4:2z Kot vidimo iz zgornje razpredelnice je Juventina prepričljivo premagala goste iz Šlovrenca z rezultatom 4:2 na svojem domačem igrišču. Ker pa je tudi Podgora premagala Italo v Gradiški, je ostal položaj na vrhu lestvice nespremenjen. Sovodnje so na domačem igrišču dosegle neodločen rezultat proti moštvu iz Ka-prive. V nedeljo 7. maja bodo odigrali naslednje tekme: Kapriva - Zagraj, Villesse-Ločnik, Slovrenc - Sovodnje, Hausbrandt - Podgora, San Marco - Farra in Moraro-Ju-ventina. V četrtek 11. maja pa bodo odigrali naslednje tekme: Zagraj - Slovrenc, Farra Villesse, Sovodnje - Moraro, Ločnik - Itala, Kapriva - San Marco in Podgora - Juventina. Med kaznovanimi igralci je Kazimir Petejan (Sovodnje), ki ne bo smel igrati dve tekmi, ker je zaradi protesta na lašč streljal žogo proti sod- niku, in De Paolo (Podgora), ki ne sme igrati ene tekme, ker je namenoma udaril nasprotnika. Opozorili so Augu-sta Comuzzo (San Marco) zaradi nespoštljivega obnašanja s sodnikom ob koncu igre. Društvo Hausbrandt mora plačati 1.000 lir, ker so se njegovi navijači slabo obnašali na nasprotnem igrišču. Disciplinski postopki, ki se bodo nanašali na tekme v nedeljo 7. maja, bodo sprejeti na sestanku 9. maja in telegrafsko sporočeni društvom. Morebitne kazni bodo veljale za tekme 11. maja. Za tekme 11 maja bodo disciplinski u-krepi sprejeti na sestanku 16. maja: veljali pa bodo za naslednjo nedeljo kakor kazni, ki se bodo nanašale na tekme 14. maja. seh naše občine končno pritekla v hiše dobra in zdrava pitna voda. Tudi to je ena izmed postavk, ki so si jdh pred štirimi leti postavili kandidati Lste «Občinske enotnosti« ter so jih pred iztekom svoje mandatne dobe tudi izpolnili. Večina teh mož, ki so tako dobro upravljali naše občinske zadeve, ponovno kandidira na tej lišti, skupaj z dosedanjim županom Jožefom Ce-ščutom. ’ 1 Floramo-Runco 21:15, 21:15) _ ,.j (S* Stanissa-J ankovič in 21:12) Morelj-Ažman 19:21, 21:9) Runco-Ragusm 21:16) Stacul-Stanissa 21:14) Ščuka-Morelj 21:9) 2:1 (21:1' * 2:0 (21;ll * Jurkič-Vitez 2:0 Runco-Stacul 2:0 (21 21:7) . ,.n (2l;1) Košuta-Jurkič 2. 21:18) Grbec-Stacul 21:16) 2:0 (21:1 (21 :1> 1 Merlak-Košuta 2:0 21:13) . 2.0 (2l:!'l Martinolli-Orel 21:16) Floramo-Milič 2:0 (21:1 i> 0:2 (12 :Jl 21:15) Sčuka-Košuta 19:21) Jurkič-Orel 2:0 1 .jjji 2:0 1 i' : T Merlak-Grbec 21:13) 2;0 Floramo-Martinoiu in 21:16) , j.j Runco-Martinolh j 19:21, 21:18) (2l:l5 Košuta-Grbec 2:0 21:19) (25:21 Košuta-Runco in 21:16) 2;1 Floramo-Merlak 17:21, 21:18) Košuta-Merlak 11:21, 21:17) Floramo-Košuta 21:19, 21:13) . lestvi^ 1. Floramo 2. Košuta 3. Merlak 4. Runco 5. Grbec itd. ___ «»—" 2:1 2:1 J A A Odbojka na - ^ m PD Škamperle-^J ŠKAMPERLE:.O1! šteršič, Orel, Fišer, Cesar. DSS: Drašič. ■ (Jo^l cal, Mijot, 'so f, Številni gleda i*l vo sledili P°tek%“u f. krat ploskali dstavi^J gemu moštvu, se prvič Pre®. je **- i močno ekipo. . %,{eče> zi in skozi ena* ceP>' ,, 3 tivnik škampe«*® 3-0 Končni rezult-’ ra!rj streza realnemu ^ rj moči na igrišcU- uit>Jr delni r«‘pdoj: večkrat >1 ooat v so Škamperlovci ^ teS1 'k li svoj renome 0i XI ub temu, jboll , stopili s svojo (joVolJ ^ ir. kljub temu, 0|j: s svojo naJvolj so zbrali po na^f® da’ so dohiteli gf g* nike pri 12, vzeli servis m jst, mo v svojo f - Šušteršič m cVeto'v glavni stebri moštva Mijotova je v „j . . _ ,-inik m .40' la kot sodnik tek je bil še ROBERT ARTHUR Sprememba naslova Nekaj časa je zamišljeno hodil po kleti, nato pa je vzel lopato in izkopal v vlažno glinasto zemljo za pečjo globoto jamo. Naslednjega dne se je končno pojavilo sonce. Čeprav je bil dan sončen in jasen, se ozračje ni prav nič spremenilo, vsaj po mnenju gospe Hollinsove ne. — Andrew, — je pričela zvečer, — ta hiša mi ni všeč. Morava se izseliti iz nje. — Ampak draga, vzela sva jo v najem za šest mesecev in zdaj vendar ne moreva kar tako... — Se bova že kako izgovorila. ^ašla bova kakšen primeren izgovor, ki ga bo agent moral sprejeti. Sicer pa bom pisala gospe Wilso-novi, lastnikovi ženi, in jo bom zaprosila, naj mi kaj pove o zgodovini te hiše. Prepričana sem, da se v njeni preteklosti Skriva nekaj sramotnega, morda celo kakšen zločin. To ve tudi agent, samo nama noče povedati. C« ce izkaze, da je bila mo- ja slutnja upravičena, bo to zadosten razlog, da pogodbo razveljaviva... Pri teh besedah se je dvignila, sedla za svojo pisalno mizo in pričela pisati. Naslednjega dne popoldne je gospod Hollins obiskal a-genta v njegovi poslovalnici In ga vprašal, ali je morda gospod Wilson že sporočil, da bi prodal hišo. — Potrpite še nekaj dni, gospod Hollins, — je odvrnil agent. — Sicer pa, ali vam hiša ugaja? Meni ugaja in se počutim mnogo bolje, — je odgovoril Hollins, — tega pa ne bi mogel reči o moji ženi. Neprestano godrnja in mi grozi, da se bo vrnila v Phila-delphijo. — Da, tudi jaz sem že slišal, da je povedala nekaterim ljudem v kraju, da ji hiša ni všeč. Davi je bila pri meni in zahtevala, naj ji dam naslov gospe Wil-son... veste, lastnikove žene. Morali bi jo slišati, ko sem ji povedal, da tega naslova nimam in da vem sa- mo to, da je gospa Wilson nekje v Teksasu pri svoji sestri. Oh, te žesnke! — Da, da, včasih so zares čudne, — se je strinjal gospod Hollins. Drugi dan zarana je stopil gospod Hollins v klet pogledat tisto luknjo, ki jo je bil izkopal, da bi vanjo odtekala vlaga v klet. Nekaj časa jo je opazoval, kakor da jo proučuje, nato je malo razmišljal, končno pa je vzel lopato in poglobil jamo še za pol metra. Ko je to opravil, je poklical ženo. — Mislim, da bo zdaj vse v redu, — je dejal, ko je žena vstopila v klet. — Ne bo več vlage! Poglej! Zena je stopila k jami in pogledala vanjo. Mož pa je odšel počasi k vratom, toda m prišel do njih, temveč se je ustavil, ko je bil za ženinim hrbtom. Tedaj je pograbil lopato z obema rokama, jo dvignil visoko v zrak in v vso silo zamahnil. Gospa Hollinsova ni dala niti glasu od sebe. Bila je že pri prvem udarcu mrtva in zdaj je ležala na dnu jame. Gospod Hollins je zadovoljno skomignil z rameni, vzel lopato in z njo zakopal jamo. To je trajalo več kot eno uro. Ko je opravil, je gospod Hollins pospravil orodje in se vrnil v hišo. Iz predalov je vzel vse predmete svoje žene, jih skupno z njenim nakitom zložil v njene kovčke, vse skupaj odnesel v avtomobil in odpeljal na postajo. Tam je kovčke predal in zahteval, naj jih prepeljejo na philadelphijsko postajo. Nato je obiskal gospoda Smileya. — Odšla je! — so bile njegove prve besede. — Zapustila me je. prosil sem jo, naj ostane, pa ni hotela. Tedaj sva se sprla in sd marsikaj povedala. Dvomim, da se bo zopet kdaj pomirila in da se bo sploh kdaj vrnila. Gospod Smiley je nekaj časa molčal, nato pa je modro dejal: — Zdi se, da ta hiša ženskam ni všeč. — Jaz pa bi dejal, da ta hiša ne mara žensk! — se je pošalil Hollins. Zvečer si je sam pripravi! večerjo. Izvrstno mu je teknila, ker je bil imenitno razpoložen. Naslednjega dne ga je obiskal gospod Smiley. — Pravkar mi je telefoniral lastnik, — je dejal že pri vratih. — Pravi, da je pripravljen prodati hišo. Za gotovino. Zdi se da ima nekakšno pravdo in potrebuje denar za odvetnike. Gospod Hollins je zado- voljno žvižgajoč podpisal pogodbo o nakupu hiše in jz-polnil ček. Ko je agent za prodajo nepremičnin odšel, je gospod Hollins sedel za svojo pisalno mizo, odprl nalivno pero in pričel pisati: »Draga moja mucka! Imenitno novico imam zate. Z Jocasto sva se sprla in me je zapustila. Rekla je, da bo zahtevala ločitev. To pa pomeni, da bova midva, moja mala plavolasa lepotiči-ca, kmalu pričela živeti skupaj v krasni hišici ob obali, ki sem jo pravkar kupil. Do Tvojega prihoda jo bom preuredil, da bo kakor nova: vso bom prebarval, v kleti bom dal napraviti betonska tla (da ti ne bo vlažno), uredil bom najino malo lju-bavno gnezdece...« Bilo je precej dolgo pismo, polno zaljubljenih besed in Izjav. Gospod Hollins ga jo pisal celi dve uri, nato pa je odšel s počasnimi koraki, kakor na sprehodu, v mesto in oddal pismo na pošto. Doma ga je čakalo neljubo presenečenje. Pred hišo so stali šef krajevne policije in dva krepka policija. V rokah sta imela krampe in lopate. — Nismo hoteli vlamljati v hišo, gospod Hollins, rr ie dejal šef policije. — Počakali smo, da se vrnete. Si-ter smo pa prepričani, da nas boste pustili noter, čeprav moram priznati, da ni mamo dovoljenja za hišno preiskavo. Saj nam gotovo ne boste delali težav, gospod Hollins? — Ne... ne... gospod, — je zajecljal Hollins. — Seveda ne, izvolite v hišo, gospodje. Pri teh besedah je odprl hišna vrata. — Samo v klet bi radi! — je dejal šef policije. — Saj se gre po teh stopnicah vanjo, mar ne? Naprej, fanta, saj vesta, kje morata kopati! Orjaka sta naglo stopila v hišo in čez pol minute so se zaslišali iz kleti zamolkli udarci lopate in krampa. — Kako pa ste izvedeli, za božjo voljo? — je vprašal Hollins in čutil, kako mu teče znoj po hrbtu. (KONEC) iliillllillllllllllilliillilliilllllllliillitllllllllllliiiniiiiiilliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiilltilllllliniiii SAAAAAA/N ROBERT BROESLER; Noben zakon ni popoln — niti moj. Tea, tako je ime moji ženi — ni igrala šaha. To sicer ne bi bilo hudo, toda ker razen tega v stanovanju ni trpela ne cigaretnega, še manj pa ciga-rinega dima, je moj položaj postajal vedno bolj kritičen. Igranje šaha brez modrega dima je menda še težje, kakor kegljati brez piva. Moral sem hoditi drugam — in vprašam, kje in katera zakonska družica je zvečer ra- da sama? Magnetofon jp bil na pe vem mestu med najinimi o božiču prejetimi darili. Podarila sva si ga drug drugemu da si olepšava večere. Zena ga je podarila meni s skrito željo, da bi ostajal doma in da bi se tako odpovedal šahu, jaz pa sem ga podaril njej, da ob večerih ne bi samevala. Magnetofon je postal najin konjiček. Skupaj ali pa vsak zase sva lovila iz etra glasbo in jo snemala na trak. Do sem je bilo vse lepo in v redu. Toda magnetofoni se dajo uporabljati še na sto drugih načinov... Tako je bilo. «Ljubica, tako dolgo že nisem igral šaha, kaj ti ne bo dolg čas, če bi nocoj odšel na eno partijo v naš klub?« «Ce že ne moreš drugače, pa pojdi. Nisem malenkostna, saj me poznaš, ne bilo bi mi po volji, če bi imel občutek, da si zaprt v kletko. Tak pojdi že!» je odgovorila in naredila z roko patetično kretnjo. «Pa kravate ne pozabi, dragi, nočem, da bi bil podoben ciganu. In ne pozabi: odigraj samo eno partijo, nato pa pridi domov!« Samo eno partijo — kako je vendar to mogoče? Nasprotniku je treba vendar ponuditi priliko, da izravna svoj poraz. Po vsaki revan-ži je potrebna odločitev in pri tem, kakor je običaj, navadno mine pol noči. Brez skrbi, Tea ima globok spanec in lahko se priplazim v sobo, tiho kot mačka. Pri zadnji igri — bila je četrta po vrsti — sem izgu-oil trdnjavo in dva konja, sem se posvetoval s svojim soigralcem 0 s vrnitve domov- je menil f (iNimara I.^.« v hiši ropota 'n J no zbudi. 2a_,,to A - peš in to je. In saj no je v četrt" > V j veste- K /j škriPan|* Zadnji trije ojt«*1.1 lje so običaj*10 «To vendar 7 problem, saj ni škriplje)" lažil, poleg 1 neva tla n, škripljejo.«eg;-^’j F ^ trudil,' da njavo iz kača. /f. «Veste, običaj«0 } U> že v kopa111*--. A spalnico riten »tj , .j Ce tedaj sluč« « 1» \ jo tla in f, $ prižge luč lnief ^ obrazom vratom kopa- . ti ne vpraša M (i jam e v p ras« ^ , , temveč K pfiP V« - -ani pli^ d« Su j« j, govor imam t., rečem ji. da ^ ji d» ^ njo pogledat, p» I ,, ventil zaprt muči žeja« «Res ni sJ' rakovo hojo.* t 1UIVUVU —“a p ] igralec, “to ^\t potezo boste (Nadal)eVa ni* / i,