Po volitvah. Tistim, ki s« rolili SLS! Slovenaki narod je zopet pokazal, da stoji za svoja potitična, gospodarska in kulturna načela še vedno kot en taož. Nad 80.000 mož in fantov je armada SLS, tako trdna, •da rai oniagala že v šestletnem boju, ki ga SLS bojuje za pravice slovenskega naroda. Ta četa je zvesta in na njej •loni moč našega naroda. Na njej je čast in ponos vsakega poštenega Slovenca. Kdor je dal zaupanje SLS, je tudi sam lahko ponosen, ker je s tem pripomagel do sijajne zmage SLS. Ta zavednost naj med vsemi ostane! Naj se še poglobi! To bodo izvršili naši politioni krajevni odbori. Ti naj adaj sestavijo seznam vseb tistih, ki so volili SLS. naj ostaoe tudi zapisano v časti za zgodovino ime vseh tistih, ki so v težkem času neustrašeno branili pravice s'ovenskega aaroda. Krajevni odbori pa naj gledajo, da si bodo to število ne-le ohranili, ampak tudi pomnožili. Naj'ažje se to _vrši potom rednih političnih sestankov in razgovorov, ki te naj vršijo vsaj vsak mesec enkrat, kjer se možje prosto med seboj razgovarjajo o političnih in gospodarskih vpraianjih. Poleg tega pa je potrebno, da ima vsaka družina dober političen list — in to je »Slovenski Gospodar«! Tistim, ki niso šli volit. V Sloveniji jih je bilo pri teh volitvah skoro 40 odst. iakih, ki niso šli volit. Recimo, da jih je bilo od teh 10 odstotkav takih, ki res niso mogli. A približno ena treijina pa je takih volilcev na Slovenskem, ki bi lahko šli, pa niso iioteli. Ta množica Slovencev ni ravno v čast nasemu narodu, kajti vsak kulturen narod si skuša ravTio potom votitev priboriti obiast sebi in svojim zaupnim osebam. Pomisliti je treba, da je bilo veliko boja, tudi krvavega boja, da se je uvedla splošna vo!i!na pravica, da ima sedaj vsak dorasel moški pravico soodločevati pri javni upravi in pri ureditvi države in dežele. Gotovo je nadalje tudi to, da ravno taki, ki nočejo soodločevati pri javni upravi, ker se zdržijo volitev, najbolj zabavljajo čez javno upravo. Da bi ae pa izpremenila, ne pripomagajo. Veliko število takih, ki niso šli volit, kaže, da imamo še \se premalo politične zavednosti. Kajti po večini so ti, ki so doma ostali, našega političnega mišljenja, ker nasprotne stranke so spravile aa volišče vse, kar je njiho/ega. Zato naj krajevni odbori SLS skrbijo, da bo po!iMčmi zavesl zraslia. To pa se zopet zgodi po 'političnib sestankih in posebno po poiiticnem casopisju. Zato je zdaj prvo delo, da politični Hst »Slovcn.-iki Gospodar« pride v vse tiste liiše. Nič vač se naj ne zgodi, da bi nam le primanjkanje 5—20 glasov da!o po enega dejnokratakega poslanca, kot se je to zdaj zgodilo v nekaferih okrajiJi. Zavednost naših naj potom dobro razširjenega •Sasopisja vedno bolj raste! Radičevceia y SloTeniji! Radigevci v Sloveniji so nazadovali za 15.000 giasov. A ne le to. Nazadova^i so posebno vsiod tega. ker ne vedo, kaj da so. Ena skupina ho":e z Radicem čez drn in strn, druga se tega sramuje, hoče biti k; na skrivnem z Radičem do posamezni voditelji Samostojne po deželi v.b zdaj za^eli pripravljati Ijudi za prehod v ŠDS. Radičev¦iiki dosedanji pristaši so s«; ravno zato ločili od demokratov, ker niso boteli biti več v dru?,bi teh Ijudi. S slepoto bi morali biti udarjeni, če pojdejo nazaj. Vemo, da jih je precej, ki na to rakovo pot ne bodo šli. Vemo, da jih je, ki so -spoznali, da je edina res kmetsika stranka naša SLS. Naj jih ne bo strah in sram to tudi javno izpovedati. V čast naj si štejejo, če bodo stopili v vrste SLS in njej dali svoje zaupanje. saj radičevšoina ga ni bila vredna in je danes tudi nikjer več ni. Kdo pa so SDSarji med nami? Da je SDS dobila v Sloveniji tudi že nekaj krogljic, je krivo to, ker se nekaterim nobel zsdi, da lahko z liberalci držijo. Drugi so glasovali zato, ker so popolnoma pod v.plivom »Jutra« in drugih liberalnih oasopisov. Vsi skupaj so pa taki, kot je to »Jutro« te dni dokazalo, ki imajo sicer radi kmeta v svoji gostilni, trgovini, pisarni itd., ne marajo pa zanj, kadar bi on potreboval njihove podpore. Takoj po voMtvah so SDS casopisi začeli zmerjati naš naro;] kol nekuHurno maso, ker Slovenci niso volili SDS. Tako govori gospoda, kadar kmeta ne polrebuje. Pride pa zopet čas, ko bodo prosili za krogljice, a do tedaj pa vsi zaslepljenci, ki so še to stranko volili, naj ne bodo več nerazsodna kmet ska masa, ampak naj tej jari gospodi povedo, da so politieno dovolj zreli in razsodni. Po volitvah bo treba obojestranskega dela. Oni, ki so izvoljeni č-ani oblastne skupščine kot kandidati SLS, so nam porok, da bodo storiH vrse, kar je mogoče, da se zbo'jsa naš gospodarski položaj. Nasi ipožrtvo\'alni delavci po ¦leželi bodo pa g'edali na to. da naše vrste osbanejo trdno aklenjene, da se še pomnožijo. Pri teni obojnem delu pa iim bo fomagal tudi naš tisk, naši 1-sti, tudi naš »Slovenski Go^podar«.-