BERITE
NA 3. STRANI!
I
e=*> Berlinsko podzemlje
j.eto m. - Ur is.—, Jugolir io.—, Din«.—. p«ii»i..a plača.» Trsf 5. februarja 1948
Spedixlunn ìm abbun, postale ll.o	■« ji jih
Štev. 103
SPOMINSKI DNEVI V FEDDOfflJU
2.	1943. RA uničila VI. nemško armijo von Paulusa pred Stalingradom.
3.	1758. Rojen Valentin Vodnik.
6. 1945. Začetek svetovne sindikal. konference v Londonu.
8.	1849. Umrl France Prešeren.
9.	1943. je bil pri Ligojni ustreljen pesnik Ivan Rob.
DEI.» FRMCETft PREŠERM 1/ LUCI
MŠE IMKIIDMK USEHRUniTVE
A
1 6 1 s
o p n «
* ra
Droben spominček is partizanov pripoveduje o mladem borcu, ki je nosil na vseh pohodih s seboj knjižico Prešernovih Poezij. Iz te knji. žice je‘ V najmračHejših časih zajemal r^ro, da
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milši zvezde kakor zdaj sijale.
Toda zadelo oa ic, kakor ioliico dragih: sovražnikova krogla ga je podrla na tla in vzela mlado živ. ljenje. Pri mrtvem so našli Prešernovo Poezije, vse prepojene s srčno krvjo. To knjižico so potem prijatelji .varovali kot svetinjo in jo nosili s seboj iz borbe v borbo, do. I:lèr se ni po kdo ve kakšnem naključju izgubila. Skorajda jo je kdo varno shranil v kakem skrivališču-, da ne bi prišla sovražniku v roke, zdaj pa je kraj, kjer počiva ta relikvija v. srca slovenske zemlje, pozabljen.
'V časih torej' ki so bili res tak. sni, kakor jih upodablja Prešo m Z besedami:
Na tleh ležč slovenstva stebri stari,
v domačih šegah utrjene postave...
ječe pod težkim jarmom sini Slave,
le tujcem sreče svit se Kranji žari,
ošabno nosjo ti pokonci glave...,
so dvigali nosilci naše osvobodilne borbe. Preš a kakor svoj bojni prapor Pesnikovo ime jim je pomenilo geslo in poosebitev vere:, da naš narod ne sme in he. more umreti. A kaj je tako velikega v delu tega slovenskega lirika, da so njegove pesmi poslale program, strategični načrt v slovenski domovinski vojni? Kako, da je Prešernova pesem v naj. hujših » časih slovenske zgodovine vnemala upe v potrtih prsih? Zakaj je itaše rojake po internacijah, v ječah in v pregnanstvu žejalo po Prešernovih verzih, da so prav iz njih tolikokrat zajemali moč. da so prestali vse muke in si rešili življenje? Kaj je v delih tega našega osebno tolikanj nesrečnega človeka, živečega pred 100 leti in pojočega zdaj oinamno-mile, zdaj ža. lostno.lrpkć, zdaj spet udarnb-bo-jevite pesmi, tako velikega' da so se ob njem vnemala srca in se razgorela v. mogočen plamen upora pro. ti krivicam in nečloveškim divjaštvom ?
France Prešeren je naš največji pesnik, čeprav nhm je zapustil le kakih die sto pesmi. Tudi drugi/narodi imajo velike pesnike, pčsntfee, ki so ustvarili mnogo več prelepih besednih umetnin; ali Prešeren je dal svojemu narodu v resnici več in mu še daj«' sàj zajemamo Slovenci iz njegotih del potrdilo za bodočhost in smernice. Za osebiio, narodnost, no in družbeno vredno življenj» To pa so vrednote, ki sp zanje umirali naši borci in ki zanje danes živimo in delamo mi.
Z.a razumevanje ... Prešernovega dela de treba poznati njegovo dobo in težave, ki sé- je moral z njimi boriti za zmago svoje, umetnosti in miselnosti. Prva polovica preteklega stoletja, torej čas, ko je Ribičev France iz Vrbe na Gorenj, škejn doraščal, živel kot zrel mož in umrl, je doba Napoteohbelh
vojn, po njegovem padca obdobje Metternichovega libsoìùtizma in naposled čas meščanskodemokratič-nih rèvoluc’j. Ko je prišel France v ljubljanske šole, je drl francoski imperator s polmilijonsko armado, ki ji ie pripadal tudi ta m oni Slovenec; na vzhod in hotel streli carsko Rusijo. Prešeren je slišal takrat marsikaj o francoskih zrna. gah, še več pa o porazih, o požiga Moskve, o sramotnem v.iuikn preko brezkončnih, zasneženih ruskih planjav. Ko so Ilirske province spet pripadle Avstriji in je bil ponosni Korzičan uničen, jc vzel vajeti Sv. rope v roke avstrijski državni mi-‘nister Metternich in hotel obnoviti star; fevdalnoabsolutistični red. Ne. utr ud no se je gnal, da bi zadušil krike po svobodi; enakosti in bralstvu. Zunanji, zavezniki so mu bili mu,ki car. pruski in sicilski kralj, notranji pa fevdalni mogotci, brane, či svoje prirojene - prednostne pravice. in veleposestva, finančniki,, ži. veci od revščine nezaščitenih kmetov, delavcev ih obrtnikov, držat n j uradniki, vzgojeni v suženjski 'm1, spinasti; med njimi zlasti dobro pia. čani policijski vohuni, in slednjič visoki cerkveni hierarl-.i, ti tlnlhi varuhi rčakc' onarne legitimnosti. Vsaka od teh opor Mellerniehovcaa absolutizma je za izkazane usluga pričakovala plačilu: oblast nad brezpravnimi in zaostalimi ljudskimi množicami.
Da bi se avstrijska dvorna reak. eija zavarovala od vseh strani, se. je obdala z zvezo evropskih kronanih glav, in jo — hoteč ji dati pred bo. gabciečimi ljudstvi čim večjo veljavo imenovala »sneto«. Ta Sveta zveza naj bi ščitila majave in trhle
r--------------"a
Razvrednotenje franka
Preganjalci so se menjali, preganjanci so ostali isti
Cilji tržaških ženskih množic in pot do njih
*
Tržaški otroci uživajo gostoljubnost mladinskih okrevališč v Sloveniji
★
Od Prešerna do Župančiča
★
W. Amadeus Mozart
V.
_____'
prestole ter pazila, tla se ogenj de. mbkraličnih uporov omeji in. do kraja popast. Toda prav nič ni tnotilo teh Zaveznikov, da ?;e bi kljub nimbu svetosti 'stliH svoje, varovance prelamljati prisege. Nekaj takega se je dogajalo okoli velike noči .1821 prav na kiingrisv.
Svete zveze v Ljubljani.
Slovenci so v takšnih razmerah razvili le tanko plast meščanstva, pa fo U’j so nasprotovali mimo fevdalcev, Ivrokratov in tujih cerkvenih oblastnikov nemški meščani in jo izpodrivali pri gospodarskem in kulturnem udejstvo.
vanju. Naša maloštevilna buržoazija hi spr'ejela bójà z nasprot. ritki, marveč se je naslanjala zdaj na tega, zdaj na onega nenaravne, ga zaveznika in s kompromisi sla. bila le samo sebe. Da pa je. veh-darle živelo tudi takrat 'kljub vsemu nekaj zavednih; napredno usmerjenih slovenskih izobražeh-cev, kaže zlasti Andrej Smole; eden najboljših Prešernovih prijateljev. Tako se je trudila v Prešernovih časih šola, cerkev in književnosti da bi vzgojila državljane v slepi pokorščini, pohlevnost, in pobožnosti in naredila iz njih zveste hlapce Prav na to hlajpr čevsko miselnost so vladajoči op t rali svojo moč ih oblast.
Naravno je, da je samozavesten, svobodoumen in značajen človek le težko dihal v takšnem ozračju; še celo pa, če se je čutil med iz-bbražehci osamljenega. Ce. so se mladi ljudje hoteli povzpeti do višje izobrazbe; jim je vzgoja v šolah navadno popačila značaj, če pa je kate.ri ostal kremenit, ni na. šel zaveznikov, da bi z njimi razgibal ljudske množice v upor. Lju. dem Prešernovega kova je bila ddna le. ena možnost, če se hočejo postaviti po rbbu 'mračnjaštvu in reakciji, namreč da z literarnim delom odpirajo sodobni, kom oči, dg budijo v njih narodnostne in človečanske ideale in da razgaljajo tčr smešijo nasprotni, k e.
(Nadaljevanje tia ». strani.
Naloge demokratičnega tiska
«Imperialistična zver proti miru In svobodi narodov je dobila svojo konkretno vsebino v Trumanovi doktrini in Marshallovem načrtu. Ameriški reakcionarni novinarji in radijski kotnentatorj;! si , na vne načine prizadevajo dokazati «nese. bičnost» Združenih držav ki, imajo (ako pravijo, za cilj samo obrambo demokracije pred totalitarizmom in pa velikodušno pomoč narodom, ki so bili v vojni prizadeti.
Zavedni in napredni družabni krogi v vseh deželah dobro poznajo vrednost teh laži ameriškega prepričevanja. Toda kljub temu je na svetu še mnogo ljudi, ki jih je ameriška propaganda zmešala. Zaradi tega ie prva naloga demokratičnega tiska, da se bori proti uresničenju , načrtov . ameriškega imperializma».
tem besedami ji; sovjetski novinar E. M. Pilinčuk na posvetovanju novinarjev slovanskih dežel v Zagrebu označil naloge demokratičnega tiska v sedanji etapi borbe dveh svetovnih taborov.
Povsem razumljivo je. da vrši to
prvenstveno nalogo demokratični tisk v različnih deželah na različen način, oziroma da razvija svojo demokratično in proti imperialistično aktivnost na tistih sektorjih, ki so zaenkrat glavna oblika borbe v različnih deželah proti zavojevalnim načrtom imperializma.
Jugoslovanski tisk posveča zato najbolj častno mesto borbi za izpolnitev petletnega načrta, torej borbi za ekonomsko osamosvojitev Jugoslavije in njenih narodov, ker «o v preteklosti bili tl ravno preko gospodarske odvisnosti žrtev tudi političnega izkoriščanja po tujin Imperialistih. Demokratični tisk ostalih slovanskih in drugih ljudsko demokratičnih držav s Sovjetsko zvezo na -čelu. se prav tako bori prvenstveno za izvedbo gospodarskih načrtov svojih držav vendar pa ves demokratični t’sk ob svoji glavni obliki borbe proti ameriškemu imperializmu 'razvija svojo demokratično aktivnost tudi v ljudski prosveti na taborišču v ljudski prosveti na torišču objektivnega poročanja in tolma-
čenja mednarodnih dogajanj in i-deološkega utrjevanja principov prave demokracije v ljudskih množicah svojih dežel.
Slovanski lisk in tisk drugih ljudsko-dempkratičniii držav na ta način častno opravlja svojo dolžnost v borbi za svobodo svojih narodov in za demokratični mir-
Vendar pa se ne bore proti ameriškemu imperializmu, proti njego-vemu kratkotrajnemu imperialističnemu miru, ki ni nič drugega kot priprava za bodočo vojno, samo slovanske in druge ljudsko-de-mokratične države. Zmaga ljudskih množic v teh državah in njih de--8 mokratične'pridobitve so privlačna in gonilna sila borbe vseh demokratičnih ljudskih množic,. predvsem onih v zapadno evropskih, a. merišRih azijskih in afriških državah, ki jih še tlači angloamerički imperializem z vso ostrino svoje sedanje napadalnosti.
- Borba vseh teh naprednih množic proti imperializmu ni breziz-gledna. Z vsakim dnem so cUji te borbe bližji, čeprav se imperiali-
stični gospodarji in njih hlapci n vse načine trudijo iztrgati ljudski)! množicam njih dosedanje pridobit ve in jim zastreti s plaščem »ne sebične pomoči« svetle cilje, di katerih boreče se množice niinaji več daleč.
Tisk, kot najbolj učinkovito'milno sredstvo sicer odločnega in brez. kompromisnega boja proti impp rialismu, je ravno sedaj, kot n'kol doslej poklican, da da svoj dele; pravični borbi. Zato je zelo na mo stu. vprašanje iz, poziva novinar jev slovanskih dežel napijdnini novinarjem vsega sveta; »Mi nòvi narji' slovanskih dežel, vas vprašamo, kolegi, s kom ste danes, komu služite, komu nudite. mož svoje besede, v katerih vrstah in z.a katere ideale se borite?«
Ni nam treba iskati odgovora na to vprašanje drugod. Pri nas ostanimo in se vprašajmo kako je s tiskom pri nas, na angldamefiškem področju'Tržaškega ozemlja. •
V imenu tiskovne svobode dovoljuje angloamerička uprava, da iz-(Nadaljevanje na S. strani.)
PO ŠIROKEM SVETU
KRONIKA
O ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER SFORZA se tajno pogaja z angleško vlado o pristopu Malije k Ervinovi Zapadni Evropi, čeprav je javno izjavil, da je I-talija v tel zadevi samo «opazovalka».
O NA KONGRESU ROKODELCEV IN MEZDNIKOV ITALIJE je zmagal blok levice z *1% (SS .:, za komuniste in 2«% za socialiste).
O SZ JE PROTESTIRALA proti pristajanju ameriških vojnih ladij in strelcev v italijanskih pristaniščih, ker je to kršitev člena 73. italijanske mirovne posodlse. Prav tako je SZ vložila protest proti ustanovitvi ameriškega letalskega oporišča pri Tripolju. Zapadne velesile se izgovarjajo, da to oporišče ne ograža SZ in da lahko uporabljajo oporišča v italijanskih kolonijah, dokler so ta področja pod njihovo upravo, O prihodu vojnih ladij v Italijo pa pravi ameriška nota, da je to samo «prijateljski obisk»
Q ITALIJANSKA VLADA je morala ponovno potrditi, da bodo volitve aprila, čeprav skuša reakcija doseči njihovo odgoditev. Vlada ustvarja pravo «psihološko vojno» za volitve in je rekrutirala 70.000 bivših fašistov za tako imenovane tvolivne odrede» ter I# tisoč novih policistov, ki naj bi skrbeli za red pri volitvah.
© KITAJSKA LJUDSKA ARMADA je osvobodila važno nacio-naiisiično oporišče Hsinlliung v Mandžuriji. Več divizij je bilo po. polnoma uničenih z generali vred. V zadnjih štirih mesecih je bilo ubitih, zajetih ali ranjenih 46 tisoč CangkajškoVih vojakov in 1# generalov.
© ANGLEŠKI LABURISTIČNI POSLANEC Vernon Je izjavil, da se dvajset letna vojna na Kitajskem bliža h koncu, ker se korumpirana, policijska kupmintangova oblast ne more več zoperstavljati ljudskim silam, zaradi katerih ie tudi ameriška intervencija doživela popoln polom,
© GRŠKA DEMOKRATSKA^ VOJSKA je močno razširila svoje operacije od Konice do gore Parnasa,
© AMERIŠKE DEMOKRATIČNE MNOŽICE so priredile velike demonstracije v New Yorku proti monarhofašističnetnu terorju v Grčiji in so zahtevale odpoklic a-meriških vojakov ter mornarjev iz Grčije.
© SPELLMAN, ameriški kardinal, se poteguje za nasledstvo Pila XII. Med vojno mu je uspelo spraviti na varno v zvezi z. banko Morgan milijarde Vatikana.
© BIVŠI KRALJ »Nezavisne države Hrvatske« Ai mone Savo ja je umri.
© FRANCOSKI SOCIALISTI, ki so se nekaj časa upirali Majerjev« valutni reformi, se pod ameriškim pritiskom vedno bolj približujejo Rotschildovemu zastopniku. Tako so pristali na odvzem iz prometa bankovcev po 5.660 fr., (35 vsega denarnega obtoka), kar je nov udarec valuti in so pri tem prizadeti nižji in srednji sloji. *6.000 socialistov je izstopi-to iz stranke.
© V IRAKU se je ljudstvo uprlo proti določilom pogodbe z Anglijo, po kateri bi prišla dežela v roke angleških političnih «svetovalcev». Zato parlament ni ratificiral pogodbe
© ŽIDOVSKI SINDIKATI so protestirali, ker Anglija in ZDA podpirajo Arabce proti Židom. A-merika je prodala Arabcem za 40 milijonov dolarjev orožja predvsem na pobudo petrolejskih magnatov. Zapadne velesele sabotirajo sklepe OZN o delitvi Palestine na dve državi.
© SOVJETSKA VLADA je protestirala v Teheranu in Washing-tonu, ker spreminjajo ameriški vojaški «svetovalci» Perzijo (Iran) v vojaško oporišče, kar ograža varnost sovjetskih mej.
Razvrednotenje franka
ali borba med dolarjem in funtom
Finančni ukrep francoske* vlade o razvrednotenju franka za KO odst. njegove dosedanje vrednosti je po. novno dokazal vdinjanje francoskih kapitalistov na čelu z Rot-sehildoni ameriškemu Wall Stree-tu. Hkrati ie pa ta zadeva prvič razkrila v vsej luči protislovja, ki trgajo kapitalistični svet ravno v trenutku, ko ga skušajo tesno povezati in združiti v tako imenovani zapadni, blok.
Nobenega dvoma ni, da prihaja pobuda za razvrednotenje iz Amerike. Zo 7. ianllarja lotos je predsednik bančne in valutne komisije ameriške poslanske zbornice Wo!-coot izjavil, da bi morali vsilili evropskim državam razvrednotenje njihovih valut kot pogoj za a-meriško gospodarsko pomoč po
dolarja, kakor je to pokazalo svobodno valutno tržišče v Italiji. Italijanska izvozna lira namreč velja 2,84 dolarja za 1 funt, medtem ko znaša službeni tečaj angleškega funta 4,03 dolarja. Angleži pa nočejo razvrednotiti svoje valute, ker niso opustili upanja, da bo London zopet poštal veliko mednarodno finančno tržišče, kot je bilo nekdaj. V ta namen skušajo pridobiti ugled funtu-
Britanski imperializem se namreč noče vdati kljub težkim udarcem, ki jih je prejel po vojni. V
Marshallovem načrtu. Pristavil ie. da bi le »stabilizaciia« evropskih valut omogočila investicije ameriškega privatnega kapitala v Evropi.
Francoskim kapitalistom sta ta valutni ukrep narekovala dva razlega. Predvsem je nenehno naraščanje cen v Franciji in pa sorazmerno visok tečaj franka oviral izvoz domačih industrijskih' proizvodov, zlasti pa avtomobilov. Z razvrednotenjem franka bo torej stvarna cena francoskih proizvodov na inozemskih tržiščih padla in bodo tako Franczzi lahko konkurirali z, inozemskimi tvrdkami, hkrati pa bo nizka francoska valuta pritegnila veliko število inozemskih turistov in tako poživila prizadeto hotelsko industrijo. Toda drugi in glavni razlog za ta ukrep ie špekulacija in ogromni dobički francoskih kapitalistov, ki so sarer menili svoj denar v tuje valute in zlato ter jih bodo sedai zamenjali v razvrednoteni frank in tako .povečali svoi kapital za GO odst. nominalne vrednosti. Tako sta’ >i torej .Wall Street in francoski Rot-schild solidarna, . ker. bosta edina sedaj vložila velike investicije ter pobrala vse dobičke te finančne d-peraeije. Da bodo pa breme tega nosili Francozi s stalnim' 'mesečni, ml preiemki, — kot so delavstvo, uradništvo in rentniki. —- katerih stvarna vrednost se je zmanjšala za 80 odst. ni važno za visoko fi-nanco.
Cim sta bila torej glavna dva Činitelja (Wall Street in Rotschild) sporazumna, je finančni minister Rene Maver, kot sorodnik in eksponent Rotschildov v vladi ta finančni načrt tudi izvedel.
Toda v to zadevo se ié vmešala opozicija iz Londona in tako je prišlo do razgovorov Cripps-Mayer. kjer je skušal angleški gospodarski diktator preprečiti, da ne bi razvrednotenje franka omajalo tudi angleški funt. In City (londonsko finančno središče) se predvsem upira temu, da bi Francozi po razvrednotenju uvedli svobodno trgovanje ;> valutami, kakor to hoče Mayer. Ta sektor proste valutne prodaje bi namreč še bolj prikazal padec stvarne vrednosti funta do i
letu 1947. je celo žel nekaj unpehov v gospodarstvu: povečana proizvodnja premoga, obnova trgovinske mornarice (ki povzroča preglavice aiheriškim parcjplovnim družbam in jo hoče zato Marshallov načrt uničiti); proizvodnja jekla je prekoračila letni, načrt; angleški izvoz je v I. 1947 narast« na 1.137 milijonov funtov, kar je najvišja številka po letu 1920. Vendar kljub povečanemu izveza ie .mračna- točka v. tej sliki pasivna plačilna bilanca, ki je dosegla 591 milijonov 200 tisoč funtov pasiva.
Uvedba prostega valutnega tržišča v Franciji, kakor že obstaja v Italiji, bj nujno povečala prrisk na angleško valuto, ki se ji funt ne bi mogel več upirati, in ang e-ška vlada bi bita prisiljena a/-vrednoti-ti svojo va uto.
Tako je odločna opozicija angleške vlade proti francoskim načrtom epizoda povojne ostre borre med dolarjem in funtom. Angleži hočejo za vsako ceno preprečiti, da ne bi Amerika izkoristila sedanjo angleško gospodarsko in finančno slabost in zato skušajo vzdržati tur liko časa, dokler ne bo popoln razvoj inflacije In porast cen v ZDA posredno koristil Angliji in vzpostavil ravnotežje med obema velesilama.
Nasprotno pa Američani odl< eno vztrajajo pri prostem'trgovanju s frankom in z valutami sploh. To bi predstavljalo namreč Za njih močno 'orožje proti funtu. Ameriški uvozniki jz Velike Britanije bi si na pariškem trgu nabavili pod službeno ceno angleških funtov •— kot to delajo na italijanskem trgu — s katerimi bi odplačali svoj uvoz namesto z dolarji in tako bi Velika ! Britanija izgubila velike količine dolarjev, ki so ji potrebni za kritje njene pasivne bilance. Zato je pa Grippa tako vztrajno pregovarjal Mayerja, naj ne ukine valutne fc> n-trole.
V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do razvrednotenja funta in bi imelo za težko posledico, da ' bi se pretrgale trgovinske in finančne vezi Anglije z njenimi do-minićni, katerih gospodarstvo temelji na funtu šteriingu. In prav to hočejo doseči ZDA, da si gospodarsko usvojijo angleški imporr-
Povojnemu ameriškemu kapitalističnemu' ekspanzionizmu je namreč velika ovira finančni in gospodarski blok. ki ga tvori britanski imperij,... Zatp vsa povojna ameriška politika teži za tem, da zrahlja (a blok in da si v tem področju ustvari prosto tržišče za svoje proizvode. V ta namen sb ZDA vršile dvojen napad; Zahtevale so uvedbo proste zamenjave dolarja s funtom in hotele doseči ukinitev preferenčnih carinskih tarif za trgovino med Anglijo in dominioni, ki dajejo prednost angleškim proizvodom v imperiju. Ta dvojni frontalni napad do sedaj ni Uspel- Avgusta lanskega leta je Anglija' namreč uvedia valutno kontrolo in na konferenci v Havarfi so se ZDA morale odpovedati zahtevi po uki' nitvi preferenčnih tarif.
Ta ameriški umik je posledica protislovij, na katerih slonijo angloamerički odnesi. Resda ZDA skušajo omajati britanske gospodarske postojanke. Toda po drugi .strani potrebuje Amerika iz strateških razlogov močno Anglijò v Evropi.
Kcnčno je na političnem torišču Velika Britanija veliko bolj prl-pravna kot ZDA, da ustanovi protikomunistično fronto. Iz taktičnih, razlogov bi bilo namreč za ZDA’ zelo nespretno, če bj postavile blok zapadnoevropskih držav na osnovo čistega kapitalizma in izključno privatnega gospodarskega sektor* ja. To bi utegnilo pahniti socialiste in celo levo usmerjene liberal, ee v tabor komunistov. Zamisel ameriške nadvlade v Evropi se Utegne posrečit:	samo posretlno
preko laburistične Anglije in pad krinko liberalnega socializma- Tako je po čudnem naključju Anglija An?5.rik; konkurent, ki ga je treba uničiti, hkrati pa nujno potrebna zaveznica, ki. jo je treba okrepiti.
To ponovno ameriška ofenzivo proti britanskemu imperiju pa narekuje gospodarska kriza, ki vedno bolj preti ZDA. Da bi se ji Američani izognili, si skušajo (odpreti novo tržišče, ki je biio do sedaj več ali manj zaprto, t. j, angleški imperij. Ce je bil prvi napad frontalen, pa ta prihaja z boka, posredno preko francoske . vlade, kateri puščajo ZDA za to vso odgovornost.
Cripps se je odločno zoperstavil temu napadu in odgovoril, da Anglija ne bo pristala na prosto valutno tržišče ter da bo z vsemi silami ščitila vrednost funta. Po teh napadih nam je sedaj bolj razumljiv- zadnji Bevinòv govor in njegov načrt o carinskem, gospodarskem, političnem in vojaškem bloku za-padne-evropskih držav pod angleškim vodstvom, o katerem smo že zadnjič poročali. V ta blok oaj bi bile vključene poleg Francije tudi države Beneluxa, Italra in Portugalska. Kljub temu da je Beviti močno napadel Sovjetsko zvezo in »vzhodni« socializem, je dejal, da bi • moralo biti zapadnoevropsko ’ gospodarstvo »scciahstično« in načrtno in tako tudi boti neodvisna cd ZDA.
Ta Bevinov program, je tudi program francoske tretje sile. Zato se je zdelo, da se b i francoska vlada odzvala angleškemu pezivu in se odpovedala svojim valutnim načrtom. Teda tudi francoska politika ni brez .protislovij. Ze večkrat srno poudarili, da sta v vladi zastopani, dve. struji: pristaši in nasprotniki načrtnega gospodarstva. Prvi — socialisti — se zavzemajo za b’hk. z laburistično Anglijo, medtem ko se finančne skupine (Mayer)' nočejo odpovedati ogromnim dobičkom. ki bi jim jih nudila uvedba svobodnega valutnega- tržišča- Zato tudi hočejo • socialisti ugoditi angleškim željam in se zavzemajo za valutno kontrolo, s čemer pa nasprotujejo zahtevam Amerike.
Izid te borbe ne bo samo odloči:' o nadvladi prve ali druge skupine v Franciji, marveč bo tudi svetovnega pomena, ker bo pokazal, ali. bo funt dokončno kapituliraj, pred dolarjem, to je, ali bo britanski fm-, perij padel na kolena pred Wall Streetom.
UTRDITEV LJUDSKIH DEM
Predsednik-bolgarske vlade Georgij Dimitrov je na II. kongresu Domovinske fronte med drugim govoril; o obrambi ljudskih demokracij proti imperializmu. Dejal je:
«Proti imperializmu se dviga iz dneva v dan močnejši tabor miru, demokracije in socializma z veliko in nepremagljivo Sovjetsko zvezo na čelu, ki zbira prave demokratične sile narodov vsega sveta. ,
Nekateri bi želeli stvar pokazati v taškni luči, kot da že obstoji razdelitev na vzhodno in zapadno F.vrqno. Vzhod proti zapadu: To je; velika ža-oloda.
V bistvu je na eni strani le tabor imperialistične reakcije in netilcev nove svetovne vojne, na drugi Strani pa tabor demokracije ini miru. Razdelitve ni in je me bo riiti pò mejah, niti ozemeljsko — vzhod in zapad, temveč le po tem, kdo je za mir in demokracijo in kdo je za imperializem ter novo svetovno vojno ne glede na vzhodno ali zapadno Evropo.
Najvažnejši rezultati druge svetovne vojne so brezprimerna krepitev Sovjcftke zveze, izstop vrste držav iz imperialističnega sistema, naraščanje

osvobodilnega gibanja v kolonijalnih in odvisnih državah .okrepitev protifašističnih sil na svetu in čim dalje večja nasprotstva med posameznimi državami imperialističnega tabora.
Na ta način — je rekel Georgij Dimitrov — se je odnos sil med imperialističnim in' demokratičnim taborom kot rezultat druge svetovne vojne
očitno spremenil v korist, demokratfč-nega tabora.
Svetovni demokratični tabor se' b-pira na delavski razred, na mestne in vaške delovne množice, na napredno inteligenco, na demokratična gibanja v vseh državah, na narodnoosvobodilna gibanja v kolonijalnih in odviš-nih deželah, na nove demokracije. Temu taboru na čelu je velika Sovjetska zveza. Vse to je resnično takšna sila, ki lahko ukroti imperialistične grabcžljivce,. prepreči njihove načrte in reši človeštvo pred novimi krvavimi imperialističnimi pustolovščinami.
II. kongres Domovinske frónte manifestira v Sedanjem mednarodnem (Joložaju svojo neomajno privrženost Ijiidskodemokratičtiemu taboru' ih zvestobo; Sovjetski Zvezi, ki je na čelu tega tabora. Tu je naš narod našel svoje naravno mesto, in ni je sile na svetu, ki bi ga spravila odtod, ker se njegovi življenjski interesi ter njegova bodočnost povsem ujemajo z interesi svetovnega demokratičnega tabora.»
«Zunanja politika Domovinske fronte ni rasistična in ne deli Evrope na dva sovražna bloka. To smo doka-

Po eni izmed najbolj obljudenih berlinskih ulic se je sprehajal mlad par. Hipoma se je ob pločniku usta. vil tovorni avto, iz katerega so skh-čili trije močni ameriški vojaki. Dva sta pograbila mlado ženo in tretji je s spretnostjo poklicnega gangsterja pobil moža. Avto z ženo pa je izginil za prvim ovinkom.
Ves dan je mož krožil od prve policijske postaje do zadnje in brez. uspešno trkal na vrata ameriškega poveljstva.
Sele zvečer ga je sprejel, dežurni častnik, z nasmeškom je poslušal pripovedovanje nesrečneža in nato sikajoče pripomnil: »Zelo zabavno, kot v Chicagu . . . Toda ne delajte si sivih las, v nobenem primeru ne bomo ubili vaše neveste. . .«
Naslednjega jutra je prinesel pismonoša možu tole polic'jsko ob. vestilo:	»Karlu Loestu> Joachim
Georgstrasse št 6., Berlin. Vašo ženo Karlotto Loest, 23 let staro, smo našli v nezavesti v spandavski četrti. Neznanci so ji pobrali zlato uro, iztrgali uhane in izruli zlate Zobe. Stanje žrtve je zelo resno«.
Ta tež.ak primer, ki je značilen za zadržanje ameriške soldateske v Berlinu, ne bo iznenadi! nobenega, ki ve, kdo so člani odredov za za. ščito ameriških interesov v nemški prestolnici. V Berlinu ni rednih čet ameriške zasedbene vojske, marveč so posebne edinice, ta ko imenovani poliejski bataljoni zasedbene službe. V glavnem jih sestav. Ijajo drzni roparji, izvežbani vohuni in specialisti v sabotaži. Mnogo vojakov in oficirjev teh bataljonov je že bilo v Južni Ameriki, na Kitajskem in na Filipinih, kjer so opravljali policijsko in vohunsko službo. V' zadnjem času so izpopolnili anse, riš-ke policijske vrste v Berlinu s sumljivimi elementi, kot so jugoslovanski četniki bivši miličniki Ban. dere, pristaši Mikolajczyka, fašisti iz baltskih dežel in podobni, ki so jim s sumljivo naglico podelili ameriško državljanstvo.
V ameriškem področju pa se dogajajo tudi stvari, ki niso samo navadni zločin marveč imajo politično obeležje. Nekega oktobrskega dne je ameriška izvidnica v četrti Marien-dorf zaprosila sovjetskega vojaka, narednika V. O. Sukanova naj izstopi iz tramvaja štev. 99. Ne da M kaj sumil, se je Sukanov približal avtomobilu ob bližnjem voglu. Hipoma pa so ga ameriški vojaki pograbili in vrgli v avto.
Sukanova so pripeljali na ameriš. ko poveljstvo v Berlinu in zaprli v samico. Od stropa celice je Vse-la vrv z zanko. Pri zaslišanju je hotel ameriški častnik izvedeti, ka. teri ediniei pripada imenovani, kje ta edinica tabori, kako je oborožena in kdo ji poveljuje. Sovjetski narednik je odklonil vsak odgovorna ta izzivalna vprašanja in odloč. no zahteval naj ga spustijo.
OKRACIJ
zali s podpisom pogodb o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči ne samo z Jugoslavijo marveč tudi z neslovanskimi državami, kot Albanija in Romunija.
Glavni cilj naše zundnje politike je skupna obramba proti morebitnemu napadu in ohranitev naše narodne neodvisnosti. Nimamo namena ustvariti vzhodni blok pa naj si bo v kakršni koli obliki, kakor nam kriviJv.o očitajo tisti, ki ustvarjajo zapadni blok».
Dimitrov je na koncu izjavil, da popolnoma soglaša s pisanjem moskovske Pravde, ki je v zvezi s prejšnjimi Dimitrovimi izjavami o možnosti konfederacije med balkanskimi in podonavskimi državami vključno s Poljsko, Češkoslovaško in Grčijo, napisala, da «tem državam ni potrebna neka problematična ati umetna federacija, konfederacija ali carinska unija, ampak da jim je potrebna utrditev in zaščita neodvisnosti in suverenosti z mobilizacijo in organizacijo notranjih ljudskih demokratičnih sil, kot je to upravičeno rečeno v znani deklaraciji devetih komunističnih partij.»
»Ne razburjajte se, narednik!« je dejal ameriški častnik. »Ce bi vas prijeli kot ujetnika, bi nam morali dati podrobne podatke, da bi si lahko rešili življenje. Bolje bi bilo za vas, da govorite in če se bojite svojega poveljstva, sprejmite naše državljanstvo in postali boste Arne. ričan«.
V sobo, kjer jc bilo zasliševanje, je stopil ameriški polkovnik. Poslušal je častnika in nato dejal Sultanovu: »Povejte nam vse, kar veste o vaši ediniei in mi vam bomo dali 100 dolarjev! S tem denarjem boste lahko kupili v naši trgovini obleko za svojo mater in uro za svojo zaročenko. Srečne bodo in vam bodo hvaležne«.
Sukanov je molčal, toda iz njego, vih oči je žarel tako zaničljiv pogled, da je polkovnik nemudoma odšel. Sovjetsko poveljstvo je iztr. gaio narednika Sukanova iz krempljev nesramnih gangsterjev ameriš. kega vohunstva. Ameriški poveljnik v Berlinu brigadni general Haskett se je opravičil pri sovjetskih oblasteh. Toda čemu služijo vsa ta opra, vičila, če. se še dalje množijo ugrabitve sovjetskih vojakov z namenom, da izsilijo iz njih informacije?
Pripetil se je tudi izredno težak primer, ki je ogorčil vso zasedbeno sovjetsko vojsko. Dva sovjetska častnika, poroč. Sulkin in Sedov sta šla službeno iz Potsdama v Ber. lin. Avtomobil je vozil vojak Kuz-necov. V bližini Wansee (ameriško področje Berlina) je osem ameriških policajev hipoma ustavilo avto in namerilo nanj strojile puške. »Roke kvišku!« jc zakričal eden izmed policajev po rusko, medtem ko so ostali streljali v zrak. Sul.
žrtev
79 letni Mahatma Gandhi, s katerim je povezano vsa politično življenje Indije zadnjih 30 let, jc padel pod kroglami janati'ncga soro-jaka, ki je sproiil nanj tri strele ravno v trenutku, ko je indijski voditelj prihajal po uspešni petdnevni gladovni stavki k zahvalni molitvi za doseženi sporazum med Ind.jci in muslimani. Njegova nasilna smrt je zanetila v Indiji nov krvavi ples med pripadniki obeh verskih skupin, in že pn'e dni so našteli več desetin mrtvih.
Mohandas Karamšad Gandhi, ki ga imenujejo njegovi pristaši Mahatma (velika duša) je iz bogate indijske družine. Po poklicu je bil odvetnik in je ustanovitelj političnega in filozofskega nauka, ki je proti uporabi sile. Njegova zasluga je, da je prišlo pri Indijcih do množičnega gibanja za neodvisnost od. angleškega jarma.
Gandhi je študiral na univerzi v Angliji, vendar se ni preveč zanimal za zapadno kulturo. Dopisoval se ja z velikim ruskim pisateljem in mislecem. Levom Tolstojem. Svojo politično kariero je začel v Južni Afriki med indijsko manjšino, kamor je odšel, da izvršuje svoj odvetniški poklic.
Pred prvo svetovno vojno se jc ^Mahatma vrnil v Indijo in postal glavni voditelj panindijskega gibanja za neodvisnost po vojni, ko se je narod dvignil proti Angležem, ker le-ti niso držali obljub, ki so jih dali med vojno stisko. L. 1931. jc bil izvoljen za predsednika indijskega kongresa, ki jc iz malomeščanske stranke postal množična organizacija z 10 milijoni članov.
Način borbe, ki jp se širilo to gibn-nje, je bilo nesodelovanje z Angleži in odpoved državljanske pokorščine, to je bojkot angleških proizvodov zlasti tekstilnih, kar jc povzročalo Angležem občutno gospodarsko škodo. Izražalo se je tudi v lem, da Indijci niso hoteli sprejemati u-pravnih služb in da so odklanjali plačevanje davkov.
Angleži so skušali to gibanje zatreti s silo, in Gandhi jc bil pogosto po zaporih, od koder se jc rešil z gladovnimi stavkami. Njegov ugled
kin in Sedov pa nista dvignila rok. Tedaj so ameriški policaji razbili stekla pri avtomobilu, s silo odprli vrata in z naperjenimi puškami prisilili častnike in vojaka Kužne, cova, da so se preselili v njihov avto. Vse tri so odpeljali v ječo Wanseeja in vrgli v vlažno podzemsko celico.
Jetniki ameriških vohunov so ostali vso noč brez vode in brez hrane, zjutraj pa ~o jim zavezali oči ter jih odpeljali na tempelhof-sko letališče, kjer jim je ameriški major izjavil naslednje: »Po ukazu našega poveljstva vas bomo poslali v Frankfurt ob Maini«.
Več kot mesec dni so ostali Sul. kin, Sodov in Kuznecov v izolira-
pri ljudstva pa je bil prevelik, da bi ga pastile oblasti od gladu umreti.
Gandhi je pri svojem političnem delu peš prepotoval vso Indijo. Pri srcu mu je bil sporazum med Indijci in muslimani ter je skušal socialno dvigniti najnižjo in najbolj zaničevano kasto, talco imenovano pario. Kljub temu da jc bil iz bogate družine in visoko izobražen, je živel kot preprosto ljudstvo. Njegova edina obleka je bila bela rjuha, ki si jo jc ovil okrog telesa po starem indijskem običaju. Vedno ga je spremljala njegova koza — ce.lo pri političnih pogajanjih, — ki mu jc dajala mleko, in ostala Gandhijeva hrana je bilo samo sadje.
Resda je njegova teorija proti u-porabi sile pogosto koristila gospodarjem Indije, Angležem, ker je ovirala organizacijo oboroženega spora proti kolonialnemu gospostvu. Vendar je Gandhijeva osebnost postala simbol, indijske neodvisnosti. In Mahatma se je izkazal tudi kot spreten diplomat pri pogajanjih z angleškimi državniki, zlasti pa pri tako imenovanih konferencah za okroglo mizo v Londonu. Celo mogočni kolonialni gospodarji so skušali spoštovati njegove običaje. Tako se je svoječasni indijski podkralj, lord Halifax, pred pogajanji pridružil
nih celicah frankfurtske jetnišnice. Dvakrat dnevno so jih preiskoval, ni sodniki klicali na zaslišanje in vsakikrat so jih agenti ameriškega vohunstva skušali z grožnjami m obljubami prisiliti do tega, da bi prelomili svojo vojaško besedo in dali podatke o razporeditvi in namestitvi sovjetskih vojaških edinic v Nemčiji, o gospodarskem položaju Sovjetske zveze itd. Na zahtevo so. vjetskega poveljstva so pa morali Američani izpustiti Sulkina, Sedeva in Kuznecova ter j ili prepeljati nazaj v. Berlin.
Ni potrebno posebej dokazovati, da ti podli dogodki niso posledica pretirane vneme podrejenega oseb., ja ameriške policije, ki je prinesla-v Berlin bogata izkustva iz chikaš-kega podzemlja. Popolnoma jasno je, da bi se podoben primer ne mo. gel dogoditi brez vednosti in brez odobritve ameriške vojaške uprave.
Gandhijevi molitvi, da bi laže dobil stik z njim.
Gandhijeva težnje po socialnem izboljšanju najnižjih least niso odobravali bogati Indijci in maharadže, pa tudi pridiganje o verski strpnosti je naletelo na odpor pri fanatikih v njegovih lastnih vrstah. Od tu ja tudi prišel morilec.
Toda komu koristi Gandhijeva-smrt :	Komu koristijo sovraštvo,
uboji in neredi, ki jih je ta tragični dogodek razpihal? Jasno je, da je to voda na mlin imperializma.
Kot smo že poročali, ovira «svobodni dominion-» Indijo umetna in nenaravna delitev te prostrane dežele na dve državi, indijski Hindu-stan in muslimanski Pakistan. To delitev so izvršili na osnovi verske pripadnosti prebivalstva, ne pa na osnovi zemljepisnih, gospodarskih in narodnostnih činiteljev. Na eni strani je industrijski Hindustan, na drugi strani pa poljedelski Pakistan.
Po pogodbi ohrani Anglija svoj vpliv, dokler ne bo Indija dokončno urejena po novem statutu, zlasti pa dokler ne bodo rešili vprašanje razmejitve med Hindustanom in Pakistanom. Vse to je pa nemogoče izvesti, dokler trajajo borbe med obema verskima skupinama. Umor Gandhija ima namen podaljšati ozračje nemirov, ki se je začelo s proglasitvijo neodvisnosti. Zato apostolu miru in sprave ni bilo več mesta med živimi.
Kogar Iioče Jupiter pogubiti..
Društvo za razvoj psihiatrije, ki združuje večino ameriških specialistov za živčne bolezni, je izdalo opozorilo, v katerem pravi, da »utegne sedanja politična in socialna histerija v Ameriki izbruhniti v pravo paniko«, In poročilo zaključuje: »Kot psihiatri smo prepričani, da je zaščita državljanskih pravic življenjskega pomena za ohranitev zdravega razuma naših sodržavljanov.«
(Nadaljevanje s 1. stran:J
haja na Tržaškem ozemlju, kljub pomanjkanju papirja za demokratični tisk, kopica listov in lističev raznih strank in strančič, ki ivso ne informativnega znajaja, ne kaj podobnega, temveč vsi po vrsti poslušno orodje ameriškega in italijanskega imperializma. V tem tisku se dan za dnem servira nevednemu tržaškemu meščanu, ki se še: ni izmotal (ravno po zaslugi tega tiska) jz fašističnih povojev, najbolj potvorjena resnica, najbolj nesramna laž imperialističnih .bandì-, tov o ljudski demokraciji in o ljudsko demokratičnih državah. V istein hipu, ko so njih strani polne gnoja proti vsemu, kar je demokratičnega, vabijo z naj večjimi naslovi in črkami k hlapčevski poslušnosti ameriškemu imperializmu in s pro-vokacijskimi spisi služijo imperialistični strategiji prodiranja na' vzhod. Kopica bivših fašističnih pisunov znanih iz dobe »Piccola« in »Popolo di Trieste« in še nekaj novih iz italijanskih naciónainò-šovinističnih in slovenskih kvizlin-ških vrst služi danes prav tako pokorno kot še nejavno Hitlerju, : Mussoliniju in drugim, angloame-. riškemu imperializmu in njegovim domačim oprodom, ki se tresejo v spoznanju, da se ljudske množice vsak dan bolj gibljejo in svojo borbo stopnjujejo za zmago ljudske demokracije.
Ob popolni svobodi, ki jo ta tisk uživa si demokratične množice ne delajo nobenih utvar, da bj se pisa-i nje tega dela tiska spremenilo,- do. kler bodo na površju današnji oblastniki. Njih finančna sredstva za vzdrževanje tega tiska so ogromna in v današnjih pogojih imajo z njimi vedno možnost dobiti krdelo poslužnih hlapcev. Ta protiljudski tisk bo odstranjen šele tedaj, ko bodo odstranjeni njegovi gospodarji, njegovi finanserji. Pa pa bodo končali ti, je potrebna borba vseh združenih demokratičnih sil, borba z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki jih danes demokratične sile imajo in ki si jih biodo v teku borbe še ustvarile.
Poslanica novinarjev slovanskih in drugih ljudsko - demokratičnih držav zatrjuje, da imajo demokrati,j kjer koli šo v borbi, vso njihovoj pomoč in da služi vsa njih udarna sila čimprejšnji zmagi demokra. cije nad silami teme in mračnjaštva. Te moči se demokrati Tržaškega ozemlja zavedajo in cenijo njeno dragocenost, zavedajoč se, da ta medsebojna pomoč, ki si jo nudijo demokratične sile vsega sveta v veliki meri olajšuje in pospešuje skupni boj za isti cilj, za uničenje sil osvajalnega imperializma in za utrditev demokratičnega miru.
Demokratični tisk našega ozemlja, najzvestejše in najtenkočutnej-še orodje potreb in borbe naših ljudskih množic, lahko da za lo, svest si svoje dolžnosti, brez oklevanja zatrdila, da bo še stopnjeval svojo borbenost, da jc in da bo vedno v prvih vrstah borcev za trden mir ;da se bo vztrajno boril za združitev vseh sil demokratičnega tiska v borbi proti imperializmu; da ho dosledno razkrinkaval obrekovalne napade plačancev reakcije; da bo nudil skupni odpor razbojniškim napadom na ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo; dà bo razkrinkoval z vso neizprosnostjo poizkuse reakcije, da ne bi zasejala nezaupanje in nesoglasje med našimi narodi.
Demokratični novinarji Tržaškega ozemlja, slovanski in italijanski se zavedajo, in to dakazujejo s svojim vsakodnevnim delom, da je stvar časti, da aktivno preprečuje jo^ prodiranje lažnega imperialističnega poročanja ter vojne pro pagando v tisk, radio film, literaturo in umetnost. Geslo o »svobodi tiska«, za katerim se skrivajo an gloameriški imperialisti, ko pri naš dopuščajo in finansirajo bruhanja laži na protifašistično borbo naših množic, ne more več odvrniti ni1 kogar od prepričanja, da je najbolj humano in najbolj v korist člove štva zatreti imperialistični tisk.
Svoboda tiska namreč ne pomeni svobode rovarjenja proti demokra cijam. Kakor ni mogoče dopustiti svobode zločinstvu, tako ni mogoče dopustiti svobode tisku in ustmeni propagandi za oživljenje fašizma. Svoboda tiska je demokratična pridobitev in zato jo lahko zajamči le ljudstvo, ko jc na oblasti.
(Krasnaja zvezda)
Pomlad is spel!
Med razburljivimi Vestmi prihajajo včasih iz zapada tudi pomirjevalne. Tako javljajo zapadli jaki, da je že konec zime. Ne trdijo tega mogoče učeni vremenoslovci marveč nezmotljivi napovedovalci - ptice selivke, katerih zagoneten čut ni nikoli odpovedal,
V Svici in Belgiji so opazili jate selivk na povratku proti severu. V isto smer so se pred dnevi zgrinjali nad Parizom oblaki divjih gosi in rac.
Če bi nagon selivk potreboval kako potrdilo, bi ga našel v> čebulah, ki se pred hudimi zimami obdajo, s toplim plaščem -debelo luščino. Pred letošnjo zimo pa so se čebule obleke samo v tanko svilo!
KÙme^faua J
V proračunu za 1. 1948., ki ga je Truman predložil kongresu, jc določenih 23% izdatkov (11 milijard 25 milijonov dolarjev) za vojsko. Pri tem pa niso niti vračunani krediti za atomsko silo, ki so zabeleženi v poglavju «notranjih zadev». Prav tako niso prišteli «pomoči» Kitajski, Grčiji i. t. d., ki so tudi namenjene za «utrditev miru».
Na sedanjem zasedanju vrhovnega sovjeta ZSSR pretresajo predlog o novem državnem proračunu, v katerem je predvidenih 68% vseh izdatkov za prosveto in socialno skrbstvo, stroške za vzdrževanje oboroženih sil pa so znižali na 17%.
GANDHI
imperializma
4
TRŽAŠKO OZEMLJE
KRONIKA
» ZASTOPNICE ASIZZ je sprejel polkovnik Gardner. Žene so mu prikazale razne ženske probleme in obenem vložile prošnjo za dvorano v pomorski postaji za kongres ASIZS. Polkovnik je obljubil, da jih bo v njihovih zahtevah podpiral.
-X- FILIPČIČ STANKO, bivši Vi-sokošolec na ljubljanski univerzi In sedaj eden vodilnih članov izdajalske Slovenske demokratske zveze je bil pred višjim sodiščem obsojen na eno leto ječe, ker so pri njem našli bombo. Spričo take mile obsodbe je bilo le skromno ugodeno resoluciji omenjene «zveze», kjer se zahteva uničenje in izgon raznih terorističnih gnezd.
« STAVKALI SO prejšnji petek pomorščaki na nekaterih ladjah, ker je zveza lastnikov malih ladij odpovedala pogodbo že 24 ur po podpisu,
® URAD ZASTOPNIKA DUNAJSKE TRGOVSKE ZBORNICE je začel poslovati 2, februarja v ul. Mazzini 35.
» Dr. GAETANO SALV ATTI, čigar «očetovskega» postopanja z njimi se mnogi bivši politični preganjanci dobro spominjajo, je sedaj napredoval za namestnika su-perintendenta civilne policije. Res lepi ljudje uživajo zaupanje visokih gospodov vojaške uprave,
*	AVTOMOBILI V TRSTU bodo dobili nove evidenčne tablice, ki so naprodaj od 2. februarja pri u-radu za avtomobile, trg Unità 7. Stroški bodo znašali S00 lir.
-S POMLAD je v Trstu. Vendar ne moremo verjeti, da bomo ostali brez vsake zime.
« FAŠISTIČNA STRANKA M. S. I, (Movimento Sociale Italiano) je smela v nedeljo brez nadaljne-ga imeti svoje zborovanje v Trstu, medtem ko demokratske organizacije silno težko dobe kako dvorano na razpolago. Pri vsej stvari je še edino razveseljivo, da je teh cepcev na «zborovanju» bilo le nekaj desetin.
-X- OPERO «MIGNON» francoskega skladatelja Thomasa prikazujejo sedaj v gledališču Verdi. Za Montemezzijevo opero «Ljubezen treh kraljev» so nekateri kritiki napisali, da je bila to najboljša u-prizoritev v letošnji sezoni.
*	BOLNIŠKA BLAGAJNA je dobila nov upravni odbor, ki ga ji je dobrohotno postavil conski svet, v katerem, kot znano, gospodari demokristjanski degasperian dr. Palutan. V postavljenem odboru je odločno premalo zastopnikov delavcev, kolikor pa jih je, so do treh četrtin predstavniki Delavske zbornice in ena četrtina zastopnikov Enotnih sindikatov.
9 ARETIRALI SO članice ASIZZa, ko so prodajale cvetlice v korist fonda za zimsko pomoč.
*	DELEGACIJO FRANCOSKIH
ZENA, ki se je v družbi italijanske delegacije vračala z beograjskega kongresa jugoslovanskih žena, so vojaške oblasti pridržale na tržaško-italijanski meji, češ da njihovi potni listi niso v redu, dasi so Francozinjam na italijanskem konzulatu v Beogradu zagotovili, da lahko brez skrbi potujejo. Tako se godi pri nekaterih oblasteh ljudem, če nočejo vpiti «Živel Marshallov plan».	»
» UPRAVA SLOVENSKEGA D JASKEGA DOMA v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo dne I. februarja t. 1. ob 9. uri v prostorih dijaškega doma.
*	CENE SO SE ZADNJI CAS NEKOLOKO ZNIŽALE, toda samo za neke vrste živilskega blaga in tudi le pri nekaterih trgovcih. Kdor bi namreč mislil, da je vseeno, kje kupi kako blago, se lahko kmalu prepriča, da je v usodni zmoti, nič nenavadnega ni, da prodaja kdo kako stvar n. pr. po 78« lir, dve minuti dalje pa jo dobiš po 58« lir.
PREGANJALCI SO SE MENJALI PREGANJANCI SO OSTALI ISTI
llliii
V SPREVODU SO SLI BIVŠI POLITIČNI PREGANJANCI PROTI RIŽARNI
V	soboto in nedeljo je bil v Trstu kongres bivših političnih preganjancev. Neka posebna resnoba je vladala na tem kongresu. Človeku se je zdelo, da vidi ves čas pred seboj o-braze vseh tistih, ki jih ni več, ki so izginili nekje v ječah, ki so jih podrle krogle, ki so odšli v Dachau-Buchemvald, Osvvienczim in se niso vrnili. Tisti, ki so ostali in so se udeležili kongresa, imajo za seboj leta in leta preganjanja in zaničevanja, ječ in konfinacij, udarcev in trpinčenja. Vendar ta kongres ni bil zbor mrtvh senc, štrtih in uničenih ljudi. Zbrali so se borci, in sicer najboljši borci, najboli zavedni in najbolj odločni. Zbrali so se, da pregledajo svoje vrste, da ugotovijo svojo moč in da povedo, kar čutijo v tem času in v teh razmerah.
V	svojem referatu je tov. Berneti-čeva pokazala na večnega sovražnika miru in demokracije, mednarodno reakcijo, ki nastopa včasih v bolj odkritih oblikah, drugič pa mogoče pod nedolžnejšimi imeni. Do nedavna je bil fašistični teror tisti, čigar žrtve so bili bivši politični preganjanci. Danes pa je anglo-ameriški imperializem tisti, ki v svojem hotenju po vojaški premoči in političnemu ter gospodarskem zasužnjenju vsega sveta ogroža svetovni mir in pri temu že pripravlja vsem doslednim antifašistom nova preganjanja, nova trpinčenja. Preteklost pa je jasno pokazala, kam dovede fašistično nasilje.
Silen je bil bes, s katerim se je fašizem znesel nad primorskimi Slovenci. Zadel pa je tudi tiste itaiijan-ske demokrate, za katere je vedel, da ne mirujejo, da so aktivni borci proti njemu. Posebna sodišča so imela dovolj dela ječe so se polnile in nezdravi otoki so postali obljudeni. Vse peganjanje se je vršilo pod geslom antikomunizma, v kolikor so bili žrtve tega nasilja Slovenci, pa so bili «slavokomunisti». Tudi danes se to ime v nekih krogih zelo pogosto uporablja, kakor je danes zopet silno cenjeno geslo nekih ljudi «antikomu-
nizem». Nič nas ne more odvrniti, da ne bi videli v tistih, ki so od včerajšnjih fašistov prevzeli zastavo «antikomunizma», tudi njihovih idejnih naslednikov. To tembolj, ker se
tudi nameni in metode fašizma niso v ničemer razlikovali od tistih, ki jih danes uporabljajo vojni hujskači in njihovi hlapci. Toda razmere sil je danes, po grozotni vojni, v katero je fašizem zapletel ves svet, spremenjeno: demokratične sile sé iz dneva v dan bolj uveljavljajo, medtem ko moč imperialističnih sil slabi in gine.
Po vsem svetu, koder narodi še niso svobodni, se otresajo imperialističnega jarma in se bore proti vladam, ki v službi imperializma zasužnjujejo ljudstva.
Kar počne angloameriški imperializem drugod po svetu, to približno počne v Trstu, ki ga hoče imeti za svojo strateško točko. Protiljudska politika angloameriških oblasti v Trstu in na ozemlju dosledno odreka sleherno pravico demokratičnim silam Slovencev in Italijanov, na drugi strani pa neprikrito podpira fašizem. Z uprizarjanjem, procesov o fojbah hoče blatiti partizanstvo in spomin žrtev nacifašizma. Angloameriški imperialisti pa tudi prav nič več ne prikrivajo, da hočejo namenoma kršiti mirovno pogodbo, zato da ostanejo še nadalje na tem ozemlju in obdrže v svojih rokah upravljanje tega ozemlja.
Bivši politični preganjanci,	ki	jih	je
v Trstu	in na ozemlju	okrog	deset
tisoč, bodo branili iste ideale, za katere so	včeraj trpeli.
Kako besede o trpljenju niso prazna fraza, pričajo najbolj podatki- o letih preslanega zapora, konfinacij in internacij razmeroma majhnega števila delegatov. Skupno so prestali 516 let zapora od več tisoč prisojenih. Eden od prisotnih je bil obsojen na smrt in	bil potem po-
miloščen, ena ženska in en moški sta bila obsojena na dosmrtno ječo; dalje so med prisotnimi prestali 312 let konfinacije, 101 leto in 4 mesece koncentracijskega taborišča, med prisotnimi sta tudi dva obsojena za časa stavke, ko je bilo proglašeno
obsedno stanje leta 1902, oziroma 190S.
V okviru kongresa je bilo v nedeljo dopoldne zboovanje v Rižarni. Dež je lil, ko je sprevod nekaj tiso-čev krenil z Garibaldijevega trga proti Rižarni, bilo je ko so se zbirali še drugi tisoči in nič ni ponehalo ves čas zborovanja, ko je ogromno število s slovesnim molkom sledilo govorom tovarišev Gasparinja in dr. Dekleve. Spomenik na dvorišču Rižarne, tega kraja strašnega spomina, je bil obložen z venci, dežne kaplje niso mogle ugasiti plamenice pred spomenikom. Glasovi žalostnik so zadobili na tem prostoru vse drugačno vsebino.
Govornika sta še enkrat prikazala žalostne razmere pod anglo-ameriško upravo, razmere, v katerih se stavijo imperializmu na razpolago vsi tisti, ki so bili včeraj z dušo in telesom za fašizem in pa tisti izvržki Slovencev, ki jim je najvišja politična modrost tlaka za Marshallov plan in pa cepitev sil, ko to od njih zahtevajo Ju-deževi dolarij.
Bivši politični preganjanci, Slovenci in Italijani, so odločeni, da se bodo borili pod anglo-ameriškim imperializmom z nezmanjšamo silo, kakor so se borili pod fašizmom, pa četudi bi morali iz bivših postati zopetni politični preganjanci •
MATERI TOMAŽIČA IN ZOLA . STA IZROČILI ZASTAVO TOV. GASPARINIJU

sto Šestdeset
ob kongresu bivših
Viole stoji sredi nemške gmajne kakor sredi stepe. Iz odprtih živinskih voz lezejo ukrivljeni suhci na potrebo, (rtaste hlače so vlažne, ko da si jih namočil v gnojnici. In obrite glave imajo in skorjasta koža se je tesno oprijela lobanj, brad in ličnih kosti. Samo zato, ker so oči bele in mokre kroglice, veš, da je še' nekaj mehkega in vlažnega v olesenelih ljudeh.
Sovjetska fronta se bliža z vzhoda, zavezniški tanki grmijo na zapadu - vmes smo mi. In vlak smrti beži pol dneva v eno smer, pol dneva spet v drugo. Potem obstoji dan, dva dni s-redi gmajne in tedaj okoli njega dušljivo zaudarja po človeškem gnoju in človeškem blatu. Ponoči so izpraznili dva voza in zakopali sto šestdeset teles. Sklada-nice teles, ko da so polena. Janoi je vodil skupinico, ki je kopala jamo.
Zdaj je vstalo sonce, strupeno mrzlo je; vendar, ko da je smehljaj iz spomina v njem. Zaradi tega, ker so tisti ljudje našli počitek v mehki zemlji; zato, ker ni več krematorijskega dimnika, ki bi se stegoval k soncu. V nas ni več življenja, toda sredi polja smo in v tleh je mrzlica bližajočih se armad. In armade so sestavljene iz resničnih ljudi, iz teles, katerim so bila naša telesa nekdaj podobna.
Sonce je kakor sonce nad pokopališčem, toda zdi se, da je spomin človeškega smehljaja v njem. Tudi Janoš je čil, na peči, ki so jo priv-
lekli in vojaškega zbombardiranega vlaka, greje vodo v posodici. Nato ji nekaj primeša:
«Pridi, povabim te na juho!» pravi.
Poljak Janoš, bolničar s prezirljivim pogledom. V taborišču mi ni ugajal, za samovoljnega sangvinika sem ga imel. Sele tu, v tem vozu, v katerem so vsi bolničarji tujci, sva se midva Slovana pobratila.
Zdaj skoči z voza; kakor da je on komandant se kreta! In prav ta njegova napadalnost ti sedaj prija: sredi uničenih teles je kakor da nas pelje v svobodo. Kakor da je s te mrtve zemlje stopil na poljska tla.
In pred vozom stoji mali Polja-ček, z levico pestuje svojo desno roko! Ker ni sedem dni nič jedel, je šel po krompir v železniški voz, ki odklopljen samuje zraven našega vlaka. In esesovec mu je prestrelil laket. In Janoš mu zdaj prevezuje rano: «Mrha», se jezi, «glej, kako si se zamazal!» In malega trese mrzlica in je ves siv. Jaz pridržujem prestreljeno laket, da ne omahne, Janoš razkužuje rano. «Glej', kakšna packa si», pravi. «Hudiči prekleti», kolne.
Tedaj je šel mimo esesovec, vodja našega transporta.
«Sem pridite, tu poglejte!» ga kliče Janoš.
Mož se lokavo smehlja. Bolničarju esesovec ne zameri; veste, zakaj? Zato, ker bolničar ve toliko stvari... toliko skrivnosti pozna. In
končno, bolničar lahko pomaga bolniku, da je spet sposoben za delo!
Janoš je hud: «Vidite tole - to je svinjarija».
Pazi se, dečko», mu žuga in se vezuje rano: «Mrha», se jezi, «glej smeje.
«Zaradi nekaj krompirjev, ko niso teden dni nič zaužili!» sili vanj Janoš.
«Pazi, Janoš, pass mal auf! se
lopovsko halja unterseherfuehrer in hoče oditi.
^ Janoš kriči za njim: «Zakaj jih pa ptistijo k vozu s krompirjem, če potem streljajo nanje, a?».
Unterseherfuehrer je zamahnil z roko, vzdolž vagonov stopa, reži se. Morda mu je dobro, da sredi tistih mrtvih, ki molče kolnejo njegovo zemljo, nekdo zmerja na glas, vpije.
Janoš beza v rano: «Boli, sprašuje, boli?»
Petnajstletni Poljaček niti ne trene niti ne opazuje svoje roke. Njegova misel je rasla, rasla petnajst let, zdaj je usahnila. Morda, morda, če bi mu dali dva surova krompirja, da bi ju zgrizel, bi njegove oči pogledale preluknjano roko.	|
«Ce ga ne boli, je, fertig», mrmra Janoš po nemško. Potem je roka malega Poljačka vsa ovita s papirnatim ovojem in Janoš ukazuje: «Alo, na voz zdaj!»
Cilji tržaških ženskih množic
in pot do njih
V dneh 25. do 28. januarja je bil v Beogradu drugi kongres jugoslovanskih žena. Na njem so bile zastopane po svojih predstavnicah žene sedmih držav, to je Jugoslavije, Bolgarije, Romunije,
Madžarske, Albanije,
CeSkoslovaške in Poljske, v katerih si po tej vojni zmagovita demokracija utrla svobodno pot in kjer je ljudstvo zaradi tega edinega dejstva prestopilo k mirni obnovi svoje porušene zemlje in h graditvi lepšega življenja sedanjega in vseh bodočih poko-lenj.
Na Kongresu so bile zastopane tudi predstavnice Francije in Italije, to je tistih držav, kjer so se s pomočjo ameriškega imperializma polastile oblasti stare reakcionarne, izkoriščevalske klike in kjer so ljudske množice v vsakodnevnem trdnem boju z njimi in z ameriškim imperializmom za ostvaritev demokracije na svoji zemlji.
Na Kongres pa je poslala tudi svoje predstavnice demokratična, neuklonljiva Grčija generala Markosa in njegovih partizanov in partizank, ki se s puško v roki bore po planinah, mestih in vaseh proti ameriškim imperialistom in grškim fašistom.
Tako sta se srečala na Kongresu vzhod in zapad, zmagovita in boreča se demokracija. K poslednji smo pripadale tudi predstavnice tržaških žena, ki so tako kot Francozinje, Italijanke in Grkinje obtoževale ameriški imperializem, ki je kriv vsega našega gorja, ki se -očituje v popolnem zastoju tržaškega gospodarstva, nepregledni vrsti brezposelnih, ki ga spremlja ,v draginji, bedi in prostituciji, v zaviranju ljudske prosvete, ki pelje k spoznanju in prebujenju.
Predstavnica francoskih žena Angele Petrene je govorila, da so francoski delavci in delavke prisiljene zateči se k stavkam kot k svojemu edinemu orožju v borbi proti Schumano-vi reakcionarni vladi, ki jim, opirajoč se na ameriški imperializem ospo-
rava najosnovnejše pravice. Vsak dan razprostira večji plašč bede in gladu nad francoskim delovnim ljudstvom In francoske žene dobro vedo, da se ne. bo spremenilo ničesar, dokler ne bo ostvarjena demokracija in zato so vedno volj odločne v borbi zanjo.
Predstavnice italijanskih žena so iznesle, da se danes italijansko ljudstvo že globoko zaveda, da vlada De Gasperija, Vatikana in Amerike, ki zastopa koristi kapitalistov, ne bo nikoli ostvarila reform, ki so predvidene v ustavi. Ta zavest je pro-niknila tudi v ženske množice, ki so se postavile ob bok italijanskega delavstva. Povezane v veliki zvezi italijanskih žena se borijo proti analfabetizmu, proti draginji in vsemu, zaradi česar sedaj trpi italijanski narod.
Predstavnica demokratične Grčije se je ozrla v svojem govoru na ono Grčijo, ki ječi pod monarhofašisti in an-gloameriško okupacijo, ki je trikrat strašnejša t>d vsake prejšnje okupacije. Tam je prepuščeno ulici 500 tisoč žena in; otrok: lačnih, golih in bosih. Tisoče grških žena gineva v zaporih, kleteh in na otokih. Bolne so in noseče, a morajo prenašati največje muke. Samo ob zadnjem transportu na otok Samotrakijo jih je od 80 nosečih, 27 prezgodaj rodilo že v prvem
mesecu bivanja na otoku. Izpostavljena so fašističnemu besu in terorju, ki ga izvajajo nad njimi zato, ker ne
I morejo uničiti demokratične grške armade.
Tako drugačna je povest jugoslo-, vanskih .albanskih, bolgarskih, romunskih, madžarskih, češkoslovaških in poljskih žena. Kot pesem je, kot jutranji vrisk v planinah iz radostne, življenja žejne duše. Predstavnica francoskih žena Ivona Jiio se je jugoslovanskim ženam in novi Jugoslaviji poklonila s temile besedami: «Mi, ki se borimo za mir in demokracijo v svetu, smo našli v Jugoslaviji živ in neovrgljiv dokaz vsega, kar daje ženam stvarna demokracija za njihov politični, socialni in kulturni podvig.
Jugoslovanske žene predstavljajo del ljudskih množic, ki so z nezlomljivo voljo pristopile k obnovi in izgradnji svoje domovine, da jo že v prvi petletki spremenijo, tako kot je rekel maršal Tito, iz najbolj zaostale v najnaprednejšo deželo na svetu. Ostvaritev socializma v Jugoslaviji postaja s petletnim načrtom vse bližja in pred jugoslovanske žene nalaga vedno novih in novih naiog. V svesti si svoje velike hvaležnosti do nove države, v kateri so postale tudi one enakopraven in enakovreden činitelj in v svesti si odgovornosti, ki izvira iz tega dejstva, so si za moto kongresa napisale: «Vse sile za izgradnjo petletnega načrta.»
Petletni načrt, ki pomeni industrijalizacijo in elektrifikacijo dežele, zahteva vedno nov priiok ljudi v indu-
strijo. Na konca petletke mora biti 400 tisoč novih strokovno usposobi je* aih delavcev in med njimi mora biti velik odstotek žena. Zanje se odpirajo šole in tečaji, v kateri dobivajo potrebno izobrazbo in zanje se bodo masovno gradile otroške jasli, da jim bo odvzeta naj večja skrb, da se bodo lahko mirno predale svojemu delu, in se po njem veselile v krogu svoje družine in svojih zdravih, čvrstih o-trok.
Tudi obzorje kmetice, ki je obsegalo doslej majhen košček zemlje, se bo razmaknilo na vso vas in preko nje. Crta, ki jo je strogo ločila od mesta, se bo zabrisala in življenje bo zadobilo nov smisel. V njem bo kmečka žena in mati našla tudi samo sebe, za kar do sedaj ni imela nikoli časa, ker je bila od jutra do večera in še od večera do jutra le neutruden garač za otroke, ki jih je rodila, in za dom, ki mu je banka izpodjedala temelje. V kmečko delovalni zadrugi, kot najprimernejši obliki za prehod k socializmu na vasi, se bo odslej izživljala in se posluževala vseh. sadov kulture, ki so postali tudi njena last.
Najboljši porok za izpolnitev vseh teh nalog je ogromno delo, ki so ga jugoslovanske žene že do sedaj napravile, je 1 milijon 204 tisoč 597 delovnih ur, ki so jih naredile zagrebške žene na avtostradi Bratstva in edinstva Beograd-Zagreb, je 60% žena, ki je samo 1 dan delalo med 15 tisočimi frontaši na gradnji tovarne težke industrije Železnik pri Beogradu, je 188.700 delovnih ur, ki jih je naredilo 47.246 žena iz Ljubljane, so jeseniške udarnice in udarnice iz vseh predelov Jugoslavije, ki je postala zaradi svoje graditeljske sile resnični nosilec miru na Balkanu.
Okoli nje se zbirajo druge države, ki s svojimi enoletnimi, dvoletnimi in triletnimi načrti utrjujejo mir in prijateljstvo med balkanskimi narodi.
Sadov žena Jugoslavije in drugih demokratičnih držav ter njihovih izkušenj se tržaške žene ne morejo poslužiti v tisti meri in tako, kakor bi to rade storile. Kot jugoslovanski narodi in narodi v deželah nove demokracije, je tudi naše ljudstvo zmaga-lo v tej vojni in si priborilo oblast, ki je izvor vseh ostalih pridobitev. Angloamerički okupatorji so našemu r ljudstvu to oblast iztrgali in uničili so vse njegove demokratične pridobitve. Tržaške žene se skupno z vsem tržaškim ljudstvom brez razlike narodnosti borijo in se bodo vedno vztrajneje borile za spoštovanje mirovne pogodbe in ustvaritev demokracije na našem ozemlju, kar jim bo odprlo pofcj da bodo lahko sledile svetlemu zgledu jugoslovanskih žena in žena novih mladih demokratičnih republik, hi danes korakojo že daleč pred nami.
Mara Samsa
DELEGATKA IZ TRSTA GOVORI NA KONGRESU
V
TRUPEL IN SE ENO
političnih preganjancev
In oba ga dvigneva v vagon.
«Je vse polno», se branijo ljudje v vozu.
Janoš pa je uprl pesti v boke: «Kaj? Le poskusite ugovarjati, vam že pokažem!» Crne vojaške škornje ima, črtaste hlače je potisnil, vanje, majhne postave je, čokat. Ko tako stoji z razkrečenimi nogami, v škornjih, se ti spet zazdi, da je viharni komandant, ki nas vodi v pomlad.
«Mali ima grižo», nekdo ugovarja na vozu. «Ven z njimi»
«Grižo? Jaz ti bom dal grižo, razumel?»
Potem od nekje izvleče papir s črno mažo za čevlje in si lošči škornje.
«Presneta banda!» godrnja. «Samo naj se kdo malega dotakne -bi rad videl!»
Škornji se mu svetlikajo, še jopič si nategne, potem stopa mimo voz.
«Janoš, kam? Na inšpekcijo?» kriči nekdo.
«Na inšpekcijo!» se smeje on.
In sedaj mi je všeč njegova drznost. Kakor da je rešil tudi za nas košček sonca, košček upanja? Ne ne - samo drobec spomina. In pred poginom ši za hip ponosen ob spominu, da je bila nekdaj v tebi moč, smelost, trdi koraki.
V vozu ležim, v drugem kolu je mali Poljaček pod kratkim kocem in koc drhti, ko ga stresa mraz. Esesovca stojita pri vhodu ter si
režeta drobile koščke od vojaškega hleba, in drobne koščke od skliza-ste gumijasto rdeče klobase. Eden ima naočnike, obleka strči od njega kakor rekrutu. «Komaj petnajst dni sem vojak», pravi.
Morda ga kdo posluša, ko tako žveči črni kruh in govori. Morda kdo gleda v njegova usta, ko tako je. Morebiti pa tudi ne. Nism.o več lačni, nekdo ob meni stoka, nekomu hrope v prsih. Ko bo pljunil v plahto, se bo pordečila, on pa bo tiščal tisti košček plahte v pesti. Se ko ga bodo odnesli, jo bodo koščeni prsti tiščali. Ali misliš na. slo šestdeset trupel v zemlji? Ne, vse je brez pomena in brez časa. Cas je izginil s kruhom, odšel je s toplo jedjo. Da, čas se je zagnojil, kakor dolga rana starega moža ob vratih. Zvodenel je v krvavo blato ljudi, ki čepijo pod vagoni, ki slona ob kolesih, ko ne morejo več doseči hlač, ki so jim 'Ušle po rogovilastih nogah. Jekleno kolo! Vsak voz ima štiri kolesa. Zakaj ni človek tako jekleno kolo? Zakaj njegovo meso zgnije, zaaj se njegove žleze sesirijo, zvodeiie? Jekleno kolo je okroglo, preprosto, ko teče, zveni ob sklepih, če ga bo bomba raztreskala, bodo iz njega ulili po-vo.
Jekleno kolo?
«Hotel je po krompir», pravi nekdo.
Nekdo odgovarja: «Saj ga je nekaj tudi vzel!»
«Da, in?»
«Esesovec ga je ujel, s palico bi ga bil tepel!»
«In on?»
«On ga je zagrabil za rokav!»
«Predrzen, ne?»
«O, on se ni nikogar bal!»
Nekdo v kotu sprašuje:	«Kdo,
tisti, ki je vzel krompir?»
«Ah ne - bolničar vendar!»
\Ver?» vpraša esesovec z naočniki.
Fant hiti pripovedovati: «Prijel je esesovca za rokav in mu iztrgal iz rok tistega, ki je vzel krompir!»
Esesovèp z naočniki ima frrčpla. «To ni prav, to ni prav».
«Kričal je vanj: «Kaj, zaradi teh nekaj krompirjev ga boste tolkli?»
Esesovec z naočniki ponavlja: šene oči: «Tega ne bi smel storiti, ne bi smel! Das geht nicht, das geht nicht!»
«Oh, On se ni nikogar bal!»
«In?»
«Esesovec je potegnil samokres, Janoš pa je kričal še naprej: «Zaradi tega krompirja ga boste ubili? Svinjarija je to, Schweinerei!»
«Ne bi smel, ne bi smel», jeclja mož z naočniki.
«Potem je streljal, in Janoš je padel' in naprej in naprej je kričal!»
Ne mislim na Janoša, niti na škornje, ki so se svetlikali, niti na njegovo moč, na njegovo silo. Ne morem si misliti, da je res, niti da ni res. Mi ne mislimo več na
nič. Morda je strašno za človeka, ki ne misli na nič več. Toda teh izrazov ne poznamo, ne občutimo jih vec. In, končno, Janoš bo zdaj zdaj prišel k vratom in zavpil: «Kje je moj mali Poljaček? Naj se ga kdo dotakne - jaz mu bom pokazal! Jaz!»
In v vagonu je medtem še najbolj zanimiv postami esesovec z naočniki. Kakor x>oštni uradnik, katerega so odeli v vojaško uniformo je. Pozabil je na svojo gumijasto rdečo klobaso. Pravi: «Toda prav Janoš? Prav Janoš?»
Ko je ležal na tleh in se zvijal mu je pognal še kroglo v glavo.
In ta in oni od tistih, ki ležijo v
vozu, opazuje s steklenimi zenicami esesovca z naočniki. In vsi moU čijo in vlak stoj'.V laki po navadi tečejo, toda naš je mrtvašnica in naS stoji. In na tiru zraven našega prav. tako stoji železniški voz s krompirjem. In nikogar ni od nikoder, dat bi prinesel kotel in nam kakor svinjam skuhal krompirja.
Tedaj je fant ob vratih pomolil glavo iz vagona. Nato nam je šepnil:
«Ga nesejo!»
Ko smo stali ob vratih, sla dva nesla v sivi plahti truplo. Škornjev ni bilo videti, toda telo je bilo kratko in težko. Prav Janoš je moi ral biti.
TRUPLA AMERIŠKIH LETALCEV, PADLIH V JUGOSLAVIJI, SO ZBRALI IN ODPELJALI V DOMOVINO. NA BEOGRAJSKEM KOLODVORU SO SB OD NJIH SVEČANO POSLOVILI JUGOSLOVANSKI LETALCI
i!

IZ REPUBLIK JUGOSLAVIJE
KRONIKA
*	VOLITVE NA REKI IN V ISTRI so bile v nedeijo. Volili so predstavnike v ljudske odbore. Udeležba na volitvali je bila skoraj stoodstotna.
*	DEVET NAJBOLJŠIH SINDI-
KALNIH KULTURNO - UMETNIŠKIH DRUŠTEV Srbije je nastopilo v soboto v Beogradu v medsebojni tekmi. Za tri najboljša društva so bila proglašena tri društva:	»Abraševič« iz Beograda,
»Branko Cvetkovič« iz Beograda in »Svetozar Markovič« iz Novega Sada.
*	PROGO KUCEVO-BRODICA US km) bo zgradila letos mladi-, na LR Srbije.
*	KNJIŽEVNIKI HRVATSKE so imeli svoj letni občni zbor. Za predsednika so ponovno izvolili Slavka Kolarja.
« LETALSKA PROGA PRAGA-BEOGRAD se bo 9. lebruarja podaljšala do Sofije. Letalo bo odletelo iz Prage vsak ponedeljek ob
I.	39 uri, prišlo bo v Beograd ob
II.	39, nadaljevalo pa vožnjo ob 12.29 in prispelo v Sofijo ob 13.59 uri.
*	DR. ANTON ŠTUHEC, Izredni profesor pravne fakultete v Ljubljani, je umrl.
s= OB OBLETNICI REPUBLIKE MADŽARSKE je priredilo kulturno društvo Jugoslavija-Madžarska slavnostno akademijo, ki se je je udeležilo mnogo političnih in diplomatskih osebnosti ter predstavnikov kulturnega življenja.
*	KMEČKI SVET PRI IOOF se je sestal v nedeljo na seji, ki jo je vodil minister Janez ilribar. Minister je govoril o potrebi rekonstrukcije kmetijstva, ki mora zboljšati svojo proizvodnjo, in pa o' gradnji zadružnih domov.
*	PLENUM LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE je v aedeljo tretjič zasedal. Na zasedanju je govoril prosvetni minister dr. Jože Potrč, referat je imel tajuik izvršnega odbora Ljudke prosvete Uroš Kraigher, nakar sta govorila še Janko Liška in Boris Ziherl.
*	KONFERENCA KIRURGOV JA je bila v Beogradu.
*	AMBROŽEV TRG V LJUBLJANI bo dobil popolnoma drug videz, ker bodo letos tamkaj zgradili pet stanovanjskih hiš, kjer bo 53 drnžinskib in 99 samskih stanovanj.
v KULTURNI ZVEZI MADŽAROV je notranje ministrstvo odobrilo pravila in program ter dovolilo njeno delovanje. Zveza ima sedež v Subotici.
*	NOVINARJI SLOVANSKIH DRŽAV so prišli iz Zagreba v Ljubljano, nakar so obiskali še Bled, Planico, Postojno in Cpatijo.
*	ODLIKOVANJA KOROŠKIM MLADINSKIM BRIGADAM SO bila izročena v Celovcu. Izročil jih je po nagovoru jugoslovanski tiskovni ataše na Dunaju Franc Drenovec.
*	NA SVEČAN NAČIN rta zunanji minister Stanoje Simič in. bolgarski opolnomočeni minister Sava Ganovski izmenjala ratifikacijske listine pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in med.:eboj-ni pomoči, ki je bila podpisana v Evksinogradu 27. novembra 1947.
*	DOBRIVOJ - DOBRIČA MI-
LUTINOVIČ, prvak drame Narodnega gledališča v	je
prejel odlikovanje za zasluge za narod prvega razreda ob >0 ieimci svojega umetniškega delovanja.
*	DRUŠTVO UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV je priredilo v Moderni galeriji v Ljubljani razstavo. Odprl jo je minister prosvete dr. Jože Potre.
*	DRUŽBA SABOTERJEV IN ŠPEKULANTOV iz mariborske bombažne tkalnice je prejela zasluženo kazen. Trije glavni krivci so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo, dva na 28 let odvzema prostosti s prisilnim delom itd. Vsega sknpaj je bilo obsojenih 17 zločincev.
*	V MIRNU PRI GORICI ,!e organiziralo predsedstvo vlade strokovni tečaj za tajnike in predsednike KLO.
*	PETINDVAJSETLETNICO U-METNISKEGA DELOVANJA slavi v Maribora gledališki igralec Danilo Gorinšek.
Rfoi/e prometne poti Slovenije
C21 r-Mrza.r-i i » o ta» C 'v -z »o Zi 7- n m YYr t Vt vt e» m rv_	£ i t-rvtt 1	zt-rrt i J-lr «arvtr t	rt	vtretm-»-> I i	r-. *-1 «v 1- vtztlr »»«t t ! *t rt r-	.
Slovenija je sorazmerno majhna pokrajina, pa ima kljub temu med vsemi predeli Jugoslavije najboljše prometne zveze. Vsi predeli Slovenije so povezani z železniško mrežo in med vsemi kraji teko ceste, ki so sicer v 25 letih stare Jugoslavije ostale močno zanemarjene, vendar so služile kljub temu dobri povezavi naših mest Jn vasi. Prometno vprašanje Slovenije zato ni nikdar predstavljalo posebnega problema: potrebno bi bilo uvesti le malo modernega duha v železniški promet, ter zgraditi moderne betonske avtoceste, pa bi Slovenija imela najmoderneje urejen promet. Teb nalog se je takoj po osvoboditvi lotila naša ljudska oblast z vso vnemo, tako da se promet danes stalno izboljšuje. Po naših progah sicer še ne vozi toliko vlakov, kot bi si jih morda ljudje želeli, tudi avtobusi vozijo še po kotanjastlh cestah, vendar lahko vidimo, kako se stanje v vseh ozirih stalno ureja in boljša. Tako bomo ob skrbi naših oblasti in sposoor.osti domačih strokovnjakov in delovnem poletu našega ljudstva tudi na tem področju dosegli velike uspehe.
Kljub širokemu železniškemu o-mrežju Slovenije bodo zgradili še novo železnico, ki bo po najkrajši poti povezala Goriško z ostalo Slovenijo. To bo proga, ki bo šla iz Savinjske doline, po Tuhinjski dolini preko Domžal, Škofje Loke in Poljanske doline do Idrije ter od tu mimo Sv. Lucije v Gorico. To je že stara prometna pot, katere so se že v srednjem veku posluževali trgovci, ki so hodili iz Benetk in Furlanije na Štajersko in obratno. Mi bomo tod zgradili novo železniško progo, katere glavni del od Škofje Loke do Sv. Lucije bodo dovršili že v prvi petletki, že v stari Avstriji so strokovnjaki, ko so gradili glavno progo z Dunaja v Trst in pozneje bohinjsko železnico, mislili na zvezo preko Škofje Loke in Idrije, vendar ta načrt ni prodrl. Tudi v stari Jugoslaviji .so nameravali zgraditi lokalno železnico, ki bi šla po isti liniji, toda le do žirov, kjer je bila stara državna meja. Pripravljen je bil že tudi projekt, vendar do gradnje ni prišlo. Po osvoboditvi so naši prometni strokovnjaki pričeli ponovno razmišljati, kako bi po najkrajši poti
povezali Goriško pokrajino z ostalo Slovenijo, kar je postalo zlasti aktualno po priključitvi Primorske Jugoslaviji. Železniški strokovnjaKi so se končno odločili za navedeno smer nove proge in letos bodo napravili vse projekte ter zakoličenje proge na terenu, v letu 1939 pa bo železnica zgrajena. Nova proga ne bo imela prevelikih vzponov, le od Žiri do Idrije bo zgrajen c.a 4 km dolg predor, s čimer bo omogočena najkrajša zvezd.
Proga Škofja Loka-Sv. Lucija bo pomembna za vso Slovenijo ter Jugoslavijo in ne samo za kraje, ob katerih bo tekla. Predvsem bo tesneje povezala z ostalo domovino Goriško in Primorsko, katerima bo olajšala usmeritev njunega gospodarskega življenja proti vzhodu. Goričani bodo n. pr. do Celja imeli za 54 km krajšo pot kot jo imajo danes, pa tudi v ostale smeri proti Zagrebu in na Štajersko bodo razdalje močno skrajšane. Poleg tesnejše gospodarske in kulturne povezave Primorske s Slovenijo, pa bo proga še v drugem oziru gospodarsko pomembna: omogočila bo boljše izko-
V	V
TEŽAŠKI OTROCI UŽIVAJO
gostoljubnost mladinskih okrevališč v Sloveniji
riščanje naravnih bogastev v predelih ob vsej dolžini proge. Tako bo važna zlasti za Idrijo, ker bo rudnik živega srebra direktno povezan z železniškim omrežjem Slovenije; goriško sadje in zelenjavo bo mogoče kar najhitreje dostavljati vsem mestom in industrijskim središčem Slovenije; omogočeno bo nadalje izkoriščanje novih ležišč premoga in antimona v Savinjski, Tuhinjski ter bakra v Poljanski dolini. Ce omenimo še to, da bo nova proga pospeševala tudi turizem in bo obenem razbremenila dosedanje železniške zveze Primorske s Slovenijo, ki bodo kmalu preobremenjene, potem vidimo vso gospodarsko pomembnost nove proge. Spričo vsega tega je razumljivo, zakaj je bila proga sprejeta v petletni gozdarski načrt in je sedaj tik pred gradnjo.
Železniška proga pri ijorornici
Na glavni železniški progi Trst— Ljubljana je bil konec decembra končno rešen važen problem. Z dograditvijo nove železniške proge pri Borovnici konec decembra je bilo rešeno vprašanje, ki se je pojavilo s poru-Senjem borovniškega viadukta. Namesto nekdanjega mostu je bila zgrajena nova proga, ki važno prometno linijo Trst—Ljubljana tudi v tem odseku usposablja kot prvorazredno progo. že med okupacijo so namesto viadukta zgradili zasilno progo, ki pa se je strmo spuščala v dolino in se enako strmo spuščala v dolino ao enako strmo zopet dvigala na staro
Po komaj pulur* hi, počasni hoji ške postaje Dobre* polje v Ponikve na Dolenjskem. Ze' pri prvih hišah zaviješ z glavne poti na levo. Med gostimi debli visokih smrek zagledaš takoj belino sten komaj nekaj let pred zadnjo vojho postavljenih poslopij. Eno teh je danes »Mladinsko okrevališče», v katerem išče zdravje in okrepitve slabotna deca iz. vseji krajev Jugoslavije in tudi iz Primorske.
Čeravno še v srcu zime, ki letos nastopa prav milo, je bil dan, ki sva si ga s tovarišico izbrali zd obisk naših otrok, naravnost pomladanski.
Kmalu po sedmi uri sva strili pred domom, v katerem je pravkar zopet nastajalo veselo življenje,. Skozi odprta okna je prihajalo na dvorišče še pritajeno čebljanje ih polglasno klicanje. Otroci so se dramili iz blagodejnega sna ter se faz'granì in dobre volje, postavljali na noge.	—
Prvi sončni žarki so prodirali skozi vrhove vej temnega gozda, da so v njih blesku zažarele daleč vidne črke »TITO,k vdelane ha pro. čelju stavbe. Prav tedaj so priskakljali na dvorišče otroci in se postavili v krog, da s petjem v kolu pozdravijo novi dan.
Ob S uri so otroci odšli v jedilnico k zajtrku, kjer jih je čakala tovarišica upravnica. Za vsakogar je, imela milo, ljubeznivo besedo, a najmlajši so se je oklenili kakem matere. Na Učno pogrhjenih mizah in mizicah so čakali 'obilni kosi kruha in velike skodele prijetno dišeče žitne kave. Ob pogledu nanj» so se raztegnile ustnice v pomenljiv nasmešek, a rdeča ih debela Učeča so se. še bolj napihnila. V kratkem času je bil pospravljen zajtrk in tudi dodatek.	—
Skoda bi bilo zamuditi lepo ju. tro, zato le ven na sveži z,rak, med smreke, kjer je zdravje doma! Toplo oblečeni in dobro obuti so odšli otroci pod skrbnim vodstvom na i-prehod Se dolgo je odmevalo iz gozda veselo petje in se v daljini polagoma izgubljalo. Bil je pouka prost dan, drugače bi v tem času sedeli otroci v šoli. Dom ima svoje
lastno šolsko poslopje, predšolska deca pa ostaja v domu s svojo učiteljico — vrtnarico. Otrokom iz Banata, Vojvodine in Primorskega ki slovenskega jezika niso toliko vešči, nudi dom dodatne ure. V toplih pomladanskih ih poletnih dneh se vse življenje in delo prc. nese na prosto, pod smreke, tako je nama razlagala tovarišica administratorka.
Na povabilo tov, upravnice svit si ogledali otroške spalnice, v ka-te'rih so vse posteljice enake bar. ve. Snaga ih red vladata v vsakem prostoru in prostorčku, od velike kuhinje do tnale oblačilnice. —
Tišina, mir in polglasno govorjenje vseh domačih uvéri obiskb-Valca, da je prišel v zdravilišče in ne v običajni otroški dom. Po na. vedbah tovarišice je tačas ha okrevanju G3 otrok. Slovencev je 39, 1 je Bosanec, 1 Hrvat, 22 Vojvodincev in Banačanov. Od teh je 23 po. polnih sirot, brez matere 5 deklic, brez očeta 3 dečki in 2 deklici; 2 dekl'ci pa 'sta žrtvi fašističnega terorja Od vseh teh sta le 2 siroti po naravno umrlih roditeljih. Skupaj je 37 sirot, 26 otrok pa ima Še živeče starše.
Naš razgovor se je zavlekel do 10 ure. Otroci so se vrnili in zopet zasedli prostore v. jedilnici. Južina je šla v slast. V dvorani je zavla. dala živahnost. Po južini bi vsak rad pokazal in povedal, kaj mu je prinesel »Dedek mraz« in kak. šeh je bil. Razpoloženje je bilo odlično, sproščena zabava je trajala do 11 ure, kajti évo uro pred obedom morajo otroci posvetiti učenju. Starejši so odšli in malčki so hiteli, kdo bo prvi sedel v naročje tovarišice upravnice, kogà bo prvega zibala, božala in se z njim poigrala. Vsak je prišel na svoj račun. Sama sreča je žarela
iz nedolihih oči. saj je bil vsak deležen materinske, božajoče roke. Moj pogled je obstal na steni, ki nosi iz živobarvnih, ozkih trakov obUkovane tri vrhove našega Triglava. Nad njim si črka sledi čr-»Na bregovih Soče slovenske so koče.« Vsakogar, ki stopi v ta dom, spomnijo krivic storjenih našemu narodu. —
Po obedu so se otroci odpravili k počitku. Globoko dihanje, ki je prihajalo iz spalnic, je, pričalo o dobrodejnem, krepčilnem snu. Med odsotnostjo otrok sva sì ogledali šolsko poslopje, kjer se je vnel prijeten razgovor o negi in vzgoji v. domu glede na zdravstveno stanje otrok.
Popoldan smo odšli vsi k jezu . na Rašici ter k skali, pod katero izgine ta rečica s površja zemlje. Nazaj grede so otroci naštevali izlete, ki so jih napravili: v Kamniku so si ogledali invalidski dom, v Ljubljani muzej, nebot'čnik i. dr. Obiskali so tudi Postojnsko ja. mo in Zupanovo jamo v Grosup-lju.
Ura me je opozarjala k odhodu. Se kolo, še nekaj pesmic in male, drobne ročice so nama segle v slovo s prošnjami in naročili odda. Ijenim svojcem.
V vlak so stopili izlethiki. Pili so in peli ter bili Židane volje. Nekateri so nosili v gumbnicah že prve zvončke. S tovarišico nisva mogli biti veseli ob misli na naše otroke t: STO-ju. Kdaj bodo zra-stli domovi, zdravilišča in okreva. Ušča njim, ki so jim danes odprte le široke ulice, ki vodijo v gotovo propast.
progo. Vse vlake so na tej razdalji morali prepeljevati z dvema lokomotivama, kar je promet podražilo, razen tega je proga močno trošila ves železniški park, znatno ovirala hitrost prometa in bila tudi manj varna. Sele nova pravkar dograjena proga je rešila problem: vije se po dolini v dolžini nad 14 km; je sicer nekaj km daljša od stare proge, je pa zato zgrajena tako, da se te počasi dviga in prav nič ne zadržuje normalnega prometa. Gradnja te proge, od katere je bila ena tretjina izročena prometu že junija 1947,- je zahtevala ogromnih zemeljskih del in bila tako ena najtežjih v Jugoslaviji! Napraviti so morali tudi en predor, 22 mostov, fi podvozov in en nadvoz. Velike težave so bile pri kopanju devetih usekov v skalo, od katerih je eden globok 16 m. Najtežji problem pa predstavljajo pogrezanje nasipov v močvirnata barjanska tla, ki je presegalo predvidene mere. Med gradnjo so se nasipi stalno ugrezali, zemlja pa se je zaradi njih na obeh straneh stalno dvigala. Na enem samem mestu so ugotovili, da se je nasip ugrezni! za celih 47 cm; dokler ni slednjič prišel na trdno podlago in obstal. Vse te težave so delo zavirale, niso pa mogle odvrniti požrtvovalnih graditeljev, ki so končno le premagali naravne ovire ter zgradili progo, po kateri je 21. decembra stekel prvi vlak. Odslej se bo promet iz Ljubljane do Trsta tudi na tem odseku razvijal brez ovir.
Sava bo plovna do Ljubljane
Ladja je že od zdavnaj najcenejše prometno sredstvo, kajti pri ladjah je mrtva teža (t. j. teža vozila) v pri-(Nadaljevanje na 10. str.)
S. P.
OTROCI SE IGRAJO PRED OKREVALIŠČEM
KULTURA PROSVETA
*i
r Prosveta ——^ 1 med ljudstvom j
17. januarja so v BcirStu praznovali Sod svojega cerkvenega patrona svetega Antona. Prav za prav so prenesli to »opasilo«, kot V tem delu slovenske dežele te godove domače vasi imenujejo, na naslednji dan. Praznovali so ta domači praznik s kulturno prireditvijo, z. nastopom pevskega zbora in z dramsko predstavo. Doslej so običajno ta dan proslavili le s plesom in je novi način praznovanja »opasila« prav razveseljiv.
V	nedeljo 25. januarja je bila večja okrajna prireditev v Ricmanjili. Vodstvo, organizacije je bilo v rokali tovarišice. Jelke Gobčevei agilne učiteljice iz Predenega. Dramski odsek prosvetnega druživa »Vodnik« iz Doline, je uprizoril dvodejanko »Oh, ti Polona«. . Ta igra ima same ženske vloge, ki so idle vse v dobrih rokali in dobro naštudirane. Odlična je bila Marija Vodopivec kot Polona in tudi Bandi Kristina ni zaostajala za njo. Pod vodstvom tov. Petarosa sta nastopila dva zbora, in sicer domači in iz.Boršta, zbor iz Boljunca pa je izvajal Svoj spored pod vodstvom Draga Žerjala. Med predstavo je tovariš Venturini pozdravil nastopajoče in občinstvo v imenu Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. Čestital je društvom k lepim Uspehom in jiii vzpodbujal k nadaljnjemu delu. Dvorana je bila natrpana, Društva pa opozarjamo, naj hi' V bodoče bolj pazila na točnost.
Nabrežinsko prosvetno društvo, je, preteklo nedeljo dvakrat igralo veseloigro »Pri belem konjičku«. Nabrežina je vedno skrbela za razgibano prosvetno , življenje. Prosvetno društvo je skrbno gojilo knjižnico in njega' člani. sp se že. od nekdaj posebno radi udejstvovali v dramatiki.
kontovelet so igrali Jurčičeve »Rokovnjače« v Govekarjevi .odrski predelavi. Kontovelc! ljubijo, jnriožičua dela in jih tildi dobro rešijo.
V	nedeljo 25. januarja so prišli openski pionirji v goste v mesto in so v dvorani kina ob morju vprizo-rili Goiijevo otroško igro »Pcterčkove poslednje sanje«. Igro so mladi igralci dobro podali, le Skoda, da se ni več ljudi udeležilo te predstave, ki Je prav zares vredna, da ji prisostvujejo odrasli in otroci.
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza izdaj»'partiture narodnih umetnih in partizanskih pesmi za naše , pevske zbore. V zadnjem času je izdala lično knjižico »Narodne pesmi« za sopran in alt s spremljevanjem klavirja v harmonizaciji tov. Ubalda Vrabca. Knjižica obsega narodne pesmi: »Kaj ti je deklica«,. »Pojdem v Rute«, »Sem deklica mlada vesela«, »Kukavica«, »Jutranja« in »Jaz sem revna deklica«. Te pesmi je večkrat pel duet radijskega komornega zbora v radiu. Klavirska spremljava je enostavna in lahka.
Nadnje čase smo imeli priliko poslušati pri naših radijskih oddajah nov, vokalni kvintet, ki si je nadel ime »Fantje, s Krasa«. Večkrat so se že prav dobro uveljavili in prepričani smo, da jih bomo slišali tudi pri kakem javnem nastopu.
Slovensko prosvetno društvo »Ivan Cankar« si vedno vneto prizadeva, da bi še nadalje ostalo kulturno žarišče. V torek 27. januarja sta pevski zbor in dramski odsek tega društva gostovala pri prosvetnem društvu Simona Jenka. Pevski zbor, ki ga vodi tovariš Vladko Svara, je zapel nekaj narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Moški zbor je zelo homogen in ima predvsem dobre base. Tu pa tam tenorji preveč izstopajo in treba bo pat ziti, da se temu izognejo, čeprav bi jih vzpodbujali posebni efekti zlasti na zaključkih fraz. Ritem in dinamika prihajata pri zboru popolnoma do veljave In v pianissimi'! ‘zna.-doseči zelo lepe učinke; tudi intonacija Je dobra. Posebno lepo je zbor zapel Simonitti-jevo »PlovP. plovi«, rusko narodno »Vihar na Volgi«, Groebingov »Vetrič« in Ravnikovo »Kam si šla«. Tu se je pokazala sposobnost pevovodje in dozorelost zbora.
Dramska sekcija je nastopila z eno-, dejanko A. Čehova »Snubač«. Pri tem odseku vodi režijo tov. Fišer. Igrali so dobro, vendar bi morali igralci paziti, da si pravočasno vpadajo v besedo. Pazijo naj tudi na pravilno izgovorjavo samoglasnikov, Pri pred-.
stavi je bilo mnogo občinstva, ki je nagradilo pevce in igralce z dolgimi aplavzi.
To društvo mora gostovati pri drugih društvih. Iz večine jih sprejema pod streho prosvetni krožek Tomažič. V ponedeljek 2. t. m. je priredilo Prešernov večer v dvorani tega krožka. Jasno in poljudno je orisal duševni lik in umetnost pesnika tov. prof. Miroslav Ravbar. Povezal je osebnost pesnika z njegovo dobo in podčrtal pomen njegovih stremljenj za razvoj slovenskega jezika in kulturnega življenje. Pri proslavi so sodelovali tudi člani dramske sekcije in pevski zbor.
V	Boljuncu je domače društvo priredilo v soboto in nedeljo predstavo in nastop pevskega zbora. V soboto je bila prireditev, za domačine, v nedeljo pa za okolico. Obisk je bil tako velik, da je ljudstvo zahtevalo ponovno vprizoritev. Igrali so trodejanko »Prevara«, ki je izredno dobro uspela. Pevski zbor je nastopil s pesmimi, ki so jih v Boljuncu prvič izvajali: »Naše gore«, »V gozdu«, »Meglica« in »Pesem festivala«, katero so morali ponoviti. Na zahtevo ljudstva je zbor moral še nekaj pesmi dodati. Med prireditvijo je lepo igrala domača godba, ki je po daljšem presledku zopet nastopila.
Ljudje v tem kraju si zelo prizadevajo, da bi se prosvetno življenje čim bolj dvignilo. V lepo okrašeni dvorani, ki so jo krasile slike naših pisateljev, je dne 1. februarja oh 9. uri društvo .odprlo knjižno razstavo. Ob 14. uri so bile že skoraj vse knjige razprodane.
V	torek 3. februarja, v Prešernovem tednu, je to društvo priredilo literarni večer, na katerem so brali iz svojih del primorski književniki dr.. VI. Bartol, Ivo Marinčič in Mara Samsa. V nèdeijp: bo to društvo priredilo Prešernovo proslavo.
Marljivo prosvetno društvo Franjo Marušič iz Rocola je vprizorilo v nedeljo veseloigro »Veseli ljudje«, katero je zrežiral tov. Gerdoi. Igralci so svoje vloge tako dobro in živahno podajali, da je smeh spremljal dogodke na odru od začetka do konca. V kratkem bo to društvo ponovilo otroško igro »Mefistov izum« v korist Dijaške matice.
Prosvetno društvo Slavko Škamperle je v soboto 31. januarja priredilo družinski večer, na katerem so sodelovali tudi domači pionirji s telovadnimi točkami. Za humor je pa poskrbel tov. Božo Podkrajšek s svojo ekipo.
Prav dobro se je izkazalo prosvetno društvo Slovenec iz Boršta pri svojem gostovanju na Proseku s sodelovanjem domačega pevskega zbora in Bodbe. Igrali so štiridejanko »Prisega o polnoči«.
Iz Rupe je prišla vest, da so dile-tantje priredili trodejanko »Učiteljica«.
Prešernov teden je letos močno razgiban. V okviru tega tedna se vršijo literarni večeri, na katerih bero primorski književniki iz svojih del. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza organizira knjižne razstave, pri prosvetnih društvili pa proslavljajo Prešerna.. Tako je bil dne 2. februarja na Opčinah literarni večer, na katerem so brali iz svojih del: dr. Andrej Budal, Zora Jugova, Zdravko Ocvirk i:i Boris Pahor. Večer je’rzelò dobro uspel. Zelo privlačna je neposrednost posredovanja umetnosti besede občin-tvu.
K. J.
flrrv lioue
knjige
Pri Založbi pihidinske knjige sp izšle v zadnjih dneh še tri knjige: E. Thompson:	Vinizeški volk.ie
zbirka zgodb o živalih, namenjena najmlajšim čitateljem. Beljažev: Na desetem planetu fe fantastična povest, v kateri prikazuie pisec polet v vsem ir j e. Florov-Judkevič: Kovine bodočnosti, zanimiva knjiga o jedkih in dragocenih kovinah kot so volfram, cezij; «ubidii in druge.
R. S.
Naša kulturna bilanca
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
Tudi naši likovniki sn v Janškem letu nekajkrat razstavljali. Slikarja Saksida Rudolf in Kocjančie-Co-ceàni Romei sta razstavljala skupno v januarju v galeriji »della strega«. V galeriji »Trieste« je razstavljaj skupno z drugima dvema umetnikoma v juniju naš akvarelist HIavaty Robert. Lojze Spacal pa .se je lansko leto udeležil dveh razstav, in sicer je razstavljal v . juniju samostojno v galeriji zdel Cortile« v Rimu; v decembru pa je sodeloval na rimski »Mostra Quadriennale« kot edini vabljeni slikar s Tržaškega ozemlja.
V	okviru mladinskega tedna ob pripravah. na mednarodni mladinski festival je bija prirejena tudi slikarskoldparska razstava mladih umetnikov. Razstava, ki je imela na sebi sicer nekaj .diletantskega, je vendar odkrila, rjekaj mladih, obetajočih talentov, tako med Slovenci. Černeta (kiparstvo) m Černigoja (slikarstvo).
V	lanskem letu sta bili razpisani dve tekmovanji za os: utke lepakov, in sicer za prvomajske, proslavo ter za teden : demokratičnega tiska.: Obeh tekmovanj so .se udeležili tudi vsi Slovenski slikarji,
SE NEKAJ PODATKOV
Slovenska prosvetna zveza, ki je
xl svoje ustanovitve vodila ljudsko prosvetno dejo v celi Julijski Krajini, se je, zaradi novih razmer, ki jih je Ustvarila mirovna pogodba, v tem letu reorganizirala. Ze v začetku leta se je delovanje zveze omejilo na ozemlje, ki je bilo odločeno Tržaškemu ozemlju. Goriški Slovenci, ki so'bili ponovno prepuščeni Italiji, so se združili v Zvezi slovenskih prosvetnih društev v Italiji in ko je Slovenska prosvetna zveza, sklicala 20. aprila 1947. kongres, je ta samo formalno izvršil to, kar je novo nastali položaj dejansko že stvori! na terenu: tega dne je bila ustanovljena Slovensko-hrvatska prosvetna zveza 1 kot najvišja predstavnica kulturnega življenja in snovanja Slovencev in Hrvatov ha Tržaškem ozemlju. V zvezi je včlanjenih 102 društvi, od teh 52 na področju A Tržaškega ozemlja. V istrskem okrožju pripada 19 društev Podsavezu za hrvatska društva, ki ima zaradi svojst-venosti hrvatske kulture v sami Zvezi poseben, avtonomen položaj.
V istrskem okrožju, zlasti na Bujščlni -se ustanavljajo nova društva (med Hrvati je pravi mejnik njihovega kulturnega preporoda Prvi festival hrvatske kulture, ki je bil oktobra na Bujščini), a tudi na Tržaškem smo v letu 1917. ustanovili štiri nova prosvetna društva in sicer:
7. januarja Prosvetno drustvp »Cvetko Pečar« v Koloniji.
23. januarja Prosvetno društvo »Aldo Celmlec« pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji,
7. februarja Prosvetno društvo »Jože Rapotec« v Prebenku in 28. avgusta Prosvetno društvo »Ravbar« na Greti.
Poleg najrazličnejših prireditev in drugih proslav so v lanskem letu skoro vsa društva priredila Prešernovo, Kosovelovo, Cankarjevo in Gregorčičevo proslavo.
Nanizali smo nekaj podatkov, nekaj številk in imen. Gotovo ni ta bilanca povsem izčrpna, vendar mislim, da si je mogoče ob njej ustvariti sliko o kulturni žeji, ki žene naše ljudstvo v tako prosvetno dejavnost. Veseli smo tega novega brstenja, da. ob misli, da se razrašča naša kultura ob neugodnih vetrovih, smo ponosni na njeno rasi.
PS. Spopolnjujemo pregled periodičnega tiska objavljen v 99. številki dne 8. januarja, »Cankarjev listič«, ciklostirano glasilo Prosvetnega društva Cankar pri Sv. Jakobu. Izšle so tri številke (za oktober, november in december),
Drafo Pahor
ftW. Amadeus Mozart L|
27. januarja je poteklo . 192 let, kar se „je rodil v Salzburgu W.
Amadeus Mozart, ki ga štejemo za največjega glasbenika vseh časov, Mozart je ;bil pravi glasbeno čudežni otrok, ki je že v četrtem letu kazal zanimanje za glasbo. Ste kot šestleten dečko je javno nastopil na koncertu skupaj s svojo sestrico Marijo-Ano in lu umetniško obvladal. tako da ga je Oče, ki je bi! tudi sam violinist in ka-to kot pianist. Nato je študiral še violino in orgle in jih kma-pelnik, popeljal na koncertno turnejo v Pariz, London, na Holandsko ter v Italijo. Na vseh teh koncertih, kjer je mladi Mozart igral na klavirju, ter se zlasti izkazal kot mojster improvizacije (kar je tedaj veljalo kot znak najvišje umetniške spo-sobnosti), je zadivil občinstvo ter dosegel priznanje najvišjih krogov, ki so ga obsipali s pokloni, častmi in slavo. S sedmim letom je Mozart že pričel sam komponirati in v enajstem letu skomponiral prvo opero. Po letih napornih potovanj se je slednjič vrnil v domovirid ter živel po raznih nemških mestih, dokler se ni leta 1781 za stalno naselil na Dunaju, kot svetovno poznan glasbenik in komponist. Na Dunaju je sprva živel precej skromno in revno in tudi. kasneje ko je postal dvorni glasbenik cesarja Jožefa II se njegov pajpžaj ni bistveno zboljšal. Kljub vsem priznanjem je živel v težkih gmotnih razmerah in v -36 letu starosti 5. 12, 1791 tudi umrl. Pokopan je bil na Dunaju v skupnem grobu, ker ni zapustil sredstev niti za pogreb.
Mozart je bil vsestranski glasbeni genij in je ustvaril na. vseh glasbe-
nih poljih in v vseh oblikah ogromno čudovitih, mojstrskih del. Prvotno je pisal cerkveno glasbo, ki je tedaj spadala v obvezen repertoar iedanjih skladateljev, vendar pa ga hi posebno pritezala. Kljub temu je napisal več maš in tudi njegovo poslednje cielo jeirequiem, ki ga pa ni več dovršil. Njegov glasbeni talent pa se je prav razživel šele v operi in v instrumentalni glasbi. Tako je Mozart ustvaril 27 koncertov za klavir in orkester, nešteto skladb za klavir ki tvorijo osnovo za moderno klavirsko igro. veliko skladb za ostale solistične inštru-mente,skomponiral je nadalje celo vrsto kvartetov in drugih del komorne glasbe, simfonij ter celih 19 oper in dramatičnih pesnitev, med katerimi so posebno znane: Figarova svatba, Don Juan, Čarobna piščal, Beg iz Se-raja in druge. Bil je torej izredno
Plodovit komponist, ki je v svojem ! kratkem življenju napisal — soraž-: merno z modernimi komponisti — ogromno število glasbenih kompozicij vseh vrst. Ce pomislimo samo na čas,, ki ga je Mozart potreboval zgolj za pisanje svojih oper ali simfonij, od katerih predstavlja vsaka debel zve» zek velikega notnega formata, potem moramo poleg genialnosti, občudovati tudi veliko pridnost in vztrajnost M® za rt a.
«
Mozart se je rodil v dobi, ki je btis polna bogatih kulturnih tokov, revo-lucionarnih družbenih nazorov, no* vili umetniških stremljenj, v glasbi pa novih izraznih stremljenj. Sprva so na Mozarta vplivali stari Italijan, skl mojstri, od katerih je prevzel tud« še oblike tedaj vladajoče italijanske smeri, Kasneje pa se je docela osvobodil tujih vplivov in ustvaril muziko, »v kateri je spojil melodijo, naravni dar ljudskega duha. s harmoni-. jo, t. j. tekom stoletij zgrajeno glasbeno znanostjo« (kot se je izrazit • Lizst). Lahko trdimo, da je Mozart vse . svoje življenje bil in ostal čudežni otrok, tako je tudi njegova glasba lahkotna, vesela In igriva. Pri vseh skladbah je izraz njegove glasbe vseskozi jasen in veder, in poslušalcem . se zdi, da je njegova muzika naravnost enostranska, tako brez teže In; lahkotna je. Zato lahko tudi občudu* jemo Mozartovo vedrino, s katero je znal prenašati skrbi in težave, tako da bridkosti sploh ne najdejo odraza v glasbi, ki je, lahko rečemo, kar nait-zemska. (Kakor pravi Mozart sam. sta si z ženo s plesom preganjala mraz v sobi!)
Velike zasluge si je Mozart pridobil na področju operne umetnosti, kjer ; .se je njegov ustvarjalni duh tudi I močno izživljal. Prelomil je s tra- ^ dicijo stare baročne opere in postavil ; na oder izdelane karakterje, konflikti i med njimi pa so bistvo in smoter nove opere. Duševni konflikti pa so našli tudi odsev v glasbi, ki je pri Mozartovih operah nosilec drame. Sicer pa je tudi njegova operna glasba enaka instrumentalni, vesela, lahkotna in igriva.
Mozart je edinstveni komponist vseli časov, ki dosedaj še ni dobil enakovrednega naslednika; zato ga ves kulturni svet priznava kot enega naj-večjih glasbenih duhov vseli časov»
Vse Prešernovo đelo pada v dobo tako imenovanega Metternichovega absolutizma. Ta politični sistem je nastal in živel za dušitev prebujajočih se ljudskih množic in narodov ter za zatiranje slehernih vzponov človeške-'ga duha in posameznika, ki se zaveda svojega človeškega dostojanstva. Stremljenja narodov, da se združijo ìn zažive prosto, razvoja sposobno življenje, kakor pojav in nastop industrijskega proletariata neizmerno sproste ustvarjalne sile, ki ne zadobc svojih odsvitov zgolj na barikadah, marveč se jasno zrcalijo v duhovni tvornosti, ki poseže v tej dobi in iz te dobe za stoletja naprej. Nastajajo temelji znanstvenega socializma, ki spozna in razvidi kar je bilo in kar bo, ter začenja mobilizirati množice delavskega razreda in delovnega ljudstva, ki prično preoblikovati svet.
Kaj pa da niso mogle iti takšne tendence mimo umetnosti in literature, mimo kulture sploh. Reakcionarna romantika, ki se nikoli ni mogla meriti s kulturnimi ingerencami, ■ki jih je izžarevala francoska revolucija, se mora kot izraz restavracijskih družbenopolitičnih teženj odmikati s poti realizmu, literarno odgovarjajočim družbenim spremembam na zapadu. Pri zaostalih srednjeevropskih in vzhodnih narodih, kjer Spričo objektivne nedozorelosti revolucija ni bila sposobna vzvaloviti ljudskih množic, nahaja izživljanje svobodoumja in novega humanizma svoje konkretne odraze med tankimi kulturnimi plastmi, v posameznih u-metnostnih ustvarjanjih, ki so sicer res oddaljena od širše sočasne politične problematike, objektivno pa le podpirajo in krepijo revolucionarno ljudsko demokratično gibanje.
, Nezmožnost, da bi zmagovito izzvenelo, nasprotja tega revolucionarnega obdobja samo poglobi. Genetično izkrivljenje nemške buržoazije v reakcionarne vode nazorno pokaže usmerjenost meščanstva v trenutni in v bodočih demokratičnih revolucijah. Strah pred porastom politične moči in zmogljivosti proletariata zreducira pretenzije nemške buržoazije na ekspanzije v škodo drugih narodov. To izdajstvo meščanstva v Nemčiji je v bistvu nakazalo razvoj, ki je za Hitlerja prešel v poslednjo etapo in zaključek.
Protislovja ki so obstajala med dosledno revolucionarnostjo, ki je zajemala iz francoskega socializma, angleške klasične ekonomije in nemške klasične filozofije, ter mnogoličnimi nazadnjaškimi pogledi so bila nemalo zaostrena. Okvir teh medsebojnih trenj je bil širok, vsebina petra. Pr: tem je potrebno pripomniti, da so izhajala slovanska nasprotja v prvi vrsti iz. splošne družbene zaostalosti Slovanskih narodov, iz pomanjkanja objektivnih pogojev za njihovo demokratično in revolucionarno aktivnost, ki bi ustrezala evropski koncepciji. Ni torej naključje da se ob pomanjkanju revolucije javlja pri Slovanih v prvi polovici 19. stoletja progresivnost in odpor proti obstoječim razmeram v literarnih umotvorih poedinih genijev. •
Meščanske panoge takratnega gospodarstva pri Slovencih so bile večinoma v tujih rokah, a porodil se je tuid že ozek sloj slovenskega meščanstva, ki pa v svojih poizkusih u-veljavljanja razen redkih izjem ni želo uspehov, kajti gospodarski pritisk nemškega meščanstva je bil prevelik. Razvoj slovenskega meščanstva je zadel ob nepremagljive težkoče. Kapitalistična hotenja, ki so izhajala iz vrst slovenske male buržoazije, so naletela na dve oviri: na zapreke, ki jih je postavljala fevdalno-absolu-tistična reakcija kapitalističnim težnjam vobče, ter na nezlomljivo konkurenco nemškega meščanstva. Izhod iz tega položaja je mogel pomeniti .le poraz absolutizma in politično isa-mosvojitev slovenskega ljudstva. Take politične sklepe je napravil majhen del nove slovenske male buržoazije, in lo tiste, ki je najneposredne-!ie zašla v kapitalistični razvoj. Predstavljala je levo revolucionarno-de-mokralično krilo v slovenskem narodnem pokretu, kateremu pa zaradi nezadostnosti svojih gospodarskih oporišč ni mogla dati svojega Iona. Tej struji se je pridružil velik del int^-
Mračna doba je rodila
lektualcev, katerih glavni nasprotnik je bila nemška birokracija, ki je zavirala razcvet slovenskega intelektualnega življenja .V kolikor ta nemška birokracija ni služila nemškemu fevdalno-absolutičnemu režimu, je korakala vštric z nemškim meščanstvom. Tudi ta birokracija se Je dala streti le s strmoglavljenjem absolutizma in slovensko politično osamosvojitvijo. Po svojem socialnem obeležju je pripadalo tej smeri tudi revolucionarno kmečko krilo; pri svojih zahtevah po zemlji je imelo istega nasprotnika kakor kapitalistično malomeščanstvo in inteligenca; fevdalno-absoluttstično reakcijo. Radikalno demokratičnemu taboru se je priključilo tudi še delavstvo, ki sicer ni bilo številno, začelo pa se je v teh desetletjih pojavljati kot politični faktor.
Zavoljo splošne zaostalosti slovenskega naroda jc bila revolucionarna demokracija šibka. V politični praksi ni nikoli dosti pomenila, četudi je bila ideološko nenavadno pomembna, saj je dala Slovencem Franceta Prešerna, pri katerem so se obče demokratične težnje zlile v klasično umetniško obliko, po vsebini pa predstavljajo najbolj zrelo slovensko politično miselnost, ki jo moremo tokrat zaslediti. To levo krilo je bilo edino, ki je pri Slovencih vzdrževalo duhovno zvezo
z demokratičnim tokom, v Evropi, zato tudi najdemo pri Prešernu ideološko višino, ki je bila Bleiweisu in njegovemu krogu popolnoma nedostopna. Za slovensko demokratično smer je značilna Prešernova zveza z inlado-heglovci, ki so predstavljali skrajno levo krilo nemškega meščansko-demo-kratičnega revolucionarnega gibanja.
Tej skupini je stalo nasproti socialno konservativnejše in narodno bolj oportunistično, z absolutizmon in fevdalnim redom zvezano meščanstvo, ki si je pridobilo večja ali manjša posestva s kmečkimi podložniki, in je
VELIKEGA MOŽA
absolutizmom, s katerim je bilo pripravljeno zatreti vsako naprednejšo dejavnost. Ramo ob rami s to Blei-weisovo grupo so šli ostanki slovenskega cehovskega malomeščanstva, ki si je hotelo po eni strani zavarovati zadnje privilegije Cehovskega siste-
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir ix sveta bo pregnan.
PREŠEREN
tvorilo prav za prav zaostali tip meščanstva prosvetljene dobe. Razumljivo je, da to meščanstvo ni moglo biti zainteresirano na nasilnem razsulu fevdalnega reda in na revolucionarnem načinu zemljiške odveze, ampak je bilo naklonjeno kompromisom z
ma, pp drugi strani pa se upreti nemški liberami buržoaziji, ki jih je eko. nomsko uničevala. Zadnji sestavni del Bleiweisovega kroga je bil pretežni del slovenske duhovščine.
Zaradi dejstva, da se je krila reo-kupacija Ilirije s krizo fevdalne druž-
bene ureditve, ki je spravljala sistem j dvojno delo in postala predsem po v vedno hujše škripce, je ponovna j Prešernovi zaslugi začasno središče
uvedba avstrijske oblasti na Slovenskem porinila Slovence v neposredno politično borbo, kar je obseg narodnega gibanja izdatno razširilo. Pro-| svetljenstvo, janzenizem in racionali- j zem so morali .kot stare ideologije, ki so postale prepreka družbenega in narodnega razvoja, ki je stremel po zdrobitvi absolutizma, nujno odpasti. Pri tem so v naših pokrajinah ugodno odmevali italijanski osvobodilni boji in nemške revolucionarno demokratične tendence, ki so opazne zlasti pri Prešernu. Ti odjeki so postajali v slovenskem narodnem gibanju vse glasnejši in zdelo se je, da bo demokratično levo krilo okrog Prešerna prevladalo. Delovanje tega krožka ni bilo omejeno samo na literarno polje, zakaj hkrati s Cbelico bi moral začeti izhajati v Smoletovi redakciji tudi politični list Slavinja, ki ga pa vlada ni dovolila. Kljub vsemu nasil-stvu je zategadelj Cbclica opravljala
slovenskega narodnega gibanja.
Narodna literatura, ki je duhovno povezovala razkosane narodne dele in s tem premagovala fevdalni parti-kularizem, je na ta način odvajala absolutističnemu avstrijskemu cesar stvu podložne narode, krhala centralizem in prispevala pritoke v splošne demokratične pokrete. Ker je bila v tem času narodna literatura tako važno sredstvo revolucionarne demokracije, ki je čedalje bolj slabila absolutistične položaje, je bilo logično, da je naletala na najhujši odpor absolutistične birokracije, v takih okoliščinah. je postajalo jasno, da se da doseči osamosvojitev slovenskega naroda le kot plod revolucionarnega zrušen ja absolutizma, misel ki jo je zapisal Prešeren v svoji Zdravljici in s tem pokazal konkreten politični cilj zagotoviti Slovencem normalen razvojni pravec.	Angeles Baš
(Nadaljevanje na 12. strani.)
Slovensko kmečko ljudstvo se je v začetku 19. stoletja budilo iz morečega spanca in sc polagoma oblikovalo v narod, spominjajoč se svetle tradicije malega naroda, kmečkih puntov, junaškega boja s Turki in nekdanje slovanske svobode. Ta vztrajni razvoj v narodno individualnost pa je bil seveda na poti prodirajočemu germanstvu, ki je tudi v avstrijskem cesarstvu začelo poganjati korenine. Metternich je z absolutističnim režimom zavipal razmah slovanskih narodov in naprednih demokratičnih stremljenj. Cenzurni in policijski sistem Sedlnitzkega je preganjal svobodne duhove in tlaCil napredek v književnosti in umetnosti sploh, slovenski narod ni imel političnih glav in gospodarstvenikov, edino pot k svobodi mu je odpirala prosveta. Vsepovsod po slovenski zemlji so vstajali krepki in odločni ljudje, po Kranjskem in Štajerskem, na Koroškem in Primorskem. S silami mladega in čvrstega naroda so šli na delo, kakor se pripravlja kmet na košnjo ali mIa-_ čev. Slovenski kmet, cigar naravno moč in korenjaštvo jc priklical v pesem Valentin Vodnik, oSrtnik in delavec v trgih, mestih in predmestjih so spoznavali, da so vsi, ki žive od morja do panonskih ravnin in od obronkov Alp do Kolpe, udje istega naroda. Razjasnilo se jim je, da govore isti jezik, da imajo enako preteklost in da jim bo tudi bodoča usoda skupna. Slovensko izobraženstvo, izhajajoče iz vasi, je razumelo to valovanje, prisluhnilo utripu narodnega življenja in zaslutilo klic bodočnosti. Tudi kak meščan je tedaj začutil pod kožo kmečko slovensko kri. Najtanjši posluh za obetajoče sc velike dogodke je imel gorenjski sin France Prešeren, prvi genij, ki sc je rodil slovenskemu narodu za njegovo rabo. Vedel je, da se bodo njegovemu ljudstvu vremena zjasnila iu da mu bodo sijale milejše zve de kakor doslej. Prerokoval je, da bo dom Slovencev prost, kot je b71 prost dom očakov.
Prešernu so privrele iz srca naše najlepše in najgloblje pesmi, rodila so se mu iz bolesti zaradi črne sedanjosti naroda in iz ran zaradi težke osebne usode. Toda porajalo jih je tudi upanje na svetlo in lepo prihodnost, ko bo oblast spet naša last. Izoblikoval je slovenski pesniški jezik in umetniško obliko, presadil na domača tla najžlahtnejše rastlinje od drugod, a dal nam je tudi naš prvi narodni in kulturno-poUtični program. V vsem tem je veličina iu genialnost Prešernova. Mladi so šli za njim, zavihali rokave v pomladi narodov in upali na bogato žetev. Prišla pa je suša. Absolutizem se je vrnil v predrugačeni obliki in okrenil pot nastajajočemu svobodnemu življenju slovanskih narodov in demokratičnih množic. Zgodovina ni šla po poti, kakršno je napovedovalo revolucijsko leto 1E4S in na katero se je odpravljala svobodoljubna ia navdušena mladina. Nastal je zastoj, naši politiki so se iovili za drobtinice, nekateri so se celo postavljali oh stran tistih, ki jim je bilo
Od PREŠERNA k ŽUPANČIČU
prebujenje narodov nevarno. Tudi pri nas so bili slepci, ki so podpirali prodirajoče nemštvo in se mu uklanjali. Z zvijačno doslednostjo, omalovaževanjem in zamolčevanjem so Prešernove misli potvarjali, poniževali in zavračali. Nastopali so kričati in sleparji kakor na sejmišču, svoj program so poveličevali, kakor hvati kramar zanikrno blago.
Toda Prešernova beseda ni mogla zamreti, preživa in preveč glasna je bila. Vzkipela je na novo. Dolenjce Fran Levstik ji jc izbojeval vso pravico in ji vrnil njeno moč. Levstik je nadaljeval tam, kjer je prenehal Pre-
šeren, in s svojimi tovariši izpopolnil slovenski politični program. Vrnil se je Jt klicu 184*. leta, k Združeni Sloveniji, trdo in neizprosno je branil pravice svojega naroda. Znova je očistil vse ceste k svobodi in napredku, ki so jih premetenci in zlobneži zasuli. Se vedno je bila najmočnejše sredstvo v borbi za svoboden in demokratičen razvoj književnost. V krepkem zagonu in s trdoživo vztraj. noštjo je Levstik napadal okorelost in nazadnjaštvo v javnem življenju, zahteval resnico, stvarnost in pošteno kritiko. Ljudstvu je pokazal njegovo podobo in bogastvo, ustvaril junaka
Martina Krpana, svojim tovarišem in prijateljem pa je odpiral oči in jim zadajal naloge, ki jih terja sodobnost. Uspešno je bilo njegovo prizadevanje, slovenskemu narodu so se odpirali razgledi, toda moža jc zlomila tedanja družba. V službi naroda je Levstik trpel, stradal in umrl.
Njegovi vrstniki in nasledniki so hodili po začrtani poti in delali povsod, kjer je zahtevala potreba. Ih poTčebe so bile tedaj velike, slovensko ljudstvo je potrebovalo mnogo vztrajnih delavcev. Narod se je osveščal na onodobnih mitingih-taborih, duhovno in kulturno so se združevale slovenske po-
vsakdo po svojih močeh. Izpolnil je svoje Josip Jurčič, izkazal se je Josip Stritar, primorsko ljudstvo je budil goriški slavček — Simon Gregorčič, za napredek in svobodno misel je gorel Anton Aškerc. Tudi Janko Kersnik, Ivan Tavčar in drugi so vedeli mnogo povedati slovenskemu človeku.
Razvoj ni šel premočrtno in tako, kakor so si želeli najzvestejšv sinovi ljudstva. Zaustavljal se je, zahajal na stranpota in se vračal. Razmere so se izpreminjale; kapitalizem je učinkoval tudi na Slovenskem, usužnjil nekaj prosvetnih delavcev, drugim zatemnil pogled. Tako se je dogodilo, da je na koncu IS. stoletja zašlo slovensko gospodarsko, politično in kulturno življenje v križo. Iskali so rešitve. Najjasnejšo pot je videla zopet mladina: Ivan Cankar in njegovi. Med temi je bil tudi Oton Župančič. Prole-tarsM otrok z vrhniškega Klanca je spoznal, da je edina rešitev slovenskega narodnega in političnega življenja v moči delovnega ljudstva. Postal je socialist in iz leta v leto dajal svojemu narodu novih dokazov za edino pravilno reševanje vseh naših vprašanj. Pokazal je hlapca Jerneja Petra Klepca in Kurenta, fabrikanta Jožefa Kantorja, Grudna in Grozda, dacarje in filistre — vse pisano slovensko življenje. Toda vedno in povsod je bilo Jasno: tu ljudstvo — tam «narod». Zato je Cankarjevo delo najpomembnejši dokument v osvobodilnem gibanju slovenskega naroda. Ta boj za osvoboditev pa se je začel takrat ko se je naše ljudstvo moralo boriti proti tujim tlačiteljem in domačim izkoriščevalcem. Te borbe se je udeleževal Zupančič, ko je pel pesem mladini, ko je pesnil Dumo in napovedoval zarje Vidove. Pel pa je tudi satire in epigrame ter se odločno postavil za sVubodo in proti vsem sleparjem.
Ko je nastopil najusodnejši čas za slovenski narod, ko so fašistični imperialisti zasedli našo deželo in hoteli zasužnjiti naše ljudstvo, so vsi ti-sii, ki so se zavedali dela Prešerno-krajine in slovcn* a kuliura ter na-j Vega, Levstikovega in Cankarjevega, rodna zavest sta f '• Politično vzgo- j našli pravilno pot: pot upora in borio so dajali časopisi, 2a umetnostni I be za narodno, politično in socialno razvoj so skrbele revije. Pisatelji in i svobodo.
pesniki so vršili "arodne dolžnosti, j	MIROSLAV RAVBAR
Edi**» pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade Poslednja barikada, dokld** ni dosežen poslednji cilj.
CANKAR
Dolo Franceta Prešerne
\vèi naše nar°dne osvobodi*
Alfonz Gspan
(Nadaljevanje s 1. stran'j
Takšen kremenit značaj, ki mu vse vabe rvso mogle do živega, je bil ponosni gorenjski sin France. Prešeren. Nikdar ni hotel hliniti ponižnosti in tercialstvd, odklanjal 'je laž in hihiavščihti, zlasti pa se je oklepal svoje, narodnosti in si prizadeval, pomagati roji. kom ter jih dvigati iz zaostalosti Zalo je venomer hodil v opreko z miselnostjo svoje popačene oko* lice, zato je prišel v navzkrižje z državno oblastjo. Državi/, mu je petkrat odklonila prošnjo za sa. mostojno advokaturo, četudi je bil
povratku z Dunaja v Ljubljano, ko je upal, da bo po odlično oprav. Ijenih izpitih živel od poštenega delti in dà bo lahko uveljavljal svoje nazore o pravici. Bridka spoznanja je tedaj izraz'1 v vrsticah:	—
Sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje svet zaničvati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, prazne sanje, zbežale ste, ko se je dan zazoril! Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žalvati videl sem samice... da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislali le to med nami, kar um slepi z goljfijami. Ježami.

Pretekli teden je ves slovenski narod proslavil sedemdesetletnico Otona Župančiča, ki je naš naj. večji sodobni pesnik in poleg Prešerna eden največjih slovenskih pesnikov sploh. Danes menda že ni kulturnega Slovenca, ki ne bi poznal Župančičevih pesmi in ne
bi vedel za Zupančičevo veličino in pomen v slovenski literaturi. 'Danes vemo, da je Zupančič izdal devet zbirk svojih pesmi in spesnil razen tega še celo vrsto drugih pesmi, ki šo vse vsebinsko in obli! kovno pesniško dognane in od. katerih so mnoge najlepši biseri slo-
venskega pesništva. Razen tega je Zupančič vse življenje veliko prevajal iz tujih jezikov in to pesmi, drame in romane, s čimer si je pridobil velike zasluge. S prevodi je namreč Zupančič ustvaril moderni slovenski književni jezik ter ga pbogatil in oplemenitil, da je
postal sposoben ča izražanje, vseh odtenkov človeške misli. Slednjič je Zupančič kot dolgoletni dramaturg slovenske®3 gledališča pre. oblikoval sloveni • oclrski jezik ter «a moderni#*®^
Zaradi navede31” zaslug, ki. si jih je Zupančič Podobi], za sloven-
ski jezik, predvsem pa zaradi svojih nesmrtnih pesmi ki so plod njegove visoke pesniške tvornosti, je ves slovenski narod proslavil pesnikovo sedemdesetletnico kot svoj kulturni, praznik. Vse sloven. ske kulturne ustanove po vsej Sloveniji so priredile proslave ali drugače počastile Otona Zupančiča, najvišje državne oblasti pa so pesniku izkazale najvišja priznanja.
Glavne proslave, ki se jih je udeležil tudi slavljenec sam, so bile; v Ljubljani.' ife predvečer obletnice 22. 1 je Izvršilni Odbor Osvobodilne fronte priredil slavnostno akademijo v največji ljubljanski dvorani, katere so sé póleg Ina j vid-., nejših predstavnikov slovenskega kulturnega in ‘ javnega življenja, udeležili slovenski politični predstavniki 7. Edvardom Kardeljem in i Mihom Marinkom na čelu. V slav. nostnem govoru je . pisatelj Miško ; Kranjec kot predsednik društva I ovenskih književnikov očrtal Žu-
ljenje —. neuspeh pri iskanju, življenjske družice, izl/uba najbolj, šega prijatelja Matije Čopa, razočaranje nad dekletom, ki mu je sicer osladila nekaj kratkih tre-nutki\v življenja, smrt prijatelja Andreja Smoleta itd. Vse. te brid. kosti se zrcalijo v njegovih pesmih. Kaj čuda, če je hotel ubežali življenja ječii če je pokopal misli visokoleteče, bolečine, ncizpol. njenih želja ih če je bilo slednjič njegovo srce prazno in nesrečno! Toda ko se zdij da je njegovo osebno življenje do kraja zgrešeno, se prekomerna bolečina sprevrže p silno spoznanje: ■.—
Stami se svojega spomni, trpi
brez
miru!
vseskozi odličen in pošten . pravnik. Zato ga tudi večina sodrvkov ni razumela, marveč je videla v tem siromašnem udvokntsktm koncipieniu sicer nadarjenega in dóbrepa, toda čudaškega človeka, ki prepeva, v dotlej neomikanem jeziku , o ljubezni 'in nima ' smisla za »dobre. šege. in navade«.
Prvikrat sr nam odpre. pogled v Prešernovo notranjost v pismu staršem iz 1824, ko sptiroča. dn jim ne more ustreči: odločil se je, da postane pravnik, .ne pa duhov. nife, Ze tu he ' pokaže, da živi v sporu z, okolico. Noče klečeplazili,
Sledili so si udarci neprijazne šileče: dveletna brezplačna tlaka državi, nedovoljen izid odvelhiš-ke skušnje —. zaradi nje je moral štirinajst let ob skromnih dohodkih životariti, medtem ko' si je njegov sošolec in šef dr. Blaž Crobath z. lahkoto ustvaril udoben dóni in toplo družinsko živ-
Pesnik se 'je zavedel, kakšen pomen jma njegovo osebno irjplje. nje: odpoveduje se sreči, da bp poslej z vsem suojim duhom služil narodu kot 'njegov glasnik, kot umetnik. Iz ieji muk so se rodile 'njegove Poezije, »večna knjiga«, kakor jim pravi Oton Zvpunčič. Tg knjiga, ki je danes Slovencem dražja in dražja, je, svetu pokazala, dà je naš jezik, dotlej preziran, sposoben izraziti hgjlišja čustva in najgloblje misli, da hi nič slabši od drugih omikanih svetovnih je. bifeoi; s sto in stoletno preteklostjo. Z njo smo Slovenci v kultur-nem pogledu postali ravnopravni.
* ★
Toda Prešernove pesmi vsebujejo še vse drugačne vsebinske po. udarke — nacionalne in socialne — in prav tì so podžigali v osvobodilni vojni, danes pa postajajo me. so in kri. Izročilo pripoveduje, dd je pesnik tako ljubil prostost, da hi nosil niti verižice za uro, češ svobodoljuben človek ne mara verig, tudi zlatih ne. Nikoli se ni bratil s tujo gospodo, družba so mu bili slovenski izobraženci in delov, ni ljudje iz ljudstva. Kot samostojen odvetnik je najrajši zastopal ] malćga človeka, dasi mu take prav. de niso 'nič nesle. Svoj poklic je pojmoval tako, da mora braniti ljudstvo pred aristokratov tiranstvom ih mu biti hramba pravic. Nikdar ni opeval kronanih glav, marveč je v absolutističnih časih zapisal, da je treba rabeljnc za. treti in tirane.
Nekoč so ponavljali, dà je Prešeren le »pevec ljubezni«, da za bitna vprašanja svojega naroda ni. ma smisla. Ta trditev je vseskoji zmotna, četudi je. do neke mere razumljiva, kajti njegove najjas. ntjše narodnopolitične izpovedi, kakor jih vsebuje n. pr. Elegija, svojim rojakom, pet po cenzuri za-, triih tercih v osmrtnici Matiju Co.
pančičev pesniški lik in prikazal'| n.°če gledati, kako mladim ljudem njegove zasluge za slovensko kul- f izprijnjo značaje; rtrjši sc’ odpb-turo in umetnost. Po pozdravu jdohodkom in udobnosti. Hudo predstavnikov srbskih in Hrvatskih f razočarahje je. moral doživeti ob književnikov je orkester slovenske filharmonije izvajal simfonično pe.
Moskva sred kopnega prostranstva široko razprostira čvrste roke, zavedna sebe in svojega poslanstva na krilu zbira vseb plemen otroke.
ŽUPANČIČ
veroval, da bddp njegove opomine-in klice razumeli vsaj prihodnji ■jodovi. Z vestno službo svojemu narodu je hotel postati njegov Or. Sej,	-
da bi nam srca vnel za čast dežele,
med nami potolažil razprtije
in spet zedinil rod Slovenščne cele.
Spregledal je nevarnost, ki hdm grozi zaradi razcepljehosti in ne. enotnosti, zato je klical k zedinjt* n ju svoje ljudstvo.
Sicer pa je Prešeren jasno obračunal z dvema takrat reale Cio. narnima ideologijama — s panslavizmom in ilirizmom —. ki sta bili vseskozi nedemokratičhi in sla na. stali iz občutka slovenske manjvrednosti. Malomeščanski oportuni, sti so se rajši vdajali romantičnim sanjam in iskali opore pri ruskem carju ali pri hrvaških fevdalcih, namesto da bi se oprli 'na ljudske množice. Prešeren , ni načelno zavračal misli o slovanski vzajemno, sti in zbližanju z južnoslovanskimi brati, terjal pa. je kot demokrat, da se. spoštuje • samobitnost tudi najmanjših narodov. Sele osvobojen narod, narod, ki bo sam odločal O svoji usodi, naj se s svobodno odločitvijo vključi v veliko družino bralskih narodov. Th Prešernova misel, izražena v besedah:
Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave,
je demokratična in ' stvdriih, tč 'je listo vodilo, ki 'je usmerjalo našo borbo in ki usmerja tudi naše prt zadevanja v sedanjosti in bodočnosti.
Narod, ki je bie stoletja pritiskali ob zid in )m je prav v zadnji voj. ni žugal resničen pogin, je spoznal, da
Manj strašna noč je v črne zeml^r
krili,
kot so pod svetlim soncem sužnji
dnovi,
in-je zato v samoobrambi prijel za orožje. Ali 'je potem čudno, da so prav te besede spremljale prencka-terega patriota na morišče ah pil gži gnale v boj na žive in mrtve, zakaj sovražnik in izdajalec sta si: zaklela, da bosta strébila Slovence z zemlje, ki jih je 1500 let preživljala.

rF2N:iKO	jRHESDOi IKA	lr---
snitev Zupančičeve Dume, ki jo je uglasbil Blaž Arnič. Celotna akademija je bila lepa in topla počastitev velikega pesnika.
Slovensko narodno gledališče je s svojo akademijo počastilo Zupančičev jubilej. Po nagovoru upravnika gledališča Juša Kozaka, so prvaki slovenske opere in dra. me izvajali Zupančičeva dela. Tudi Izvršilni odbor Ljudske prosvet-je še posebej počastil Zupančiča z lepo uspelo proslavo, na kateri so poleg Prežihovega VoranCa sodelovale številne ljudsko prosvetne sku. pine, ki so recitirale Zupančičeve pesmi, oz. izvajale njegove, uglasbene pesmi. Slednjič je tudi mla-
dina posebej počastila Zupančičevo sedemdesetletnico na samostojni proslavi v ljubljanski operi. ~
Posebno priznanje je Zupahči. ču izkazala ob njegovem jubileju slovenska univerza. Zaradi njegovih zaslug za , slovensko kulturo mu je podelila naslov častnega doktorja. Slovenska promocija je bila ob udeležbi vseh kulturnih, znanstve. nib in političnih predstavnikov.
Tudi od ljudske oblasti je Zupančič dobil visoko priznanje. Pre-zidij ljudske skupščine LR Slovenije je pesniku podelil , časten, naslov »Ljudski umetnik«, prezidij ljudske skupščine FLRJ pa je Zupančiča odlikoval z visokim redom ,
• pu, zlast i pa Zdrav l jica, ob -svojem »Narodnega	osvobojen ja«.	{času niso	smele na dan. Le Sonetni
Razen navedenih	proslav in po. | ?	in	Krst pri Savici sta cen-
častitev pa so proslave pesnikove- y-°rjem ušla pač zato, kepse v prvem
'prepleta domoljubje z ljubeznijo do zenske, v drugem pa še dejanje razplete tako, da je bila s teni epom izjemoma lahko zadovoljna tildi duhovščina.
Večkrat je pesnik z žalostjo oči. tal, da nedostaju njegovim rojakom domoljubja in ponosa, da više cenijo tujstvo mimo tega, kar je do. rnače,	da	ne ljubijo materinega
jezika	in	da pozabljajo nekdanje
case samostojnosti in svobode. Če-.pttiu ni pričakoval priznanja ih [razumevanja, ni nehal peti, ker je
ga jubileja bile tudi po ostalih krajih Slovenije. Kp. sbercino: poročila o teh kulturnih prireditvah, skoraj ne najdemo kraja, kjer ne bi ob sodelovanju najvidnejših kulturni, kov proslavili ta praznili* slovenske kulture.
Tudi knjižne založbe so počastile : Zupančičev jubilej z izdajo novih zbirk njegovih pesmi.
Tako je torej ves slovenski na. rod proslavil Župančičevo sedemdeseti etnico kot svoj kulturni praznik.
Najgloblje je Prešeren razkril svoje narodne in socialne nazore v Zdravlj'ci. Vanjo je položil svoj slovenski, slovanski in človečanski ideal, svoje visoke misli o pravični ureditvi sveta: sloga med Slovenci, ki pošteno mislijo z ljudstvom, bratsko sožitje Slovanov, demokrc-j Učna oblast ter bratstvo narodov vsega sveta brez zatiralcev in za. tiranih. V' znamenja teh gesel smo Slovenci branili svojo bit in zdaj uravnavamo svoje življenje tako dolgo, da
prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak. ne vrag, le sosed bo mejak!
Takšno pot iz suženjstva je pesnik Prešeren pokazal svojim roja. kom, Ta spev je povzelo za njim ljudstvo in se zdaj žene in trudi, da v miru pridela sebi in svojim otrokom človeka vredno življenje.
* * +
Razumljivo je tedaj, da osvobojeni slovenski narod ljubi svojega največjega sinu ih da se nenehnb povraća k njegovemu delu, črpajoč iz njega voljo do življenja, de. lovni polet in vero v dokončno zmago človečanske misli.
Gos podarstvo
KMETOVALEC
V 3F ]E B K ILI i\, K .11 IT
POLJEDELSTVO
; Cim se njive osuSe, preorjimo jih za spomladansko setev. Z oranjem spravimo obenem v žemljo Indi hlevski gnoj, kolikor nameravamo z njim gnojiti raznim okopaviriam. Ponekod bo konec tega meseca nastopil las, ko moramo dodati ozimnemu žitu nekoliko kalcijevega ni-Irata. Kdor koli je še doslej uporabljal to gnojilo za vrlino gnojenje, je bil zadovoljen. Za 1000 m2 ga potrebujemo okrog 15 kg. Nadaljujmo s-pripravljanjem in čišćenjem žitnega in drugega semena: Upoštevajmo pregovor, ki pravi : kakršna setev, takšna žetev. Le iž zdravega, polnega in težkega zrna more zrasti krepka rastlina in dati dober pridelek. Ako nam primanjkuje dobrega
iVnvi: promnln« poti Slovenijo
(Nadaljevanje s a. strani/ meri s tovorom mnogo manjša kot pri železnici. Pri ladjah služijo nadalje za pogon,stroji, ki trošijo mnogo manj goriva kot lokomotive; tako je prevoz z , ladjami, ki razen jega potrebujejo sorazmerno mnogo manj osebja, kar za tri Četrtine cenejši od prevoza po železnici. Razen tega jc tudi zmogljivost vodne poti mnogo veCja; velik morski parnik ali na reki velik tovornjak z enim vlačilcem naloži tudi po sip vagonov blaga, kar je posebno koristno pri tistih vrstah blaga, kjer brzina prevoza ni tako važna.
Zavedajoč se velikega pomena vodnih sil v notranjem prometu, bo Jugoslavija že v okviru petletnega plani: gradila nove vodne poti. Pri tem idià seveda zelo široko delovno. pod-rožje, kajti pò vsej, državi je obilo voda, rta drugi strani rtiso oblasti stare Jugoslavije posvečale dosti pažnje vodnemu prometu, saj je znano, da so bila vsa veija regulacijska dela pri naših vodah in prekopih izvršena v Slavnem že pred prvo svetovno vojno. S povečanjem rudarske in industrijske proizvodnje ter izmenjave blaga se bo povečal tudi promet, pri «cmer po poleg ogromno povečane kapacitete železnic velika vloga pripadla tudi vodnemu prometu, v tej petletki bo usposobljena za plovbo Drina In zgrajeni bodo trije plovni prekopi: Donava - Sava - Donava, Donava * Tisa - Donava ter prekop Si-sak-Zagréb. Ta zadnji prekop bo zlasti za Slovenijo Velikega pomena. Kot je znano, je Sava plovna od izliva pri Beogradu pa do Siska; ker je Sava od tod do Zagreba preveč vijugasta in bi regulacija bila silno težavna, bo južno od Save zgrajen prekop od Siska do Podsuseda pri Zagrebu. Naslanjal se bo v glavnem na tok reke Odre, od katere bo poleg iz Save dobival tudi vodo in bo tako omogočil plovbo tudi največjim rečnim ladjam prav do Zagreba. Od tod naprej pa bo za plovbo do Ljubljane, regulirana Sava, in sicer bo z manjšimi regulacijskimi deli postala plovna do Krškega. Iz Krškega do Ljubljane pa bodo na rečni strugi Save zgrajene dolinske pregrade in električne hidrocentrale, da bo možno dviganje in spuščanje ladij v posebnili bazenih. Tako bodo tri najvažnejša gospodarska središča države: Beograd, Zagreb, Ljubljana ì povezana tudi po plovni vodni poti. Cesta Ljubljana-Zagreb Ta cesta bo poleg ceste Maribor-— Trst zgrajena že v prvi petletki. Kot je znano, so že v letu 1947 pričeli graditi široko betonsko avtostrado, «cesto bratstva in edinstva», ki bo vezala Beograd z Zagrebom. Letos bodo dela nadaljevali v velikem . obsegu na raznih sektorjih, pri čemer, bodo sodelovale tudi mladinske delovne brigade. Cesta bo nato od Zagreba podaljšana tudi do Ljubljane in se za to pripravljajo že načrti, tako da bo v najkrajšem času možno pristopiti 1-, gradnji. Za letos so tudi predvidena dela pri Ljubljani na Dolenjski cesti.
Kot razberemo iz navedenega je tudi prometnetnu vprašanju posvečena ■ kar najresnejša skrb in pažnja, tako da se bo v Sloveniji kot. po drugih delih Jugoslavije razvijal promet po novih in modernih , poteh,
semena, nabavimo si le zajamčeno pristna, čista in kaljiva semena. Ce krompir gnije, ga takoj preberimo in gnilega odstranimo. Sedaj je tudi čas, da primerno odberemo semenski krompir, kateremu odločimo v kleti poseben prostor. Vlažne ali potne stene v sicer stihi kleli največkrat značijo, da krompir ali druge okopavine gnijejo. Ob toplih dnevih klet odpirajmo in zračimo.
TRAVNISTVO
Na travnikih opravimo mnoga dela že v tem mesecu, kakor na primer čiščenje Irnja in kamenja ter mahu in zravnavanje krtin in gnojenje. Sedaj je Cas, da razvozimo in polivamo gnojnico po travnikih. Očiščene travnike moramo tudi obsojati. Ne smemo pa za obsetev uporabljati cenenega drobirja,, ki ga dobimo pod senom ali ped jaslimi, ker sestavljajo ta drobir večinoma plevel in malovredne, trave. Dobra semena za travnike moramo kupiti. Cim dražje je seme, tem boljše je. Pripravljenih mešanic pa ne smemo kupovati, ker so v njih smeti in stara semenu.
Vse senožeti moramo prevleč] z ostro brano (najboljša je travniška brana) ali pa vsaj z železnimi grabljami, da odstranimo mah. Senožeti z mahom moramo tudi pognojiti, ker mah raste tam, kjer je premalo hrane za trave. Deteljišta moramo tudi prebrana!i in pognojiti.
ŽIVINOREJA
Cas je, da pregledamo in precenimo že zdaj svoje zaloge krmil, posebno zalogo sena in slame, da ne pridemo v zadrego, kako bomo krmili svojo' živino, ako .ne bo za-, radi neugodnega in zlasti premrzlega vremena spomladi dovolj zgodaj zelenih krmil ali paše. Privoščimo ob slabem senu živini tudi močnih krmit Ne pozabimo pridati fosfo-rovokislega apna in soli. V hlevu ne zanemarjajmo' mlade živine. Zavedajmo se, da je pravilno odstavljanje za rejo namenjenih telet ali drugih mladih živali zelo važno, Kar zagrešimo in zamudimo pri teletu, ne popravimo več pri junici ali kravi. Pustimo za rejo ie zdrava in krepka, lepo raščena teleta, ki izhajajo iz krav in bikov, ki imajo čim več dobrih svojstev. Zlasti upoštevajmo pri odbiranju telet zdravje in mlečnost. Posebno pažnjo posvečajmo brejim živalim.
Vsaka gospodinia naj skrbi, da si vzgoji zgodnja pisčeta, da bo imela mladice, ki bodo začele nesti že jeseni. Zato naj podloži ob prvi priliki dobri koklji primerno število jajc od najboljših kokošjih jajčaric. Jajca za valitev naj ne bodo nad dvajset dni stara ter naj bodo od dvo do triletnih kokoši. Ako je le mogoče, pustimo valiti več kokelj istočasno, Valilno gnezdo naj bo v nekoliko temnem in mirnem prostoru.
VINOGRADNIŠTVO Nadaljujmo z okopavanjem, gnoje-
njem, obrezovanjem in podsajanjem trt. Gnojenja ne smemo opustiti, ker bodo sicer trle slabo rodile. Od umetnih gnojil je za vinograde zelo važna kalijeva sol, katere potrosimo po 1 kg na 100 ni2, Pri obrezovanju ne smemo gledati samo na to, da nam trte mnogo dajo, ker s tem trte preveč oslabijo. Sedaj je najprimernejši čas, da uničimo škodljivi mrčes, ki prezimuje v razpokah starega lesa. To napravimo najlaže tako, da z žičnato ščetko ostržemo lubad tn potem namažemo deblo z antiparasitom. Zadnji čas je tudi, da si preskrbimo potrebne kola, ki jih potrebujemo za zamenjavo. Te kole impregnirajmo z modro galico, da bodo dalj časa trajali. Kdor namerava. cepiti trte v glavo ali v suho zakalenje, naj si sedaj nabere od trt, ki dajejo dobro in mòf-no vino, četudi manj rodijo.
KLETARSTVO
V kleti moramo paziti na čistočo prostora in posode. Kdor je vino prodal, naj pazi, da se sod ne na~
| vzame škodljivih duhov. Prazne sode ' operimo s sodo in zažveplajmo ter : jih pustimo ležati na suhem. Kdor ima še vino v kleti, naj večkrat poskuša stanovitnost vina tako, da ga pusti v kozarcu nekaj dni. Ako vino spremen] barvo, naj ravna z njim tako, kakor je. poročal Ljudski tednik dne 22. januarja 1. L Kdor ima motno vino, naj ga ščiti naj odpre panja,
SADJARSTVO
Tudi v 'sadovnjaku nadaljujmo z zimskimi deli. V tem in v prihodnjem mesecu sadimo mlada drevesca, pri tem pa pazimo, da bodo imela okrog sebe dovolj zrahljane zemlje. Zemljišče, ki ga namerava-ma zasaditi s sadnim drevjem, moramo globoko prekopati. Ce ne napravimo tega, pa moramo izkopati drevescem obširne in dovolj globoke jame. Jama bodi vsaj 1.5 m široka in 80 cm globoka.
Pri prekopavanju moramo zemljo tudi močno pognojili, in sicer s hlevskim . gnojem in z umetnimi gnojili. Ce pa kopljemo jame, uporabljajmo gnoj kompost. Tudi ko za-sajamo prekopano in že pognojeno zemljišče, je zelo priporočljivo, da potresemo v bližino korenik nekoliko komposta. Dreves ne smemo saditi drugo drugemu preblizu. Sklenjene nasade zasadimo z nizko de-belnim drevjem, ker tako tudi laže
škropimo proti mrčesu.
Napredni sadjarji poškropijo v zimskem času vsa drevesa s karbo-Hnejem, dendrinom, antiparasitom in drugimi podobnimi sredstvi,
VRTNARSTVO
Nadaljujmo s kopanjem in gnojenjem. Zaradi slabega vremena nismo v januarju še skoraj nič posejali, zato pa bomo posejali sedaj v razne zimske gredice semena zgodnje zelenjave Ob toplem vremenu zračimo, proti poldnevu pa zimske gredice tudi zalivajmo. Na prostem pa sejmo korenje, peteršilj, beli in trni koren, grah in špinačo. Proti koncu februarja pa bomo sejali solato, radie, redkvico in zgodnji krompir. Kdor ni pognojil in okopat Spargljev žp pred zimo, jih mora sedaj čimprej. Prav tako moramo pognojiti in Okopati artičoke, hren m dvoletno rabarbaro. Pravočasno izvršeno delo je že uspeh.
ČEBELARSTVO
V čebelnjaku- se čebele prebujajo in ob lepih dneh že zletajo na pašo po cvetni prah, ki ga najdejo na leski in po nekaterih krajih tudi že na mandlju in na spomladanskem žafranu. Vendar pa mora ; čebelar v tem mesecu pustiti svoje čebele v popolnem miru in le v skrajni sili naj odpre panje.
2ad/iidiii domom
Vsa Slovenija z resnostjo pristopa k pripravam za gradnji zadružnih domov nad vse važen korak k napred-veda, da pomeni gradnja zadružnih domov nad vse važen kora k napredku kmetijstva, ki je pri nas pač med najbolj zaostalimi v Evropi. Kmetijstvo 5é mora dvigniti na tako raven, da bo stopalo vštric z industrijo, ki je sedaj daleč pred njim.. Zadružni dom pa bo kot kulturno in gospodarsko žarišče igral na vasi veliko vlogo kot pomemben činitelj v ljudski prosveti.
Graditelji bodo morali računati s splošnimi funkcijami zadružnega doma v vasi, potem pa Se posebej na njegove naloge glede na krajevni oziroma pokrajinski značaj potreb, ki jim bo moral Zadružni dom zadostiti. Jasno je n. pr.; da.bo stavila prekmurska vas na svoj zadružni dom drugačne specifične zahteve kakor vas na Tolminskem. Pa tudi laže ali teže dosegljiv material za gradnjo bo vplival na načrt zadružnega doma. Tako n. pr. na Krasu ne bo treba Slediti s kamenjem, a kje na Pohorju bo mo-
.... Ì S i
H ^.i H-H»
»•iv. rut, - ito,-.	liio»,.
• •- y-«, č .. ^	, i *»— « <io
goffe marsičem namesto kamna opravil les.
Uprava za gradnjo zadružnih domov pri Izvršnem odboru OF je dala sestaviti vrsto načrtov za zadružne domove. Ti načrti so prilagođeni raznim vidikom in služijo le kot tipi. Zadružniki si jih lahko po svoje spremene oziroma prilagodijo: zvečajo, zmanjšajo, to ali ono opuste ali pa dodajo. Vsekakor bodo v zadružnem domu
glavni prostori zadruge, potem dvorana, prostori za razne kulturne prireditve, poslovni prostori, zadružna trgovina, kreditni odsek, morebiti še mlekarna in kaj podobnega. Zadružni dom bo treba zgraditi v skladu z, naravnimi in gospodarskimi razmerami.
Časopisi so že prinesli celo vrsto tipskih načrtov, n. pr, srednjega ravninskega tipa, za gričevnate predele, primorskega tipa, gorskega tipa, gorenjskega tipa itd.
Na naši sliki imamo načrt zadružnega doma primorskega tipa. Stavba ima pritličje, nadstropje in klet. V pritličju je trgovina s skladiščem, dvorana z odrom in pripadajočimi prostori; v nadstropju je stanovanje, hranilnica, klubska soba in pa balkon dvorane. Material je v glavnem, kamen in opeka. Seveda pa bodo lahko zadružniki kombinirali in sestavili načrt, ki bo združeval dva tipa.
GORIVA
Ko govorimo o gorivih, mislimo vsekakor na gorljive snovi. Vendar ne imenujemo gorivo vsako gorljivo snov, marveč le tiste, ki ori gorenju razvijajo tako. visoko toploto, da jih lahko uporabljamo v veliki meri doma in v industriji. V industriji šo goriva vir toplotne energije. Z njimi kurimo parne kotle, po plamenu goriv ogreto paro pa pretvorimo v parnih strojiti v delo. Z delom, ki ga vrše parni stroji ter parne turbine, se okoristimo na najrazličnejše naši-ne. Ti stroji poganjajo generatorje, v katerih se proizvaja elektrika. Na lokomotivi je parni kotel sklopljen s parnim strojem. Para z visokim pritiskom premika bat parnega stroja in ta poganja kolesa. Vsepovsod vidimo v malih podjetjih in velikih tovarnah parne kotle, ki proizvajajo paro, katero uporablja industrija za kurjenje kakor tudi za poganjanje riajazličnejših strojev. Le v državah, v kateriti primanjkuje goriva, predvsem premog, si pomagajo z elektromotorji za pogon obratov. In v gospodinjstvu? Saj vendar kurimo s premogom štedilnike v kuhinjah in peči naših stanovanj, da jih tako ogrejemo v mrzlih zimskih mesecih.
Preden si podrobneje ogledamo raz. na goriva, si jih skušajmo porazdeliti na skupine. Ako porazdeljujemo najrazličnejša goriva po zunanjosti, bomo ločili trdna, tekoča in plinasta goriva.
Trdno gorivo je premog. V to skupino prištevamo tudi šoto, koks les in lesno oglje.
Izredno važno tekoče gorivo je nafta ali zemeljsko olje. Poleg nafte po-
znamo še celo vrsto drugih tekočih goriv, ki jih dobimo pri destilaciji nafte, oziroma katrana črnega ter rjavega premoga. To so bencin, petrolej, masut., bencol in. še druge gorljive tekočine, izjočene iz nafte, ’ oziroma katrana. Tudi špirit je tekoče gorivo.
Prav tako poznamo tudi mnogo plinastih goriv. Na nekaterih krajih zemlje uhajajo na prosto gorljivi pik ni, znani'pod imenom zemeljski plini. V plinarnah, oziroma koksarnah pridelujemo svetilni plin. V to skupino spadata tudi gorljiva plina vodik in acetilen.
To bi bil en način porazdelitve goriv. Ako pa upoštevamo dejstvo, da so lahko goriva naravni proizvodi, ker so nastala v naravi in da jih tudi umetno izdelujemo, potem lahko ločimo naravna in umetna goriva. Naravna, kakor tudi umet. na goriva pa prav tako nastopajo v treh, prej. omenjenih oblikah. Torej poznamo trdna, tekoča in plinasta naravna ter umetna goriva. Naravna, uporabljamo taka, kakršna nam jih. daje narava. Ni potrebna nikaka posebna obdelava. Naravna goriva so premog, nafta, zemeljski plin, Ako ■ pa naravna goriva na najrazličnejše načine obdelujemo, dobimo iz njih umetna goriva. Prav posebne vrste so pa ona umetna goriva, ki jih dobimo s tako imenovanim cplemenje-vanjem naravnih goriv. Pri tem postopku dobimo iz manjvrednih surovin gorivo zelo velike vrednosti. Ta postopek pa lahko izvrSimo na dva načina: na mehanični in kemijski. Pri mehaničnem oplemenjevanjy
LJUDSKI ZDRAVNIK

Medtem ko se če pripravljemo te rialu, za katero koli priliko- Se temnejših črt (drap in zeleno ali na eventualni mraz, segajo misli in vedno lahko uporabljamo progasti svetlomodro in temnomodro); mor. pogledi modnih ustvarjalcev že v žamet iz lanskega leta; kaj če bi terrai je iz lahke volne za dnevno pozno pomlad. Pridružimo se jim ga uporabili, kot je videti na sliki, uporabo, svila za večerno obleko, za trenutek: novost so črte, in si-za udobno športno krilo?	Obleka bo služila tudi za poletje,
cer črte v vseh mogočih barvnih Naslednja slika je spomladanska Mladostna je drobnočrtasia oble-kompozicijah, v vsakovrstnem ma- obleka, svetle podlage ter malo ka z okusno kompozicijo črt.
K AKX> GO JIMO HORTENZ1JE
Ljudje navadno menijo, da pomeni slabokrvnost pomanjkanje krvi v telesu, oziroma zmanjšanje količine krvi. Dasi povz.roca izguba krvi pri nezgodi ali porodu lahko hudo slabokrvnost, vendar govorimo na splošno o slabokrvnosti predvsem tedaj, kadar gre za zmanjšanje količne hemoglobina v krvi ali šteVila rdečili krvnih telesc, oziroma enega in drugega.
Slabokrvnost, ki nastopa kot posledica izgube krvi, in jo imenujemo sekundarno, je lahko zelo ne. varna, saj vemo, da nastopi smrt, če izgubimo polovico krvi.
Vzroki slabokrvnosti so različni lahko jih pa omejimo na dve glavni okoliščini. Ali gre za večjo izgubo krvi na primer zaradi krvavitve in za povečani razkroj rdečih krvnih telesc ali pa za zmanjšano produkcijo krvi zaradi okvare tistih organov, ki tvorijo sestavne dele krvi, t j. v prvi vrsti kostnega mozga.
Slabokrvnost je v zvezi z mnogimi obolenji. Tako imamo na primer sekundarno slabokrvnost pri trajni in počasni izgubi krvi, na primer pri želodčnem čiru, pri infekcijskem obolenju, pri črevesnih parasitih, pri novotvorbah, pri mnogih konstitucionalnih obolenjih in končno pri mnogih prebavnih motnjah.
Najbolj značilen pojav slabokrvnosti ali anemije imamo često pri mladih dekletih v pubertetni dobi. Tej slabokrvnosti pravimo tudi kloroza. Na njej bolehajo samo dekleta v mladostni dobi: tu gre za zmanjšanje količne hemoglobina v krvi.
Kolikor vem, še n;so dognani vzroki tega obolenja, vendar spravljajo to vrsto slabokrvnosti v zvezo z. motnjami v delovanju jajčnikov, ki ne izločajo v dovoljni količnini snovi, ki naj bi vplivala na produktivnost sestavnih organov krvi.
Kloroza se pojavlja v vseh druž. benih slojih, vendar v manjši meri' pri zdravem kmečkem prebivalstvu.
Slabokrvna dekleta so navadno bleda, se kmale utrudijo, manjka jim energije za fizično in duševno delo, za učenje, so apatična in padajo pogosto v nezavest. V ušesih jim šumi in neredko imajo tudi motnje v vidu. Kljub temu pa so lahko rejena in krepke rasti. Značilno je, da čutijo te dekhce veliko željo in potrebo po spanju; zaradi slabosti jim srce često močno utriplje, dihajo površno in tudi prebava ni redna.
Dosi je ta vrsta slabokrvnosti povsem nedolžno obolenje, inorarne vendar takim dekletom posvečati veliko obz.irnosti in resno
spremenimo le obliko izhodne snovi. Primer te vrste oplcmenjevanja bi bilo pridobivanje premogovih agtomera-tov, oziroma briketov. Te dobimo tako, da premogov prah zmešamo V. neko gorljivo lepljivo snovjo in jih !>otem v kalupih stisnemo. Tako dobimo iz premogovega prahu brikete, ki so jajčaste oblike ali pa v obliki kvadra. Ako pa oplemenjujemo s kemijskim postopkom, tedaj dobimo popolnoma nove snovi, ki sumajo niti po videzu niti po svojih lastnostih nobene podobnosti s surovino, iz katere smo izdelali s tem postopkom umetna goriva. Ako segrevamo pri visoki temperaturi premog v pečeh, v katere nima dostopa zrak, tedaj bo premog razpadel v nove snovi. V peči, imenovani retorta, preostane črni koks. Med ogrevanjem premega v retorti sc pa razvijajo gorljivi plini, ki jih poznamo pod imenom svetilni plin. Poleg trdnega p oizvoda, koksa ter svetilnega pHna nastanejo tudi tekoči proiz-odi. Temu postopku pravimo suha destilacija premoga. Vrši se v tovarnah, 'ci jih imenujemo plinarne. Ih črnog lahko oplemenjujemo še na razne druge načine. Tudi umetni bi ncin je proizvod oplemenjevanja premoga. Naravna goriva lahko pa tudi tako obdelujemo, da dobimo iz njih samo plinasta umetna goriva.
V grobih obrisih smo si ogledali pridobivanje umetnili goriv. Mnogo težje je pa doznati, kako so nastala naravna goriva. Znanstveniki so delali mnogo na tem, da bi ugotovili, kako je nastal premog, oziroma, kako jc nastala nafta. Kakor nam je danes znano, so se stvorila vsa goriva, ki jih skriva zemeljska notranjost, iz živali, oziroma rastlin. Vendar se niso odmrle živali in rastline naenkrat spremenile v premog, oziroma nafto, temveč se je ta pretvorba vršila mnoga tisočletja ter se je pričela v đo'ui, ko še ni prebival človek na zenie,h
skrbeti za njih okrepitev. Kajti zgodi se, da nastopajo v zvezi s klorozo tudi psihične motnje, ki zahtevajo spričo mladostne dobe veliko pozornosti. Stanje takih mladenk se navadno slabša spomladi in jeseni. Vendar pa tako obolenje ne vpliva na zdravsteno stanje v poznejših letih.
Bivanje na zdravem zraku, primeren počitek, zdrava, lahka in krepka hrana ter sadje in zdravila, ki vsebujejo železo in nekaj arze. na bodo primogla, da bo klorotično dekle kmalu zopet zdravo.
R. HI.
NEDELJA: Riž in cvetača na juhi, telečja pečenka, pire krompir, solata, francoski praženec. (1). — VEČERJA: polenovka, krompir, solata iz sladkega zelja, pečen kostanj.
PONEDELJEK:	Jota, ruska solata.
VEČERJA: Telečji ptički (2), polenta, sadje.
TOREK: Testenine z guljažem, cvetača v solati, omleta. — VEČERJA: Ribe, krompirjeva solata, sadje.
SREDA: Pretlačena fižolova juha, cmoki s kvasom, kompot. — VEČERJA: Rižot s paradižnikovo omako, solata.
ČETRTEK:	Zdrob na goveji juhi,
ocvrt krompir s pikantno omako (3), mesne pogačice, kompot. — VEČER JA: Krompirjeva polenta z maslom in sirom, sadje.
PETEK: Mineštra iz fižola in testenin, krompirjev zavitek. — VEČERJA: Ribe, solata s trdo kuhanimi jajci, sir.
SOBOTA: Ječmenova juha z gobami, zrezki z rižem, radič. — VEČERJA: Klobase, repa, krompirjevi svaljki, kompot.
(1)	FRANCOSKI PRAŽENEC: 6 rumenjakov in 6 žlic sladkorja dobro stepaj. Prideni 20 dkg zmletih mandeljnov, 8 drobno zrezanih maslenih rogljičkov in 3 osminke mleka. Vse dobro premešaj in pusti počivati 20 minut. Rahlo primešaj sneg 6 beljakov, deni v pomazan model in speci.
(2)	TELEČJI PTIČKI: Male telečje zrezke potolci in osoli. V kozico ali pekač deni na rezance zrezano slanino in pusti, da zarumeni. Postavi na hladno. Nadev: kisla smetana, zmečkan česen, timijan in limonina lupina. Pomaži s tem zrezke, zavij in poveži z nitko. Meso pretakni 3 prepraženo slanino, prideni malo čebule in peci v zmerni vročini. Pred serviranjem odstrani nitko in polij z omako.
(3)	PIKANTNA OMAKA: Pretlači 5 kuhanih rumenjakov in 1 kuhan beljak. Prideni malo olja, nekoliko soli, popra in kisa po okusu, na drobne kosce zrezano kislo kumarico in nekoliko kaper ter vse dobro premešaj.
ski obli. Goriva, ki so nastala iz živali, se razlikujejo od goriv, ki so nastala iz rastlin. Živali so namreč zgrajene iz popolnoma drugih snovi kakor rastline, torej se morajo med seboj razlikovati tudi proizvodi tisočletne pretvorbe nekdaj živečih živali in rastlin.
Kako si razlagamo nastanek premoga? Razna drevesa, ki so rasla pretežno v močvirnih pokrajinah so se pogreznila v močvirsko blato. Odmrle rastline niso mogle preperevati, saj ni imel zrak do njih dostopa. V teku časa so se nakopočile v blatu velike množine najrazličnejših rastlin. Preko teh ležišč so nanesle reke pesek, pa tudi veter jih je prekril s peskom in zemljo. V tisočletjih so se nad odmrlimi rastlinami stvorile nove kamenine, tudi gorovja. Rastline so se pa v tem dolgem obdobju na prav poseben način pretvarjale: one so namreč pooglenele. Iz zelene rastline je nastal premog. Ta pojav, ki traja v naravi izredno dolgo, se je posečilo znanstvenikom ponazoriti v laboratoriju.
Kateri premog je starejši, rjavi ali črni? Odgovor ni težak. O tem nas zelo dobro pouči kemijska analiza premoga. Kemik namreč ugotovi, da je v rjavem premogu okoli 70 odst. elementa ogljika, v črnem premogu pa približno 85 odst. Kakor vidimo, vsebuje črni pemog več ogljika, torej je oglenel mnogo dalj časa kakor rjavi premog! Tudi dandanes oglene rastline in ta proces se bo nadaljeval v prihodnosti. Prvi proizvod ogleneva-nja je namreč šota, ki nastaja iz močvirskih rastlin na prostranih šo-tiščih v SSSR, Finski, Irski, Nemčiji. Ta se sestoji le iz 60 odst. ogljika. Saj tudi šoto uporabljamo za kurjavo. Vendar jo kopljejo le revni ljudje, ki si ne morejo kupiti premoga, oziroma lesa.
V močvirjih se nad odmrlimi rastlinami razrastejo nove rastline, med-
Hortenzija spada med cvetlice, ki cveto spomladi in poleti na vr. tu in tudi v sobi. Priljubljene so kot vrtne in sobne rastline zaradi velikih cvetov, ki so združeni v velikih kobulih.
Hortenzija ni tihpska rastlina in zato prezimuje, zaradi česar ji
nje se pa vklaplja tudi zemlja. Tako nimajo spodnje plasti rastlin stika z zrakom in počasi oglene. Tako nastaja šota.
Sedaj si pa še oglejmo, kako si razlagajo znanstveniki nastanek nafte, ki je naravno tekoče gorivo. Prej sem omenil, da je prtgnog rastlinskega izvora. V popolnem nasprotju s premogom je pa nafta predvsem živalskega izvora. Nastala je iz malih, v vodi živečih živali, iz vodnih rastlin in izredno malih rastlin, imenovanih alge. Ko ti organizmi odmro, popadajo na dno morja in tvorijo debele plasti blata. To blato je. sestavljeno predvsem, iz beljakovin in maščob, to so snovi, iz katerih so v glavnem zgrajene živali. Ko žival odmrje pri-čno te snovi razpadati. Ni potrebno, de je prisoten zrak. To preosnovo povzročajo neke bakterije. To gnijoče blato imenujejo znanstveniki sapropel. Ko se je v poznejših dobah preoblikovala zemeljska površina, so novo nastale kamenine pokrile blato iz odmrlih vodnih živali. Bližina vulkanov in vročina zemeljske notranjosti je nekatera ležišča odmrlih živali močno ogrela. Poleg tega je pa bilo to blato podvrženo tudi močnemu pritisku. Zaradi visoke temperature je sapropel destiliral in nastala je nafta.
Ce pa niso bila ležišča odmrlih vodnih živali podvržena visoki temperaturi, se ni stvorila nafta, temveč ie nastala neka posebna vrsta premoga.
Ko. uporabljamo razne vrste goriv, nas zanima predvsem njih kurilna vrednost. Vedeti hočemo, kako močno, ugreva.io razna feriva. 'To izrazimo tako, da povemo, koliko kalorij razvije 1 kg nekega goriva. 1 Kalorja je množina toplote, ki je notrebna, da ogrejemo I kg vođe terpnerature 14.5 st. C za 1 st. C. Različna goriva razvijajo množino toplote pri gorenju. Tudi vse vrste
tudi Ustje odpada. Potrebno je torej, da jo preko zime pustimo v hladnem in zračnem prostoru, najbolje y kleti in to popolnoma suho. Na pomlad jo presadimo v prst, v katero primešamo nekaj komposta in ilovnate zemlje ter jo nekaj ča. sa obilneje namakamo. Ce horten-z‘jo že v januarju ali februarju stavljamo pod steklom na sonce, cvete že v aprilu a ji listje prične odpadati že poleti. Bolje je, da rastlino šele tedaj vzamemo iz kleti. da se preko poletja lepo razra. ste in cvete šele na jesen.
Ce jo gojimo kot sobno rastlino, je z.a hortenzljo najbolje, da jo imamo v zračni sohi, jo močno zalivamo ter ne postavljamo na sonce, katerega ne mara. Tudi če jo imamo kot vrtno rastlino, je zanjo
premogov ne ogrevajo enako. Starejši premogi ogrevajo mnogo bolje kakor mlajši. Šota daje pri gorenju približno 3000 Kal (Kalorij), rjavi premog 4000 - 6000 Kal. črni premog pa 8000 Kal.
Precej obširno je poglavje o gorivih, pa tudi uporaba goriv je mno-gostranska. Z raznimi gorivi kurimo na različne načine. Tudi kurišča peči morajo biti gorivom primerno zgrajena. S premogovim prahom popolnoma drugače kurimo kakor s premogom. Prav posebna kurišča imamo za kurjenje z nafto. Izredno velik pomen pa imajo v industriji plinska goriva. Generatorski plin uporabljamo v veliki meri predvsem v steklarnah in tovarnah keramični!) izdelkov. Svetilni plin nam služi za raz.svetljavo in kurjavo. Izredno visoke temperature pa dosežemo z. vodikovim plamenom.
Vsa goriva so izrednega pomena z.a industrijo in nje razvoj. Tudi za pogon prevoznih sredstev uporabljamo goriva. Bencin in Dieselolje sta dve važni tekoči gorivi, ki ju rabimo za pogon bencinskih in Dieselovih motorjev.
Države, ki iposedujejo velika ležišča premoga in nafte se lahko osa-mosvoje. njih industrija ni navezana na dobave inozemstva in ima vse pogoje za čim večji razvoj.
senčnat kraj najprimernejši.
Hortehzije cveto v raznih barvah: beli rožnati, vijoličasti in modri ter njih kombinacijah, ki pa so vse pogosto neizrazite in vodene. Močne barve dosegajo vrtnarji umetno. Ce hočemo sami pripomoči, da bodo cveti lepe modre barve, zalivamo hortenzijo z vodo, v kateri smo nekaj časa pustili namakati staro železo ali zarjavele železne opilke. Tudi raztopina amo. nijakovega galuna, (ki ga dobimo v drogeriji in vzamemo 10 dkg na 10 1 vode), s katero dvakrat tedensko zalivamo rastlino, povzroči modro barvo.
Hortenzijo razmnožujemo s potaknjenci, ki jih odrežemo tik pod listom in jih stavimo v rahlo šotno prst. Lonce s potaknjenci postavimo na topel kraj in jih zasenčimo, ker zahtevajo dosti vlage in toplote, ne prenesejo pa sonca.
NASVETI
Da čevlji ne prepuščajo vlage, namažemo podplate z naslednjo mažo-. 100 gr raztopljenega loja zmešamo nad soparo z 20 gr belega voska in prilijemo še 15 dkg terpentinovega olja, ne da bi še dalje mešali. To mažo shranimo v zaprti pločevinasti škatlji. S čopičem ali krpo namažemo podplate in čevlje ob robu.
Ako se nam pri šivanju na stroju umažejo nežne tkanine s strojnim oljem, jih očistimo tako, da namažemo madeže za nekaj ur z morsko peno, ki jo dobimo v drogeriji.
Porumenelo platno obelimo, če ga čez noč namočimo v raztopini 1 litra vode in 1 žlice vinskega kamna.
Kadar odpirate aii zapirate vodovodno pipo, pazite, da ne boste nikdar imeli v drugi roki električne svetilke ali vključenega električnega likalnika.
Vode, v kateri so se kubali rezanci ali riž, ne zlivajte proč! Dolijte ponovno toliko sveže vode in dobili boste izvrstno raztopino za škrobljenje perila.
Zdravnik Stifen Popi: je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti organizma. Ko je spremenil že dva pritlikavca v navadna človeka, mu je zastopnik družbe »Zavora« Ciar-deja ponudil velike vsote, če bi hotel s svojim zdravilom pospeševati rast otrok. Popf je ponudbo odklonil, zato je Cfardeja začel 'ostro gonjo proti njemu. Kljub vsemu pa je Popf nabil po mestu reklamne lepake. Ko je 19 letni tepček Manhem Beroime hotel te lepake raztrgati, je Popf divje navalil nanj, Anejro pa ga je zadržal, da je fanta pustil na miru.
Zvečer je Buko Sus javil, da je našel Be-roimeja zabodenega na cesti. Vsi, razen Cfardeja in Susa so bili prepričani, da sta umor izvršila Popf in Anejro. Cfardeja je namreč prejšnji večer dolgo razmišljal, kako bi onemogočil Popfa; ko je zvedel za njegov spor, je poklical k sebi Susa in ga bogato nagradil i..
Cfardeja je odnesel vse Fopfove dokumente in steklenice z lekom Primu Padreleju.
Sledi zasliševanje Popfa.
Sanko Anejro je izpovedal:
»Moj priimek je Anejro, krstno ime Sanko, starost pet in trideset let. Veroizpoved — brezverce. Oženjen. Imam troje otrok. Rodil sem se v mestu Bakbuku. Oče je mizar. Moj poklic: ključavničar-mehanik. Predzadnje delo — mehanik garaže, zadnje — ključavničar v klavnici, ki je last gospoda Frigija Beroimeja. Pred sodiščem sem bil trikrat: 1. V mestu Žužaru zaradi organizacije stavke šoferjev, ki so jo proglasili za protizakonito. Bil sem obsojen na šest mesecev ječe, ki sem jih odsedel v žužarskem zaporu. 2. V Mestu Velikih Žab zavoljo hujskanja proti stavkokazom, ki so bili pretepeni. Bil sem obsojen na leto dni prisilnega dela, ki sem ga prebil v stoosemnajstem taborišču prisilnega dela. 3. V mestu Bakbuku zaradi organizacije stavke v klavnici »Velikega Aržanteja«, ki je last Frigija Beroimeja. Obsojen sem bil na devet mesecev ječe. Zadnjo kazen sem prebil v mestnem zaporu in sem bil izpuščen po prebiti kazni včeraj, drugega septembra tega leta.
Z napadenim Manhenom Beroimcjem nisem bil znan, vendar sem ga večkrat videl. Do njega nimam nobenih čustev simpatije, antipatije ali celo sovraštva in jih tudi nisem imel... Prav tako ne gojim nobenih posebnih sovražnih čustev zoper Frigija Beroimeja. Odločno zavračam vsak poskus, da bi mi pripisali kakršno koli soudeležbo pri napadu na Manhena Beroimeja. Kakor vsi komunisti sem načeloma nasprotnik individualnega terorja.
Z doktorjem Popfom sem se osebno seznanil šele danes, petnajst ali dvajset minut pred njego-vim spopadom z Manhemom Beroimcjem in sem prepričan, da tudi on ni v nobeni zvezi z napadom na imenovanega Beroimeja.
Kmalu po tistem dogodku na trgu sem sč vrnil domov in obedoval v družinskem krogu. Od šestih zvečer do poldevetih sem bil v gosteh pri svojem sosedu Ignacu Matedru, kar lahko potrdi sam Ma-tedro kakor tudi člani njegove družine. O poldevetih sem se vrnil domov in okrog desetih legel spat.
O poskušenem umoru Manhema Bero'mcja sem zvedel šele na policiji...
Oče napadenega, gospod Frigij Beroime je izpovedal:
»Moj priimek je Beroime, ime Frigij. Starost osem in petdeset let. Veroizpoved katoliška. Imam četvero otrok. Lastnik klavnice in šestero mestnih mesn e, odbornih mestne samouprave.
...Glede poskušenega umora zoper mojega mlajšega sina Manhema izjavljam tole: Danes o-krog desetih zvečer so mi prišli povedat, da so mojega sina našli v nezavesti s tremi ranami z nožem v ulici Vseh Svetnikov in ga prenesli k doktorju Lojzu. Ko sem prišel v hišo navedenega doktorja v spremstvu članov svoje družine in nekaterih svojih znancev, sem v resnici našel svojega sina v nezavesti zavoljo poskušenega umora zoper njega. O tem, kdo bi utegnil dvigniti roko zoper mojega sina, ni imel nobenega dvoma nihče, kdor je vedel, kaj se je pripetilo danes na glavnem trgu. Preroške besede očeta Frančiška o doktorju Popfu so se izpolnile prej, kakor bi utegivl pričakovati kdor koli. Satanov služabnik, kar je po mojem mnenju nesporno omenjeni doktor Popf, se ne zadovoljuje samo s svojim brezbožnim izumom, marveč se je namenU dvigniti svojo roko zoper mladeniča našega mesta, in prvega si je izbral mojega sina.
Nič čudnega sc mi ne zdi, da je njegov najbližji soudeležnik Sanho Anejro, ki je večkrat napeljeval delavce moje klavnice na pogubno pot stavk in me sovraži zato, ker je zavoljo organizacije stavke presedel devet mesecev v zaporu. Iz zapora je prišel šele včeraj gotovo poln najbolj mračnih mi* sli na maščevanje nad menoj in mojo družino.
Ker smo se bali, da bi omenjeni doktor Popf utegnil izkoristiti nočni čas in zbežati iz mesta, nas je štirinajst mož sedlo v avtomobile in smo sc odpeljali do Popfove hiše, ker smo hoteli preprečiti, da bi ušel pravici. Potrkali smo večkrat na vrata in pros il, naj nam odpre, doktor Popf pa se je odločno branil to storiti. Jeziki plamena, ki so se pokazali v oknih, ki so bila do tedaj temna, so nam pojasnili, zakaj se je tako odločno upiral odpreti vrata. Ker je bil tako nenadoma presenečen in oči-vidno ni imel časa skriti na primernem kraju dokaze svoje krivde, orodja svojih zločinov in satanskega delovanja, je doktor Popf sklenil, da jih sežge
skupaj s hišo, ki ni njegova last, temveč jo ima v najemu od vdove doktorja Prada. Hoteli smo preprečiti, da bi uresničil svojo zločinsko namero, zato smo bili prisiljeni vlomiti vrata. Sele ko smo zve« zali obupno upirajočega se Popfa, smo mogli misliti na gašenje požara, a bilo je že prepozno. O-gnjišča požara so bila raztresena po vsej hiši in hiša je zgorela, preden so prispeli gasilci.
...Priča gospod Buko Sus jc izpovedal:
. ., Moj priimek je Sus, ime — Buko. Starost dva in petedeset let. Veroizpoved katoliška. Oženjen. Imam devetindvajsetletno hčerko, ki živi pri meni. Rojak sem v mestu Tuberoza. V Bakbuku živim tri in pol leta. Po poklicu sem senzal in sodni izvedenec. Pred sodiščem sem bil dvakrat. Obakrat oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Glede poskušenega umora zoper Manhema Beroimeja izjavljam tole:
Z napadenim nisem osebno znan, večkrat pa sem slišal praviti, da je zelo dostojen, dobro vzgojen in življenja vesel mladenič Nc z doktorjem Popfom ne z gospodom Sanhom Anejro nisem znan. Z družinskimi člani napadenega sem se seznanil danes v hiši doktorja Lojza.
Danes podnevi sem prvič videl napadenega na Glavnem trgu in sem bil priča, ko ga je hotel doktor Popf zadušiti. Slišal sem tudi besede Sanha A-nejra: »Kar je zaslušil, mu ne uide.« Danes, okrog štirideset minut pred deseto sem sc vračal po ulici Vseh Svetnikov iz restavracije »Zlato runo«, kamor grem malokdaj, in sem se v temi spotaknil ob Manhema Beroimeja, ki je ležal nezavesten v luži lastne krvi. V daljavi sem slišal neke korake Vendar pa nisem pohitel za onim, ker sem se bal, da bi ranjeni utegnil izkrvaveti. S pomočjo ljud;, ki so pritekli na moj klic iz bližnjih hiš, smo nesli ranjenca k doktorju Lojzu. ki mu je izkazal nujno zdraviliško pomoč
Drugega nimam nič dodati pričujoči izjavi.
Ko se je Mahem Beroime pozno ponoči osvestil, je izjavil dežurnemu pre »kovalnemu sodniku, ki je bil neprestano pri njegovem vzglavju, da je slišal nekaj trenutkov, preden so mu bile prizadejane rane, za svojim hrbtom neke previdne korake, in neznan glas je z razločnim šepetom rekel: »Ne mudite se, doktor1 Nekdo gre!«
TRINAJSTO POGLAVJE, v katerem bo bralec slišal o nadaljnji usodi Avrelija Padreleja,
Petega septembra, na večer, se je Padrele mlajši vrnil iz Mesta Velik:h Žab v Bakbuk. Že na kolodvoru ga je zadela novica o Popfovi aretaciji. Od lekarnarja Bambolija, h kateremu se je obrnil kot najbližjemu doktorjevem sosedu, je zvedel nekatere podrobnosti tega, kar se je zgodilo v nedeljo tretjega septembra, ki je bila tako polna dogodkov. Treba je povedati, da sta oba, lekarnar in Padrele, zatajila svoj priimek in znanje z doktorjem Popfom. Drug na drugega sta naredila kaj slab vtis. Zlasti zoprna je bila skromnemu Bamboliju oholost prišlega neznanca, ki je v vsakem stavku pokazal zaničevanje ne samo do svojega uslužnega sobesednika, marveč tudi do samega .Popfa Vrh tega ni Avrelij Padrele prav nič skrival, da ni prepričan o doktorjevi nedolžnosti.
— To je hudičevo domišljav in neuravnovešen človek, — je rekel. — Takšen človek je v napadu jeze vsega zmožen.
Mračna doba je rodila velikega moža
(Nadaljevanje s 3. strani)
Vendar pa se sloveftska osvobodilna borba tačas ni oprla na revolucionarno demokratično gibanje, kar je bila posledica oseke v domačem, sa-molasten kapitalizmu in v konservativnem cehovskem meščanstvu, ki je odločno preprečevalo notranjo združitev slovenskega narodnega gibanja. — Kot nasprotje Prešernu sta se razvijala Blehveisov konservatizem in ilirizem, ki oba izvirata iz tedanje slovenske zaostalosti, Bleiweisov kon. servatizem je predstavljal najbolj desno stran v slovenskem narodnem gibanju. Zaradi diametralnega na-sprotstva ' vsakršnemu revolucionarnemu demokratizmu je postala ta skupina v pravem pomenu vladna stranka, saj je bil njen program v agrarnem vprašanju zemljiška odveza z odškodnino, v narodnem vprašanju legalen boj za posamezne narodne pravice in zvestoba Avstriji kot braniku pred velenemškim liberalizmom, sicer pa podpora cerkvi in boj demokratičnem tendencam. Ko si je ta politična smer pridobila vodstvo v slo-
venskem narodnem gibanju, ga je v isti.mah iztrgala demokratičnemu krilu in ga zavedla na področja, kjer se ni bilo bati navarnosti revolucionarne propasti absolutizma. Ni pa bila to edina skupina, proti kateri je bil uperjen boj Prešernovega kroga. Uspešen razvoj nemškega, madžarskega in italijanskega naroda, ki je po-staviljal predvsem nevarnost nadvlade nemškega kapitala neposredno na dnevni red, je imel pri slovanskih narodih za. posledico , raznovrstne o-brambne poizkuse pred agresivnostjo nemške liberarne buržoazije., V tem, času, ko se Slovani še niso strnili v trdne nacionalne skupnosti, so nastale panslavistične in iliristične ideje, ki jili je propagiralo pičlo meščanstvo, ki ni imelo nobenih direktnih zvez z ljudstvom in ga zato v njegovih stremljenjih tudi ni razumelo. Realna politična zaslomba teh sanjarenj je mogla biti le fevdalno-absolutistična reakcija, na katero se je panslavizem edino mogel opreti in bil torej tako v svoji vodilni in konkretni obliki že od vsega začetka oddelek reakcije. —
To pa ne velja za vse struje pri slovanskih narodih, kajti idejo slovanske vzajemnosti so različni ideologi različno tolmačili. Revolucionarno demokratično krilo pri Slovencih je v Prešernu tolmačilo idejo panslavizma kot idejo političnega zavezništva slovanskih narodov, toda pri tem je stavljalo na prvo mesto demokratična načela in priznavanje samobitnosti posameznih narodov. — Hrvaška oblika panslavizma, prikrojenega interesom zaostalega hrvaškega meščanstva in plemstva, ki je branilo pred madžarskim centralizmom svoje provincialne interese, je ilirizem. Ker so bili štajerski in koroški Slovenci narodno .vse bolj ogrožani kakor kranjski Slovenci in je še.l tukaj razvoj kapitalizma vzporedno z oživljeno akcijo nemjškega nacionalizma, Je, .bila videti slovenska narodna usoda na Štajerskem in Koroškem dokaj brezupno. V tej situaciji se je oklenilo malome-ščantvo rešilnih iluzij o velični ilirskega rodu, ki bo skupno z ostalimi slovanskimi narodi obranil Slovence narodne smrti. Slovenski ilirizem je ideologija med demokracijo in kon-servatizmom nihajočega malomeščanstva, ki naj bi postalo predmet hegemonizma hrvaškega plemstva in meščanstva. Tu je razlog, da ilirizem pri Slovencih ni mogel zadobiti
ljudskega značaja, ker ni odgovarjal kmečkim težnjam po odstranitvi socialnih bremen. — Da je Prešeren odločno nastopil proti ilirizmu, se podaja iz celotne njegove demokratične usmerjenosti, zakaj on, ki je zidal vso politiko na akciji ljudskih množic, se nikakor ni mogei navduševati za ideje, ki niso koreninile v ljudstvu, ampak so ga demobilizirale. Ker je slovenski malomeščan iz bojazni pred lastnimi ljudskimi množicami potrkal po pomoč pri hrvaških fevdalcih, ti pa spet pri ruskem carizmu, so bila vsa tozadevna prizadevanja Prešerna kot demokratičnega aktivista, ki izhaja iz svojega ljudstva in njegove revolucionarne organiziranosti ter pozna nedemokra tično barvo, ilirizma in panslavizma, prežeta z. ostrino, ki je bila ,potreb-; na, za osredotočenje narodnih gibalnih sil. Prešernova veličina ni toliko v tem, da se je z vso energijo postavi! po robu pangermanističnim prodiranjem ne jugovzhod, temveč v še večji meri v dejstvu, da je navzlic temu, da je izrastel iz domačih tal, združil svojo do najvišje mere dovršeno slovensko-slovansko individualnost z evropsko univerzalnostjo na podlagi kulturne enakopravnosti In svobode.
Prepad, ki je zijal med Prešernovi-
mi umetniškimi stvaritvami in takratno uradno slovensko resničnostjo s svojim protikulturhim pomenom in karakterjem, med Prešernovo nacionalno izpovedjo in provincializom tedanje slovenske reakcije, med demokratično in človečanski orientacijo Prešernovega patriotizma in reakcionarnim slovenskim zaplotništvom v prid Habsburžanom in Vatikanu ter med Prešernovim slovanskim čustvovanjem in zarodki polfevdalnega panslavizma, nam v svoji brezbrežnosti izpričuje ves njegov enkraten genij in njegovo mesto v dosedanjem slovenstvu.
Prešernova pesem je zaradi svoje kulturne višine in po svojem demokratičnem humanizmu ob istodobnih ljudskih virih proizvod revoluconarno demokratičnih činiteljev, ki so spremljali evropsko demokratično revolucijo, pri tem pa je zaradi pristano slovenskega vznika odseval v njej obstoj neustavljivih elementov splošnega evropskega družbenega razvoja na Slovenskem.
Kakor je bil Prešeren v drugi po^ lovici 19. stoletja bojno geslo mladih, ki so se dvignili z Levstikom na čelu proti moralno ozkosrčnim nazadnjaškim silam v našem življenju, tako
madaljevanje na a, stranM
faikb Futla*
f'To je Čarovnija.» je s ponarejeno plahostjo odgovoril Stefan in si mislil: «In ti, rev^e misliS, da boS odprlo vrata? Niso baš trdne, a za tvoje žabje roke so trše od grajskih vrat.»
«Odpri, odpri !» je vpil fligar.
«Kdo je?»
Plenijč se je pri tem zvonkem glasu stresel, pozabil na čarovnico in skušal z obema rokama za debelim kamnom udariti po vratih. Kamen mu je zdrknil iz rok na prste leve noge. «Uj !» je bolestno vzdihnil. Stefan se je komaj brzdal- da ni bruhnil v smeh.
«Povejte, če ste žegnani ali hudičevi!» je zavpila Fanika.
Tedaj pa so se uprla v vrata Stefanova močna pleča.
Rrrrsk — ... in vrata so odpovedala.
Grof in fligar sta planila v hišo in jo razsvetlila. Hkrati pa se je fligar zavrtel na tia, rieke neznansko močne roke so ga s posebno naglico zvezale in vrgle v sobo. Medtem ko se je na pol zblazneli plemič nerodno in žabje gnetel skoz; okno, koder je zginila Fanika, se je razlegalo okrog hiše močno vpitje. Hlapci so se naglo, okrenili in se postavili v bran nenadno pridrvelim rihemberškim hlapcem, ki so se razmestili v loku. Isto so storili tudi Devinski.
«Zdaj prične borba med siromaki. Srce me boli, toda mora biti tako, če se nočemo zaigrati !» je zašepnil Stefan Nacetu pred hišo in nekam izginil.
«Tudi mene boli», si je.počepnil Nace...
«Bij !» se je razlegalo v jasno noč. Med krikom, stokanjem in kletvijo so se slišali udarci med peketanjem konjskih opit. Borba se je stopnjevala, borci so se zagrizeno zaganjali drug v drugega, se skušali približati od prikladne strani. Vihteli so gorjače, nekateri pa sablje, odbijali napad in skušali mahniti po nasprotniku na najbolj občutljivi strani. Le nekaj Rihemberških je bilo oboroženih s puškami in spustilo nekaj strelov, ki so preplašili Devinske. Trmasto so vztrajali v borbi eni in drugi. «Bij Devinske... bij Rihember-ške !» so vzpodbujali drug drugega. Padali so in obležali na eni in drugi strani, dokler se niso njih vrste razredčile... Le beganje splaše-nih konj je odmevalo v mirno noč...
Med borbo je grof kot obseden letel za Faniko, ki se je po veveričje umikala pred njim in hkrati izginila kot bi se bila pogreznila v zemljo. Ni se zavedel, da leti za njo v rov, ko ga je nekdo pograbil od zadaj za vrat in ga tiščal. “Kdo si in kaj iščeš tod ?» ga je vprašal z glasom, kj mu je vzbudil grozo.
«Uj !» je vpil in se zvijal v krepki pesti neznanca. «Čarovnica!... Pusti me!»
«Kaj hočeš, te vprašam! Cernu so skrivaš v ta čarovniški rov, ki ni namenjen iebi in te lahko pogoltne za vedno?!... Ali ne sliriš, kako se bijejo ! Kdo in odkod so, ne vem. Cujem samo udarce, vpitje, ječanje... Ce si
junak in daš kaj na svojo čast, pojdi in poglej, kaj se godi ! Ali pa izgini odtod in ne prikaži se nikdar več, ako ti je do tvoje kože ! Nikoli več v to vas... si razumel?»
Dvignil ga je iz rova in ga izpustil. Grof se je, moker od groze, ozrl in ugledal pred seboj samega - Črnega. Zahropel je v nepopisnem strahu- se skušal ritenski umakniti in odrevenelih nog zadel ob školj ter telebnil med kamenje. «Nikoli več v to vas, ti pravim!» je s kazalcem dvignjene desnice zapretil črni in se umaknil v - jamo.
«Nikoli več!» je obljubil grof in beža! k Nacetov! hiši. Kot duševno omračen je letal okrog nje in se nato nekam izgubil.
«Ali čuješ, fligarček? Gospodar se joče po svojem junaku. «Gliha vkup Striha.» Ta res drži. Vidva sta jih že dovolj naštrihala. Dobro si izšolal mladiča. Lahko si ponosen, da si tako vplival na plemiško kri. Ta naj bi uničil mojega otroka, ti pa mene kot sta jih uničila že mnogo. No, stvar se je obrnila in zdai boš polagal račune ti...!» «Pusti me!» je vpil fligar. «Obljubim ti, da me ne bo več k tebi.» «Le ohrani obljubo, pijano žrelo, ki si se pred napadom na Naceta nažlempal našega vina, da ti da korajžo. Iz tvojih ust prihaja smrad tvoje gnile duše in strohnele vesti. Ti spadaš $amo na gnoj...»
«Vse ti verujem, Polona ! A mi ne smemo
poznati maščevanja, ampak samo pravično plačilo za vsako delo, pošteno in nepošteno...»
«Za pravdo !» je takrat zaorilo pred Nacetovo hišo. Bili so domačini... vsa vas: možje, žene in otroci.
«2ivjo, Nace!... 2ivjooo!» je donela iz mešanega zbora.
Nace se je pojavil na pragu hišnih vrat. «Vi me pozdravljate, kot da bi bil jaz sam dobil bitko. Vsakdo iznied nas je dal svoj delež, eden več, drugi manj. Sedaj je šlo skoraj brez našega sodelovanja, v bodoče pa bo treba prispevati več. Naša vas mogoče ne bo več pozorišče bojev. Pač pa bodo drugi kraji, kjer trpijo enako kot mi in se tudi borijo za iste pravice. Njim bomo morali pomagati... Vsi smo eno, vsi iz istega debla, vsi ena sama velika družina, medsebojno povezana v sreči in nesreči, po krvi in usodi... Vsi enako hfrepenimo po boljši usodi in težimo za staro pravdo... za nekdanjo svobodo...»
«Za pravdo... ! Za svobodo... !» je zaorilo kot iz enega grla.
«To je in naj ostane naše geslo !» je dejal Nace in nadaljeval: «V moji sobi čaka fligar, razbičana duša tako vpije po osveti !»
V hišo je prva pridrvela Polona... tista žena, ki je zadnjič tako prosila Naceta, naj ji da v roke fligarja.
«Ali ga imaš, Nacek?... Kje je?» je vsa za-
sopla vprašala Naceta, ki je bil pravkar stopil v kuhinjo in priprl za seboj vrata.
«Poglej !» je dejal in jih spet odprl.
Polona je obstala na pragu sobe, izbuljila oči in skrčila dolge suhe prste kot zver, ki ima že plen v svojih krempljih. Polblazno je sikala vanj: «Za., pe... Ijivec... ne., čist... nik..., go... ljuf..., iz... da... ja.,, iec, zver. zver !»
Pognala se je vanj in mu zapičila debele nohte v obraz. «Kaj si storil iz mene, zver?» je rjula v maščevalnem razpoloženju. Oči bi mu bila izpraskala, če bi je ne bil Nace odstranil in pomiril.
«Polona ! Za gorje, ki ga je naprtil naši zemlji.... tebi, meni in stoterim drugim, zasluži natezalo. A mi hočemo biti ljudje s srcem, dušo in vestjo..., hočemo biti boljši od naših tlačiteljev. Zato je najbolje in najbolj pravično, da se vaščani skupno dogovorijo, kako naj ga najbolj pravično kaznujejo. Potrpi, Polona !»
«Joj, Nace ! Kako naj čakam, če pa moja razbičana duša tako vpije po osveti.
Oglasil se je nekdo iz množice in predlagali «Vsakdo naj mu jih po vrsti našteje, kolikor jih je vreden. Majhno je to plačilo, a kaj se hoče !»
«Pravični? predlagaš. Ali ste vsi za to !» je vprašal Nace.
«Vsi, vsi ! Le pripeljite ga !» so kričali.
«Nace je to odklonil, rekoč: «To bomo izvršili danes pri belem dnevu na sredi vasi v opomin vsem- kaj čaka onega, ki iz sebičnosti in samoljubja brezobzirno prodaja svoje poštenje, svoj rod in svojo srečo... Nato ga bomo izročili drugim vasem, ki ga tudi komaj čakajo... Za pravdo!»
«Za pravdo!» so vzklikali, ko so odhajali...
Tone in Fanika, k; sta ves čas vsa srečna kramljala za hišo, sta se vrnila pred hišo in trčila na Naceta in Stefana, ki sta izredno razigrana tiho kramljala.
«In Marko?» vpraša Nace.
«Vojsko zbira... Men; pa se ne mudi, ker sem še vedno omamljen od čarovnije... Vsi smo omamljeni: grof, fligar, hlapci... Dobro si jo izvozil, Nace!»
Medtem jo pristopil Tone, vodeč Faniko: «Sedaj pa vsi v moj hram, da napijemo vašemu zdravju... !»
«... in Faniki», je pošepni! pravkar došli Marko Nacetu.
«Hh ! Samo to !» je polglasno ušlo Nacetu, ki ga je nosila dobra volja. Ce bi ne bil trda kraška grča a!i mehko jedro pod trdo lupino, bi bil objel in poljubil Faniko in Toneta.
Ko je dal straži navodila za čuvanje fligarja, je lahkih korakov odšel v Tonetov hram, da napile njihovi in svoji sreči.
Konec
(Nadaljevanje s 12. strani.) je pomenil slovenskemu ljudstvu v osvobodilni borbi proti okupatorju in mu pomeni v današnjem družbenopolitičnem dogajanju simbol vere v zmago pravice nad nasiljem, znamenje, ki ga je vtisnila Prešernova poezija v naša srca, pa nas s svojim neuklonljivim svobodoljubjem oplaja tako kakor je oplajalo doslej vse napredne slovenske napone. Zato nam je danes Prešeren neprimerno bližji, kakor nam je bil kdajkoli. V njem razkrivamo živo utelešenje slovenske misli, zavest globoke in tesne prikle-njenosti na zemljo, iz katere je rasel, iz.katere so vzklile njegove edinstvene umetnine.
Prešeren je središčna postava slovenske kulture. Vse evropske struje od renesanse in klasicizma do romantike, ne glede na antiko, so se v njegovi liriki spojile v čudovito ubrano enoto, prežarjeno z ognjem njegove pesniške sile in izvirnosti. V svojem udejstvovanju je združil Prešeren sodobnost z vrednotami preteklosti ter je na dognanjih evropske tfadicije in v duhu naše svojstvenosti
brez suženjskega posnemanja tujine samoniklo ustalil zakone slovenske poetike in prozodije. Kot polnokrven umetnik je znal v dotedaj preprosti in neizlikani slovenščini v dovršeni obliki ter neposredni učinkovitosti doživetja izražati najnežnejše drhtljaje čustev in najvišje miselne zalete. Prešernova pesem je po svojem lite-rarno-estetskem videzu svojevrstna zlitina čustva, misli in Izraza. Vse na njej je izdelano do zadnjih odtenkov, pretehtano in izbrušeno do take mere, da skoraj ne more biti bolj popolno. Neskončna vsebinska širina in breztalnost Prešernovih del je odeta v umerjenost, monumentalnost, in ravnovesje kompozicijskih sestavin v zgradbi celote, ki so posebnosti pesnikovega čustvovanja in doživljanja sveta. — S svojo odkritosrčnostjo si je nakopal Prešeren glas nenravneža, ker pa je bil istočasno radikalen nasprotnik Metternichovega režima in folkloristične romantike Kopitarjevega kova ter je zavračal vsako tiranjo in sekal pot iskreni estetiki in široko-grudnejšemu pojmovanju lepote, je bil deležen vsesplošnega kulturnopo-
litičnega odklanjanja, Prevpitje nabreklo bobneče mračnjaške patetike Koseskega, ki je mašil genialni Prešernovi progresivni liriki usta, kaže vso mizernost takratnih slovenskih prilik.
Kazumevanje Prešernovega življenja in dela je bilo vselej merilo naše politične zrelosti in omike; to delo ni samo častitljiv spomenik, zaklad je iz katerega jemljemo in se ne manjša. Le mera s katero črpamo iz tega zaklada priča o naši politični volji in človečnosti. Zato je šio spoznanje Prešernovega dela in njega dojemanje v istem tempu z našim narodnopolitičnim napredovanjem. Danes je znanost že podrobno proučila Prešernovo življenje, do potankosti zbrala gradivo o času in ljudeh ob njem ter raziskavala njegovo pesniško in zgodovinsko delo. Prešernov duh je napolnil že vso slovensko u-metnost, njegova beseda pa je dobila spremljevalko v preprosti melodiji prvih slovenskih skladateljev in je prešla v simfonična dela novejšega časa; njegova beseda navdihuje slikarje in kiparje; zgodba njegovega
življenja je bila snov za dramo, novelo in roman. Se zmeraj je občutna potreba po mnogih razjasnitvah, a nad vsako še tako trdno obdelavo in še tako zanesenim povzdigovanjem ostane Prešernovo delo nespremenljivo veliko» Katero koli stran Poezij odpremo, povsod se lesketa moč in dalekovidna drznost duha, srčna globokost in po trpljenju očiščena lepota, stopljena s stvariteljno resnično-( stjo.
Kadar se zaustavljamo ob spominu velikih ljudi in tehtamo njihova dejanja ter skušamo dognati, kakšni so bili njihovi odnosi do najktualnejših kompleksov celukupne todobne problematike, se vedno sprašujemo, kaj je bilo v njihovem delu takega, kar je premaknilo razvoj in obnavljalo življenje, dobimo odgovor :	borba
za vsebino in podobo človeka. Edino to, kar je bilo storjenega za počlovečenje duha in srca ter za postavitev življenjskih okvirov in osnov, ki u-strezajo človečnostnim zahtevam, je veliko in lepo, je napredno. In Prešeren je bil napreden v najvzvišenej-
šem pomenu te besede. Odprl nam je prihodnostne perspektive v ljudstvu zasidranega duha, strl je okove zatohlih političnih in moralnih nazorov ter razgrnil pred Slovenci nedogledna obzorja vsečloveškega bratstva. Tisti pa, ki so pljuvali na Peršernove Poezije in ga ožigosali kot manjvrednega člana družbe, so bili na isti liniji z ljudmi, ki se jim je hotelo Levstikovega pogina in sežiganja Cankarjeve lirike, podpisovali pa so z, obema rokama načela nazadnjaške in zlagane, licemerske morale z vsem tistim socialnopolitičim kretinizmom, ki se je slednjič skotalil v blato italijanskega in nemškega /ašizma, odnosno angloameriškega imperializma. Ničesar, kar so rodili Slovenci zdravega, ni brez Prešernovega očetovstva, zakaj s tem, da se. je prepajal Prešeren z evropskimi revolucionarno demokratičnimi tokovi, je postal znanilec in sotvorec neogibnega bodočega razvoja. Razkol med Prešernom in stvarnostjo so mogle poravnati samo ljudske množice, ki pod dejanskim vodstvom najnaprednejše družbene teorije grade socializem.
Drugi Jugoslovanski umetniški film j
To ljudstvo bo živelo
Lani so v Jugoslaviji gledali prvi domači umetniški film tSla vica«, ki ga je izdelal Avala film, podjetje za proizvodnjo filma v Beogradu. Spomladi 1948 pa so pričeli s filmom »To ljudstvo bo živelo« v proizvodnji Jadran-filma v Zagre-ou in ga končali do decembra 1947.
Kot prvi film »Slavica«, tako tudi »To ljudstvo bo živelo« zajema svojo filmsko snov iz velike borbe naših narodov proti okupatorjem in domačim izdajalcem. »Slavica« prikazuje svet naših hrabrili partizanov-mornajev, naš drugi umetniški film pa vsenarodni upor pogumnega ljudstva Bosanske krajine v Podgrmeču, njegovo pripravljenost za največje žrtve in njegovo veliko ljubezen do narodne armade.
Besede maršala Tita, v govoru na zboru v Jasenicah, 7. januarja 1943, so vodilni motiv vsega filma: »Vesel sem, ko lahko vidim vašo ogromno ljubezen in zaupanje v našo narodno osvobodilno vojsko, v našega velikega zaveznika, Sovjetsko zvezo. Rečem vam, da nihče ni pokazal toliko požrt-
SAVA MILUTINOVIČ
vovanja in ljubezni do te naše borbe kot vi. Gledam vaše žene kako prinašajo v dar iz. delke svojih rok, ki so jih naredile ob svetlobi lojenic. Povejte mi, tovariši, katera armada v naši domovini je do. živela kaj podobnega razen naše? Tako enotnega bloka fronte ih zaledja ni bilo v zgo. dovini naših narodov še nikoli. In to je velik doprinos za našo zmago!«
Film se prične s propadom stare jugoslovanske vojske, ko so izdajalski oficirji zapustili svoje vojake in se prodali okupatorju.
Vendar v ljudstvu so zdrave, zavedne sile in te zbere komunistična partija ter jili organizira v vsenarodni upor. Razen prodanih duš, ki hočejo tudi iz te svete ljudske strani kovati svoje osebne dobičke, se ves narod Bosanske krajine enodušno vključi v borbo: borci, mladina, žene, starci — vsi s svetlo vero v končno zmago. Niti največji napori in žrtve ih ne morejo odvrniti oci poštene, borbene poti za svobodo. Že od vseh začetkov spremlja borbo tudi preprosto, nepismeno dekle Jagoda, ki v zaledju organizira med mladino pomoč vojski. Predanost borbi, iskrenost, navdušenost a pravično stvar in svetil, ne-Jstrašeni pogum v najtežjih trenutkih, ko žrtvuje tudi svoje življenje — to so glavne odlike Jagode. Tik pred smrtjo govori ljudstvu z upornimi,
^_______________________________
junaškimi besedami in ga poziva, da nadaljuje veliko borbo ter mu zagotavlja, da se bo tovariš Tito zopet povrnil v njihovo Bosansko krajino.
Svetli lik preproste Jagode, ki se ob tem, ko prenaša partizanom hrano skozi snežne zamete čez Grmeč planino, uči tudi pisati in brati, prežarja ves film in potrjuje silno vero v to ljudstvo, ko je nečloveško trpljenje vzdržalo in premagalo močnejšega sovražni, ka, da to ljudstvo hrani v sebi ogromne sile, velike človečanske ideale, in da zato nikoli umreti ne more. To je obenem tuđi apoteoza tistim mnogim, ki so padli po teh planinah za svobodo, pa naj so prišli iz Crne gore, Srbije, Dalmacije, Hrvatske in ki jih opeva še pesem: »Na Kozari grob do groba, majka traži sina svoga . . .« A ta pesem se prelije v' ponos, v veliko ljubezen do te zemlje, prepojene s krvjo najboljših sinov in hčera, v veliko prisego, da izgradimo do konca svojo domovino in budno stražimo velike, dragocene, s krvjo priborjene pridobitve pred vsemi notranjimi ali zunanjimi sovražniki. To ljudstvo bo živelo! Da, živelo bo, kajti doslej ni živelo, kvečjemu le životarilo. Sedaj vstopa v novo veliko življenje, v življenje svobode, dela in pesmi in to ljudstvo stopa s pogumnimi, velikimi koraki naprej!
Od prvega filma »Slavica« je domača filmska proizvodnja s filmom »To ljudstvo bo živelo« — napravila pomemben korak naprej. Posebno se Je odlikoval operater Oktavi-jan Miletič, po dobri, zaključeni kompoziciji slike. Tudi scenarij, ki ga je napisal znani pesnik Branko Čopič nosi v sebi mnogo momentov, ki jih lahko filmska režija prikaže kot polnokrvne filmske podobe. Režija je imela tu posebno težko nalogo, saj so snemali esto v izredno težavnih prilikah (posebno originalne zimske scene na Kozari in Grmeč planini), odvisnih od snega in sonca. Značilno, da je 80 odst. scen posnetih na terenu in le 20 odst. v ateljeju. Pri snema-ju je sodelovalo tudi ljudstvo — domačini izpod Grmeča in borci, ki so se sami udeležili bitk in so z mnogimi nasveM in sporočili doprinesli k verodostojnosti filma. V bojnih scenah so sodelovali tudi borci in oficirji JA. Pri snemanju na Kozari je sodelovalo preko 300 statistovi — Tako tisti, ki so sami sodelovali v .teh borbah po Bosanski krajini, v tem filmu zastopajo tudi svoje zveste, padle tovariše, ki so dali življenje, da m! danes lahko živimo v svobodni, ljudski državi.
Film je dosegel ogromen uspeh: v Zagrebu si ga je ogledalo preko 300.000 ljudi, V Beogradu v 3 dneh okoli 100 tisoč. Sedaj bo premijera fudi v Ljubljani, nakar bo šel film po vsej Sloveniji.
F. J.
„Parada mladosti'* v inozemstvu
Pred več meseči so v Jugoslaviji izdelali prvi barvni film »Parada mladosti«. Najprej so ga predvajali doma, nato v inozemstvu
Na iniciativo Društva poljsko - jugoslovanskega prijateljstva so ga predvajali v Varšavi. Med številnim občinstvom so bili člani jugos'u an-
'UAVFflOJ EU EAlilUEISOd ESJ-ljC diplomatski predstavniki time. pih dežel, predstavniki poljske v’sde in vojske, člani S'ovan-.-koga komiteja in Društ/a poljsko-jugoslo’.anskega prija-tc’jstva kakor tudi zastopniki javnega in kulturnega živlie-nja poljske prestolnice. Film je žel splošno odobravanje.
18. decembra je Društvo Francija-Jugoslavija predvajalo film »Parada mladosti« za pariško javnost v eni največjih dvoran Pariza.
_____________________________J
85. »Kaj boš napravil z denarjem? jo vprašal Joe Veliki. »Gotovo nisi še nikdar iskal zaklad, da tako sprašuješ«, mu je odgovoril Pilon. »Zase ga nc bom obdržal, dal ga bom Dannyju. Mi vsi iščemo danes zanj, ker nam je izkazal toliko dobrot.« 86. »Kaj ti ne boš imel niti vedra vina od zaklada?« je dalje poizvedoval Joe. »O da, ko bo Dannv dobil denar, bo kupil vino in pila ga bova lahko tudi midva.« Luna se je skrila, gluha noč je zajela pokrajino. 87. Pilon je začel pridigati kakor spo-
kornik: Biti moramo dobri in velikodušni; jaz sam nisem bil vedno: lagal sem in kradel. Nato se je obrnil k tovarišu: »Oe boš tudi ti Joe opustil svoje grde razvade, boš občutil podobno blaženost kot jaz.« Ko se je zdanilo, sta si Pilon in Joe dobro ogledala mesto zaklada ter odšla proti domu. 88. Tam sta našla prijatelje vse utrujene. »Tudi vidva nič?« so vprašali. »Nič«, je odvrnil Pilon, da bi prehitel Joea Danny, ki jc razumel, da jc pridobil z Joem novega podnajemnika, je pripomnil: »Postelja je samo zame!«
89. Pirat je odšel po drva, ostali pa spat. Proti večeru sta se Pilon in Joe opremila s potrebnim orodjem in šla iskat zaklad. Na poti sta se sprla. Ko je namreč Joe pokazal vrč vina, ga je Pilon osumil, da je že izkopal zaklad. 90. Joe je priznal, da je vino dobil za odejo, ki jo jc izmaknil Dannyju. Pilon ga jc tako pretepel in ozmerjal, da jc začel jokati... Zagrozil mu je, da mora škodo Dannyju poravnati in za kazen opraviti tudi vsa težka dela pri odkopavanju zaklada.
#Ii S A H 4i i #
Vesti iz šahovskega sveta
Na letošnjem božičnem turnirju v Hastingsu v južni Angliji je zmagal madžarski velemojster Szabo s 7 1/2 točkami. Drugo, tretje in četrto mesto so zasedli šahovski veteran Georg Thomas (Anglija), Grob (Švica) in Muehring (Nizozemska) s 5 1/2 itd.
,V začetku februarja bo v Zlinu (Češkoslovaška) mednarodni turnir, na katerem bosta igrala tudi jugoslovanska predstavnika, in sicer velemojster Vasja Pirc in mojster Vasilije Tomovič.
Aprila se bo pričel na Nizozemskem turnir za naslov šahovskega svetovnega prvaka. Igrali bodo: bivši svetovni prvak dr. Euwe (Nizozemska), Fine (USA), Reschewski (USA), Botvinik (ZSSR), Keres (ZSSR) in Smislov (ZSSR). Ta turnir bo četverokrožen tako, da bo vsak z vsakim igral štiri partije. Zmagovalec tega turnirja bo prejel naslov svetovnega prvaka. Prvo polovico tega turnirja bodo igrali na Nizozemskem, drugo polovico pa v Moskvi.
Prinašamo partijo s Cigorinovega spominskega turnirja v Mo-, skvi (december 1947),
Beli: Ragozin	CrrihBondarevski
Angleška otvoritev
1) e2—c4; Sg8—f6. Beli je otvoril s c-kmetom, to je angleška otvoritev; ta otvoritev navadno preide v damski gambit. 2) Sgl— f3; b7—bb'. Crni je izbral tako imenovano zapadno-indljsko obrambo. 3) Sbl—c3; Lc8—b7. 4) d2—d4; e7—e6. Nastal je pravi damski gambit. 5) Lel—-g5; h7—h6. Beli je izbral precej krotko nadaljevanje; običajno igrajo na tem mestu g2—g3 ali Ddl—c2. 6) Lg3j>/ f6; Dd8X18- 7) Ddl—d3; Lf8—• b4. Borba za središčno polje e4. 8) 0—0—0; Ll>4Xc:i. Crni zamenja lovca na c3j da si osigura sre-
diščno polje e4; beli bi seveda lahko vzel na c3 s kmetom, s tem bi si jih pa oslabil. 9) Dd3Xc3; d7—d6. 10) g2—g3; Sb8—d7. 11) Lfl—g2; 0—0—0. Bolj naravna in varna bi bila rohada na kraljevo stran. Napad proti veliki rohadi je običajno uspešnejši kot proti mali rohadi, ker krilo ni zaščiteno od kralja. 12) Thl— el; Kc8—b8. Bolje je bilo držati točko e4 z Lt>7—e4. 13) e2—e4; e6—e5. 14) d4—dà; g7—g6. Beli grozi z napadom proti črnemu kralju z b2—b4, Kcl—b2, Tdl—el, c4—c5 itd. Crni zato začenja s protilgro na drugi strani. 13) Tel—e2; Df6—e7. 15) Sf3—el; f7—f5. 17) Sel—d3; f5Xe4. Bolje je bilo s Sd7—f6 še enkrat napasti točko e4 in šele po f2—f3 vzeti na e4. Crni bi imel potem protiigro na odprti f-linijt. 18) Lg2Xe4; Sd7—c5. Napaka, ki izzove prodor proti črnemu kralju. 19) Sd3Xc5; b6xc5. Bolje je bilo vzeti konja z d-kmetom. 20) Tdl—d3; De7—d7. Črnega kmeta na g6 beli seveda ni smel vzeti, ker bi po De7—gS-j- izgubil lovca. 21) Dc3—a5; a7—aS. 22) b2—b4; c5xb4. 23) Te2—b2; Kb8—a7. 24) Tb2Xb4; Td8—a8. 25) c4—c5! d6Xc5. Proti silovitemu napadu belega seveda ni več obrambe. 26) Da5Xc5-j-; Ka7—b8. 27) Td3—b3; Ta8—a7. 28) Dc5Xa74-; Kb8Xa7. Beli žrtvuje damo in izsili mat. 29) Tb4Xb7-j-; Ka7—a8. 30) do—d6. Crni se vda, ker je mat neizbežen. Zopet lep primer napada na oslabljeno kraljevo pozicijo.
Prinašamo še kratko poučno partijo z lanskega madžarskega prvenstva. -
Beli: Szabo	Crni: dr. Sooky
Sicilijanska obramba
1) e2—e4; c7—c5. 2) Sgl—13; d7—d6. 3) d2—d4; c5X<14. 4) Sf3X d4; Sg8—te. 5) Sbl—c3; g7—g6. Tako imenovana zmajeva varianta sicilijanske obrambe. 6) Lel—e3; Sf6—g4? Poučna napaka, črni izgubi celo figuro. 7) Lfl—b5-{-. Crni se vda, ker po LcS—d7 beli vzame z damo skakača na g4,
Judi mojstri niso nezmotljiv^	tng. M, Vidmsičs
Zopet zimske olimpijske igre
Dvanajst let je minilo od zadnjih olimpijskih iger. L. 1936 je imela izvedbo olimpiade v rokah država, ki bi je ne bila smela imeti. Medtem ko naj olimpijske igre služijo ideji miru, je hitlerjevska Nemčija pripravljala vojno, ki je še pred naslednjo olimpiade, tki bi morala biti 1. 1940), izbruhnila.
Letošnja olimpiada bo v Londonu, a zimske olimpijske igre Se odigravajo v St. Moritzu v Svici. Udeležuje se jih veliko število držav s stotinami tekmovalcev.
Zimske olimpijske igre so se pričele V petek, žal je bil že sam začetek tak kot bi ne smel biti. To pa po zaslugi -gospodov 'Američanov.
(Danes 'podajamo le nekaj poročil z zimske olimpiade v St. Moritzu, prihodnjič bomo pa prinesli celoten pregled.)
Ameriški škandal v St Moritzu
Ljudje, ki mislijo, da je edino sredstvo uveljavljanja dolar, si niso mogli kaj da ne bi tudi take manifestacije, kot bi morala biti olimpiada, spremenil5 v škandal. »Glavne vloge» v tei nečedni igri igrajo Mednarodna hokejska federacija, ameriški in švicarski olimpijski odbor in dve ameriški hokejski zvezi. V Ameriki sta namreč dve zvezi: Hokejska zveza in Amaterska unija. Prva je zgolj profesionalna, trgovska organizacija; _ Amaterska unija se pa le bolj kiti z amaterskim imenom, a se dejansko ne razlikuje mnogo od prve.
Ko je šlo za to, kdo bo na olimpiadi zastopal Ameriko, je bila za ta določena Amaterska unija. Toda Hokejska zveza je uvidela, da bi bila velika škoda opustiti tako lepo propagandno priložnost, kot je olimpiada. Zato je njen direktor že pred nekaj meseci naše! «okence», da je zlezel. — s pomočjo dolarjev seveda — v Mednarodno hokejsko federacijo. Amaterji» so kajpak protestirali, češ kako more v takem forumu sedeti predstavnik profesionalcev. Toda učinkovitost dolarja je še delovala: gospod je nabavil potrdila, da njegovi «varovanci»_ niso profesionalci, ampak sami najidealnejši amaterji.
Sedaj pa je nastopil Mednarodni olimpijski odbor, ki je zapretil Švicarskemu olimpijskemu odboru z izključitvijo iz federacije ker je do-
volil, da odkriti profesionalci igrajo na olimpiadi. Švicarski olimpijski odbor, ki ga pri njegovem delu ne vodi vnema za napredek športa, temveč interesi lastnikov turističnih objektov v St. Moritzu, se je začel loviti za ona «potrdila» o amater stvu ameriških profesionalcev, da bi s temi potrdili, ki so navadni falzifikati, rešil lepe dohodke bank, ki so investirale kapitale za ureditev luksuznih hotelov v St. Moritzu.
Tako je Švicarski olimpijski odbor ostal trdovraten in organiziral tekmo med Svico in Ameriko. Ciani Mednarodnega olimpijskega odbora, (k; je nad švicarskim odborom), so demonstrativno odšli, ko se je ta tekma pričela.
Mednarodni olimpijski odbor je nato objavil, da hokejskih tekem ne bo priznal za del zimskih olimpijskih i-ger, nakar je imel Švicarski odbor že pripravljen odgovor: igralo se bo za svetovno prvenstvo 1. 1948. In tako se igra. Dosedanje tekme so dale naslednje rezultate:	CSRrltalija 22:3;
Svica:ŽDA 5:4, Kanada:Svedska 3:1, Poljska:Avstrija 5:4, ZDA:Poljska 21:4, Anglija:Avsirija 5:4, Svica:Italija 16:0, CSR:Anglija 11:4, Kanada:Poljska 15:0, Svedska:Avstrija 7:1, CSR:Poljsks 13:1, Svica:Avstrija 11:2, CSR:Sv«dska 6:3, Kanada:Anglija 3:0, ZDA:Italija 31:1, Kanada:ltalija 21:1, ZDA: Švedska 5:2. Na lestvici vodi Češkoslovaška.
Tek na 18 km
Sobotnega teka na 13 km se je udeležilo 84 tekmovalcev, ki so startali po pol minute. To tekmo vanje je štelo za prvenstvo v samostojnem teku in v klasični kombinaciji. V. tej tekmi so nastopili tudi Jugoslovani. Bilo je že v na prej jasno, da je tek na 18 km obsolutna domena severnjakov. In res so prva tri mesta zasedli Sve di naslednji dve Finci, prvi Norve-• žan je na devetem mestu, nato spet severnjaki vse do 20. mesta,, ki ga je zasedel prvi Švicar, 22. prvi Italijan. 38. Poljak. 41 Ceh, 49. Madžar. Prvi Jugoslovan Razinger Tone je zasedel 51. mesto s časom 1:28,24 (čas zmagovalca 1:13,50). Kordcž, Knific, Pogačnik in Klančnik so zasedli 53., 55., 56. in 69, me/sto. Za najboljšim Jugoslovanom so ostati še vsi Američani, ■ Kanadča
rti, Lichtcnstemci in mnogi Čehi, Poljaki, Francozi Avstrijci itd. Glede na pomanjkljiv trening zaradi letošnjih neugodnih snežnih razmer ni bilo pričakovati boljšega uspeha jugoslovanskih tekmoval-zvrstilo takole: 1. I.indstroem 1:13.50 cev. Prvih pet tekmovalcev se je ure, 2. Ostenson 1:14.22, 3. Ericsbn 1:16.06 (vsi trije Švedska), 4. Ha-su Heki (Finska) 1:16.43, 5. Carls-son (Švedska) 1:16.54.
Ce je dosedanji prvak, moštvo Skednja, v nedeljo izgubil po razmeroma slabem moštvu Dreherja (1:0), je to sicer nekoliko presenetljivo, ni pa nič nemogočega. Kljub porazu je Skedenj ostal na čelu, ker je tudi Magdalena prejšnjo nedeljo izgubila. Da pa vrže tak poraz moštvo kot je Skedenj tako zelo iz ravnotežja, kot se je to pokazalo v nedeljo, — to je pa le nerazumljivo. Ali pa se da razumeti in razlagati edino z dejstvom, da igra v naših društvih še vse preveč ljudi, ki nočejo vedeti, zakaj prav za prav šport gojimo. Hočemo zdravih in borbenih ljudi, ki pa znajo v borbi tudi priznati prednost tekmeca, kadar je ta boljši. V nedeljo so se igralci Skednja po golu, ki jim ga je zabil Dre-her, pokazali, da se ne znajo lepo boriti, da niso pravi športniki. Pri tem mislimo na dogodke na igrišču med tekmo in izpada nekega Trebica nad stranskim sodnikom med športnimi poročili niti ne maramo omenjati, ker spada v policijsko kroniko. Ko bomo opazili drugačno obnašanje, bomo pa drugače poročalj iti pisali — mogoče tudi o Skednju.
Kakor omenjena tekma tako tudi ostali dva nista mnogo vplivali na' razvrstitev v lestvici, ki je ostala skoraj nespremenjena. Tovarna strojev in Montebcllo tl:l) sta se razšla vsak z eno točko, potem ko so oba gola zabili «strojniki», torej tudi avtogol, V tekmi med Costalungo in Miljami se zdi, da so se prvi v dežju in blatu bolj znašli in so zmagali s 3:2.
Hitro drsanje na 500 metrov
V hitrostnem drsanju na 500 tri so si razdelili prva mesta Norvežani in Američani: 1. Helgesen (Norveška) 43.1 sekunde; 2. Bartholc-mevv (ZDA) 43,2; enak čas sta dosegla tudi Byberg (Norveška) in Fitzgerald (ZDA); na petem mestu je Henry (ZDA) s časom 43,3. Kot vidimo jc bila borba zelo ostra m je zmaga Norvežana Helgeseha nekoliko nepričakovana, ker je veljal za favorita Bartholoniew.
Triestina sama
na tretjem mestu
V nedeljo je bilo kaj čudno vre me, ki se je menjavalo od ure do ure in od kraja do kraja. Medtem ko je v Trstu ves dopoldan lilo, ie igrala Triestina v Milanu ob krasnem pomladanskem soncu, a v Aleksandriji se je morala zaradi dežja in blata tekma v 25 minuti prcki niti. Triestina je šla v Milan brez svojih dobrih dveh igralcev, ki sta bila diskvalificirana. Toda kljub temu je Inter ni uspel premagat'; prvi polčas se je celo končal z. zmago Triestine (1:0) in šele v drugem polčasu je prišlo izenačenje (1:1). Ker je Juventus doma izgubila po Bologni (1:0), je zaostala za eno točko za Triestino, ki je se daj sama na tretjem mestu, za Torinom, od katerega jo pa loči pet točk. Torino in Milan sta bila oba na tujem, le da se je prvi vrnil ,z izdatno zmago nad Modeno (3:0), Milan pa je v Vicenzi rešil le neodločen rezultat (0:0). Razen Juventus pa je tudi Genova izgubila na lastnem igrišču v feloni s Fio rentinr (2:1) in enako Salernitana z Remo (1:0). a domačem igrišču je zmagal edino Lucchese z Napoli (2:1). Drugi rezultati so pa ostali neodločeni: Atalanta — Pro Patria 2:2 in Livorno -- Bari 1:1. Le-ì stvica se bistveno ni spremenila.
Po deset najboljših slovanskih tekačev
Izmed slovanskih tekačev na srednjih in dolgih progah so najboljši;
na 800 m;
Čevona (CSR)	1:32.1
Vomačka (CSR) 1:34.2 Pugnčevski (SZ)	1:54.3
Vinter (CSR)	1:54.6
Zimin (SZ)	1:55.0
Slabik (CSR)	1:55.4
J. Fučikovski (CSR) 1:55:5 Kudzjaveev (SZ) 1;55.5 Ceraj (FLRJ)	1:55.9
Curič (FLRJ)	1:56.0
Cik'n (SZ)	1:56.0
na 1500 m;
Cevona (CSR)	3:30.6
Zatopek (CSR)	3:52.8
Vomačka (CSR)	3.55.0
Pugačevski (SZ)	3:56.6
Vitousme (SZ)	3:57.8
Stelfenovič (FLRJ) 3:68.6 Sidorenko (SZ)	3:58.6
Roudin (CSR)	3:59.6
J. Fučikovski (CSR) 3:59.7 Prževalski (SZ)	4.002
na 5000 m:
Zatopek (CSR)	14:08.2
Vanjin (SZ)	14.50.8
Prževalski	(SZ)	14.51.0
Kazancev	(SZ)	15.04.2
Punjko (SZ)	15.06.6
Popov (SZ)	15.06.8
Stefanovič	(FLRJ) 15.07.2
Požidajev	(SZ)	15:07.8
Zulenjev (SZ)	15:08.8
Gordijenko (SZ)	15.09.4
na 10.000 m:
Vanjin (SZ)	30:36.8
Sorokovih	(SZ)	31:12.2
Popov (SZ)	31:13.4
Gordijenko (SZ)	31:16.4
Stefanovič (FLRJ) 31:45.4 . Zulenjev (SZ)	31:51.8
Jermolaiev (SZ)	31:59.0
Mihalič FLRJ)	32:02.4
Drgčarev (SZ)	32:12.0
Požidajev (SZ)	32:29.8
Kot vidimo, sa srednje proge-domena Cehoslòvakov; Jugoslava-na sta na 800 m šele na osmem in devetem mestu, mcđtm ko jc na 1500 m ‘Jugoslovan Stefanovič., za-sedel šesto mèsta Na	5000- m Sii i
10.000 m vidimo, da absolutno prevladujejo atleti Sovjetske zveze, med katere pa se je posrečilo Stefanoviču vriniti se na sedmo mesto, oziroma na 10.000 m celo na peto mesto in Mihaliču na os. mo. —- Prihodnjič bomo objavili še tekače na progah z zaprekami.
na naših prvenstvenih tekmah
KRIŽANKA
Vodoravno:	1. privlačnost; 2. j
kraj na Krasu;" 3. moško ime, pamet: 4. del noge, padavina: 5. ka. ni en ina, vrsta zemlje, staroslovanska pijača; 6, mesto y Španiji, dr-žav» v Aziji; 7. muhasta diktator-ka. reka v Rusiji, spev, karta; 8. dvojica, polotok, pregnniato; 9. veznik, časovna mera, žensko bue, osebnost iz. rimske zgodo', m :; 10. izkopanina, podložnica; !). veznik nekoliko manj kot oral, turško pristaniško mesto; 12. hrupen pretep, moško ime; 13. nikalnica, rusko moško ime; 14. rusko oblačilo: 15. število.
Navpično: 1. sila; 2. ■ì’i'.ja /iv:T;
3. žensko ime, učenje; 4. hlap, geološki pojav; 5. ruska reka, napia. čilo, ne cel dan; 6. grški učenjak, žito; 7. živež, reka v Rusiji, ia-stlina, polovica ust; 8. masko ime, žensko ime, števnik (narobe); 9. zaimek, poželenje, žensko ime, moško «ime; 10. krzno, pomoči (na bojišču); 11. zaimek, ionsko ime, iz Aškerca znano žensk ) ime; !2-zemljepisni pojem, liudska oblast; 13. nota, latinski pozdrav; IT jo rabimo pri igri; 15. v Parlai mrtvo rojeno dete.
ENAČBA
(x - u) + (y - v) + (z l) -r +.. (s - r) ss m
x — slika, u — čas,' y bankovec, v — kazalni zaimek, z = indijski lan, t .= senčnica, s = lc-potičje, r --- morska žival, m kraj v Sloveniji.
Reševalcem
V ' zadnji številki se je tiskarski škrat zopet blagovolil ponorčevati. V nasprotju ‘s tem, kar smo mi hoteli povedati (in prezirajoč '.udi slovnična pravila), je napravil v »Kvadratu« grdo napako. Mi smo napisali »Okvir imamo.. .«, a on je iz tega napravil »nimamo« (da bi ga vrag!). Potem pa še nekaj. Ena izmed ugank ima 'naslov »Dober odgovor«. Kje je kak odgovor se bodo spraševali ugankarji, ko bodo zadevo rešili. Saj to je ravno — odgovora sploh ni. Tisti naslov • bi bil primeren za šifrirano anekdoto, medtem ko gre v prvem primeru le za neke. besede, ki jih je Scarron dejal svojim prijateljem, ko so Vib njem jokali, ko jc uniiraL. (Zdaj pa smo že skoraj preveč povedali).
Rešitev ugank št. 50
Vodoravno: 1. obok, repa; 2, balon, Koper; 3. as, rokav, ta; 4. dež, sol, kes: 5. nad, kar; 6. Mi ramar ; 7. meh, pet; 8. met, sir. Lož; 9: os, čudež, mi; 10. samum, Kaiialr 1J. trik, raja.	>.>	;
Navpično: A. obad, mošt; B. basen, mesar; C. ol, žamet, mi; C. kor, dih, čuk; D. nos, sum: E. Ko. barici; F. kal, rek; G; rov. kap. žar; H, ep, Karel, na: I. Peter. Tomaj; J. Avas, žila.
KVADRAT:	1. revolucija, 2
pravljičar, 3. spremljava, 4. prerivanje, 5. kontrabani. 6. trošari- • nar, 7. menažerija, H. Stalingrad.; 9. Chanterburv, 10. akumulator,
Izid žrebanja
1. PJSLAR MARIJA, Idrija. Ekspozitura DZS
H. HRÓBÀT SLAVKO. Ajdovščina.' Dobravlje 100.
HI. KLINKON MARIJA. Tolmin 97.;
Kupon št. 53
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu;
I LJUDSKI
Itepnik
NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.	. četrletna i80. , polletna 330.—, celoletna 600 Ur Cona B:
40.—. 120. . 240,- -, 400.— jugo!ir.FLRJ: 24.-', .70.—, 140.—. 280. din. - Tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik«: Trst 11-5374. Tekoči račun za Jugoslavijo na ime »Primor, skl dnevnik«, uprava. Ljubljana 6-90601-19. Cena oglasov: Za vsak mm višine v širini endga stolpca: trgovski 40.- Ur, finančni in pravni 60. • iir, osmrtnice 70.— lir. — OGLASI pr! Upravi od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. — TELEFON; štev. 93-807.
DRAGA JUCA!
Oh, kako belijo dnevi!
Kmalu zima bo pri kraju, še zavedi: se ne bomo, in le zopet bomo v maju.
No, saj re'ein, čas je uren,' kakor listi Norvežani, ki na zimski olimpiadi, v Svici so te dneve zbrani.
V	Trstu pa sedaj imamo fond, «Soccorso invernale», pridne roke so na delu,
da čini več bi zanj nabrale.
Pa zavezniška oblast se ludi tu je izkazala, ko Slovencem v zbirne svrhe ni dvorane nakazala.
No, od te oblasti tudi ni kaj več pričakovali, saj še Rdeči kr K, po njenem, lu na smel bi delovali; še do partizanskih vdov ni ta oblast nič ljubezniva,
'in do invalidov jeze tudi nič kaj ne prikriva.
Ker Slovencem le zadeve do potankosti so znane nič ne čudijo se, če so tudi zdaj ostali brez dvorane.
'A, če zbirali bi sredstva, da podprli bi Orlanda, bi najlepšo nam dvorano dala tukajšnja komanda.
Krotek Oberdan ponovno oleati so odprli; za zločince ’c skrbijo, da bi nam ne izumrli.
Ca tako kot za zločince, bi za delavec, skrbeli, aleatov v našem Trstu, bili bi kar vsi veseli.
To pa, kol vsi dobro vemo. pač ni njihova navada, saj še v njihovih detelah marsikakšen rcvet strada.
In kako naj blagostanje nekdo drugemu daruje, če ga pa v njegovi hiši na vseh koncih primanjkuje.
V	Grčiji sedaj deluje pa balkanska komisija, ki se po domače reče,
ji preprosto «Una spia».
Vozi se po vsej debeli in nerede «konlrolira» na papirju; a v resnici za Marshalla špijonira.
Vse po planu zapadnjaki vozijo sc po Evropi, no, čez čas se marsikdo bo znašel na zatožni klopi.
Takrat marsikdo bo trdil, da ni vedel, kaj je delal, narod pa mit bo povedal:
«Ti si naše ljudstvo streljal Iv
Zdaj le prav lepo pozdravljam, in telim ti vse najbolje; pismo li pa takrat pišem, kadar bom spet dobre volje.
Te pozdravlja
Tvoja PEPA.
•VvVWvWvW sA/vWvWvWvWvV WvVWvWyWvVVV
1/. Francije
Vprašali 'so Francoza, kako se po-čuti. In ponosno je dejal: «Kol Napoleon!» Makar je pojasnil:-«Namreč kot Napoleon na Sv. Heleni: nič ne delam in čakam, kdaj bom umrl.»



Marshallove mačke
Po vesteh iz Amerike bodo v okviru Marshallove pomoči pool ali v Evropo 50.000 mačk.
Maček mački: Kolikor se jaz spoznam na našo politiko, smo s temi podganami v prijateljskih stikih.
Svobodno tržaško ozemlje ?
(Reportaža)
Lep je la-le naslov:	Svobodno
tržaško ozemlje. Pa se pelješ z avtomobilom takole proti Domju. Ne daleč od igrišča pri Sv. Soboti te že čaka žična ovira na cesti. Ustavijo te, legitimirajo le. Po ameriško ti reko:	«V redu!» ali
nekaj podobnega. To'no ne slišiš, ker ima vojak polna usta nekega
večnega gumija. Se nis;. spravil legitimacije, že naletiš na novo žično oviro in na nov večni gumi. In še na enega in >e na enega. In še vedno nisi na. meji. Vse je ?e Svobodno tržaško ozemlje. Roka te že boli od neprestanega seganja v žep po legitimacijo. Naveličaš se in kreneš nazaj predi mestu. In spel:
legitimacija tu, legitimacija tam. Pa povprašaš: «Kaj hudiča, toliko ovir? Ali nismo na Svobodnem tržaškem ozemlju?» No, pa se ti posveti. «Seveda smo, zato pa Amerikanci delajo svobodno tu, kar hočejo». A pregraje, kot znano, se rušijo. Zob časa jih tudi ruši. Pa to gre prepočasi; z ljudsko voljo bo šlo hitreje.
Orlando in dokazi
Slišali je, da se vojni zločinec Orlando zelo razburja nad svojo bivšo ljubljansko provinco. Trdijo, da se je baje dobesedno izrazil takole: «Ti ljudje tam gorj me nič več ne ubogajo. Zahteval sem le en sam dokaz o svojih zločinih, zdaj so mi jih pa. v svojih časopisih objavili že kar najmanj petdeset in še jih objavljajo.»
Emigrantska
pesmica
( poje se na slovenski napev «Bom šel na planince», zadnje dve vrstici se ponavljata).
Bom šel v Argentino čez sinje morje, za druge garal bom in brusil pete.
Bom kravice pasel na farmi nekje, in v duhu bom gledal slovenske gore.
Ce Hitler bi zmagal, bi tega ne b'lo, suj kot domobrancu bi dobro mi šlo.
Zdaj vojne je konec hudič je vse vzel, po špansko bom ialostne pesmice pel.
Domov pa ne vrnem nikoli se več, ker slava fašizma za zmeraj je preč.
O Dozorilo italijanske vlade
Italijanska vlada je strogo obvestila jugoslovanske oblasti, naj pazijo, da si italijanski vojni ujetniki, ki se vračajo iz Albanije preko jugoslovanskega ozemlja, ne poškodujejo glav ob dotiku z železno zaveso. K tej vesti smo slišali komentar, da za ujetnike ni te nevarnosti, pač pa si. zna sčasoma marsikdo od italijanske vlade razbiti bulico pri bližnjih volitvah.
Balkanska komisija v Creili
Balkanska komisija, ki pregleduje teren, se poslužuje avtomobilov rumene barve. Kaj jih je napotilo, da so se odločili za rumeno barvo, še ni točno znano. Sklepa se pa, da je to simboličnega pomena. Znano je namreč, da je rumena barva vatikanska barva. Kaže torej, da je ta komisija deležna posebnih simpatij Vatikana in obratno. Ni pa izključeno, da je barva v zvezi z rumenjakom, torej z" jajcem. To :bi komisiji za Balkan še najbolj pristojalo, saj vemo vsi, da iščejo dlako v jajcu.
Splačalo se mu je

SALV ATTI : Ce bi vedel prej, da bom tako nagrajen, bi se še bolj posrudil
Blaijuikil Marskallni/R puimiči v Franciji
Blaginja v zvezi z Marshallovim planom v Franciji je narasla za ponovnih 150 tisoč brezposelnih. Ce se bo razvijalo vse po tem planu, v bližnji bodočnosti, Francozom sploh ne bo treba vet delati. Vse bo brez dela. Sedaj proučujejo, kako
bi se dalo nacedili, da bi Francozi lahko živeli tudj brez hrane. Ce to uspe, potem brezdelje ne bo nikako breme za narod, v primeru pa, da se Francozi nc navadijo živeti brez hrane, utegne Marshallov plan izgubiti precej na svoji mikavnosti in mu razen De Gauliea in njegovih v Franciji ne bo najti več pristašev.
PROPAGANDA