teto XXIV., St 9* jnravtultvo » LIODliaOk, PttCOflljCTI llHfl S« Telefon h. »»22. 31-23. il-24_ .fuerauu addeleki L|ahljan«. Pncdniieva oli> c » - lelefoo fa. 31-25, 31-26 podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Ukhulno astoptttc ce oglate to Italije io inozemstvo i UP) A-, MILANO_ gačuoi : za Ljubljansko pokrajino pa poStno čekovnem zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cond. Cort. Post. No 11-3118 LtuMjana, nefldfr g. aprila 1944. Pref» — Ce— t- I. r«haja vsak dan razen ponedeljkm. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. B. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Zwischen Karpathen und oberem Dnjestr weiter Boden gewonnen Sowjetangriffe bei Sewastopol, am unteren Dnjestr and südwestlich Narwa gescheitert Aus dem Führerhauptquartier, 22. ApriL DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Raum von Sewastopol und am unteren Dnjestr wurden örtliche Angriffe der Sowjets abgewiesen und erneute Bereitstellungen durch zusammengefasstes Artilleriefeuer zerschlagen. In der östlichen Bukowina, zwischen den Karpathen und dem oberen Dnjestr, gewannen die eigenen Angriffe in hartnäckigen Kämpfen weiter Boden. Starke Verbände deutscher Kampfflugzeuge griffen in der vergangenen Nacht die Bahnanlagen von Welikije Luid mit guter Wirkung an. Südwestlich Narwa scheiterten wieder- holte Angriffe der Bolschewisten gegen unsere neugewonnenen Stellungen. Im Landekopf von Nettuno wurden mehrere örtBche Angriffe südlich Aprilia verlustreich für den Gegner abgewiesen. An der Südfront sprengten Stosstrupps an der Adriatischen Küste drei feindliche Panzer mit ihren Besatzungen. Nordamerikanische Bomber griffen am 21. April ohne Erdsicht mehrere Städte Südosteuropas, vor allem Bukarest an. Es entstanden Schäden und Personenverluste. Durch deutsche und rumänische Luftverteidigungskräfte wurden 19 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber, abgeschossen. Einige britische Flugzeuge warfen in der letzten Nacht Bomben im Raum von Köln. „Vojna Je spopad duhov" Članek dr, Göbbelsa v listu »Das Reich« Berlin, 21. aprila. Minister dr. Goebbels ugotavlja v svojem članku v najnovejši številki tednika »Das Reich«, da je ta vojna prav tako spopad duhov, kakor borba orožja. »Gigantski vojaški boj,« tako pravi, »je bü le zaradi tega tako žilav in ogorčen, ker gre za najvišje stvari. Problemom te vojne se ni mogoče umakniti. Z navadnimi kompromisi jih ni mogoče spraviti s sveta, ker zahtevajo radikalno rešitev. Nemški nasprotniki so o tem sami poučili nemški narod, kajti vedno znova so poudarjali, da bodo nemški narod sam uničili kot narodno življenjsko substanco, da jim ne gre za razjasnitev tega ali one--:a spornega vprašanja, temveč, da sta bodočnost Reicha in njegova narodna sposobnost za obstoj glavni predmet njihove borbe. Mi se borimo torej za najprimitiv-nejše pogoje svobode domovine, rodbine, narodnega razvoja in nadaljnjega ljudskega obstoja. Z drugimi besedami: Mostovi za nami so podrti, ne moremo več nazaj, temveč gremo lahko le še naprej. Sličimo skupini, ki se je zarotUa, da si bo na lastno pest napravila pot preko teme in goščave, ker ve, da jo na njenem koncu o-;ka zlata svoboda. Misel na popuščanje v srcih te skupine nima mesta.« Pri orisu obnašanja nemškega naroda v tej vojni prihaja minister do ugotovitve: »Storili smo več kakor pa smo si mislili, da bomo lahko storili.» Nato nadaljuje: »Tudi to je zrna fra., čeprav predvsem na polju moralnega bojevanja, toda s tem je tudi predig 'niča vojaške zmage. Narod, ki nima potrebnih notranjih sposobnosti za presta-• nje te vojne, bo v njej nujno propadel. To smo videli in doživeli v mnogih primerih, ki so imeli še vedno najhujše posledice za prizadeto deželo. Neusmiljeni prebiralni postopek te vojne ne pozna nobenih ozirov. Narod, ki je na tehtnici usode prelahek, je s tem že zaigral ter bo izločen iz kroga velesil. Kaj pa to pomeni, se bo pokazalo šele po vojni. Kdo bi bil tedaj odvisen le od milosti naših sovražnikov, ne bi mogel več upati, da bi! mu bilo dovoljeno nadaljnje lastno narodno življenje. Zato si naši nasprotniki tudi vedno prizadevajo, da bi kakega tovariša iz naše zveze, ki nagiba k slabosti, pripravili do tega, da bi najprej odložil svoje orožje. To bi bila le prva zahteva sovražnikov, kaj vse bi moral storiti tak narod po svojem padcu, pa bi zvedel šele, ko bi izgubil svoje orožje. To vemo iz lastne izkušnje. Angleži ne morejo najti nobenega boljšega izgovora za dejstvo, da so postopno vse zaveznike, ki so v zaupanju v njihovo vojaško pomoč, skupno z njimi šli v vojno. zavrgli ter jih izročili svetovno revolucionarni ekspanziji boljševizma, kakor tega, da bodo o mejnih vprašanjih razpravljali šele po vojn s dasi ne bi imele v primeru, ako bi jih Moskva postavila pred izvršena dejstva, o tem sploh nobene besede. Naravnost naivno je, ako poljski begunci v Londonu mislijo, da so boljševiki zavzeli dele Poljske s potoki krvi zato, da . jo nato velikodušno izročili Poljakom. Boljševiki so jim to tudi že prav značilno pojasnili, ko so kratkomalo s strelom v tilnik počastili nekatere poglavarje tako zvanega poljskega podtalnega pokreta, ki je M pripravljen sodelovati z njimi. Ves ta pozornost zbujajoči dogodek pa je le predigra. Tako ravna Stalin, ako je šele ob pričetku svojih uspehov, kaj pa naj Evropa pričakuje od njega, ako bi se mu predala brez obrambe in brez odpora? Nadalje je prav tako zmotna misel, da bi bil boljševizem, ako bi dejansko zmagal nad Evropo, verjetno tako utrujen in uničen, da se ne bi mogel več vzdržati. Vsak le možen odpor v posameznih deželah našega kontinenta bi takoi s tem zatrl, da bi vse ljudi, ki bi bili lahko nosilci odpora, likvidiral ali odvlekel v Sibirijo.« Minister je nato znova podčrtal, da se Nemčija s svojim bojem bori tudi za evropsko stvar. Zapisal je, da bi to takoj spoznali, ako bi si V duhu predstavljali, da je nemški odpor naenkrat prenehal ali še bolje, da. bi na vzhodu naenkrat postal odločilno slabši, da b: se tako lahko vzdržal na zapadu. Kdo bi se takrat lahko uprl sovjetski vojski s kolikor toliko verjetnostjo v uspeh? Ali morda Švedi? Ali Švicarji? In kje bi bila meja. kjer bi jih lahko zadržali? Morda ob Donavi, Lavi, ob Renu ali Marni? Verjetno bi z naglimi pohodi drveli do atlantske obale, da bi imeli za seboj poleg lastnega tudi ves evropski človeški, delovni in surovinski potencial ter bi nato angleškim lordom, k1 mislijo, da so tako grozovito pametni, in ameriškim dobičkarjem vrgli pred nos njihovo smešno atlantsko llstfno. Ali ne pričajo vsi znaki o teh sovjetskih namerah? Ali res še obstojajo naivne puhle glave, ki dejansko mislijo, da ima v boljševiškem programu teheranska izjava prednost pred svetovno revolucijo. Ta je dejansko cilj, vse drugo je le slepilo. »Kaj bi se zgodilo«, vprašuje minister, »ako bi odpovedalo naše orožje, in kaj bi narodom naše celine pomagale neumne prazne besede angleških in ameriških listov, ki so si sedaj postavili nalogo, da to nevarnost zanikajo in blatijo one, ki z močnejšo kakor zgolj narodno zavestjo dolžnosti neprestano nanjo opozarjajo. Tu ni nobenega paktiranja in nobenega umikanja. Tu je treba svoje stališče zastopati trdno in nezmotljivo in poklicati k njegovi obrambi moč orožja, pa naj bo z njo združeno še toliko žrtev. Sovražni svet se poslužuje terorja, da bi nas uničiL Torej moramo uporabljati orožje, ki jemlje temu terorju njegovo moč. To je dejanje samoohranitve in čim jasneje se bomo tega zavedali, tem bolje bo za nas vse. Stalna vojna vsebin3 pa je pol zmage.« Rastoče prfltiljfitansko razpoloženje na Portugalskem Vigo, 20. apr. Neka vest iz Lizbone pravi, da narašča v vseh slojih prebivalstva prott-britansko razpoloženje. Celo znani prijatelji Anglije so ogorčeni, ker hoče veliki zaveznik zopet vsiliti Portugalski svojo voljo, ne da bi se oziral na njene življenjsko važne koristi. Pravijo da je Portugalska vse svoje obveznosti do zaveznikov točno izpolnila, medtem ko je Vel'ka Britanija prelomila svojo obljubo, ki jo je dala pri prepustitvi oporišč na Azorih, ko je izjavila, da ne bo delala portugalski oskrbi z žitom in drugimi živili, ki bodo prihajala iz prekomorskih dežel, nobenih težav. Ustavitev britanskih premogovnih dobav je povzročila v Lizboni skrbi, ker istočasno trdovratno krožijo po mestu govorice, da je postala tud: portugaJska preskrba s tekočimi gorivi precej negotova. Zadnja slaba žitna letina je zaradi izostanka zadostnih anglo-amerü-kih žitnih dobav povzročila na Portugalskem razmere, ki jih je označil neki vodilni portugalski novinar z besedami: »Ne bomo uvedli nikakega racioniranja kruha, ker kruha sploh ne bomo imeli.« Uspešen boj proti komunističnim tolpam Berlin, 17. apr. Zelo uspešno poteka v zadnjem času borba nemških in zavezniških čet preti komunističnim tolovajem v vzhodni Bosni in srednji Slavoniji V bojih južnozapadno od Bijeline v severnovzhodni Bosni so -izgubile tolpe v enem samem dnevu 106 naštetih in okoli 120 ocenjenih padlih ter 45 ujetnikov. V vsem je izgubil sovražnik v enem odseku na severnovzhodnem Balkanu v enem dnevu bojev mnogo nad 400 padlih, 391 zajetih in številne prebežnike. Zaplenjenih je bilo 8 strojnic, nad 100 pušk, 354 m'n ter večje število drugega rečnega strelskega orožja. streliva in naprav. Berlin, 17. apr. V severni in južni Čmi gori so nemške čete skupno z domačimi zaščitnimi oddelki v uspeàr'h bojih proti komunističnim tolpam, ki poizkušajo z razrusevanjem mostov in polaganjem cestnih zapor uiti svojemu uničenju. Navzlic neugodnemu vremenu napredujejo vendar operacije načrtno. Značilno za zadržanje tolovajev je, da puščajo Badoglijeve vojake, ki so ostali pri njih. med begom enostavno na cedilu al: pa jih uporabijo na najbolj nevarnih položajih kot rušilne čete. Zato so izgube Badoglijevih pristašev zelo velike. Berlin, 2L apr. Leto® jo Führer ponovno sprejel za svoj rojstni dan veiiko Število čestitk ne saano tt strokih slojev nemškega naroda, temveč tudi iz inozemstva. Številni državni poglavarji in inozemski državniki 90 mu brzojavno čestitali in izraziti svoje najboljše želje. Inozemski diplomati v Berlinu so se osebno vpisali v knjigo čestitk in s tem izrazili Führerju svoje osebne čestitke in čestitke poglavarjev, vlad in narodov, ki jih zastopajo. Napredovanja v vojski Führer jev gjavni stan, 20. apr. Führer je z veljavo z dne 1. marca 1944 povišal: generalnega polkovnika Modela, vrhovnega poveljnika neke vojne skupine, v generalfeldmaršala ; generala planinskih čet Schorn er ja, vrhovnega poveljnika neke vojne skupine, v generalnega polkovnika; z veljavo z dne 20. aprila 1944: generalna oklopn iških čet Harpeja. vrhovnega poveljnika neke armade, v generalnega polkovnika; generala cklopniških čet Hubeja v generalnega polkovnika; generala pehote Rendu-liza v generalnega polkovnika. Bolgarija se nikoli ne bo odrekla Macedoni ji Sofija, 22. apr. Ob obletnici dneva, ko je bila Macedoni ja pred tremi leti osvobojena in ko so bolgarski vojaki vkorakali na to področje. je ministrski predsednik izdal oklic. v katerem opozarja na bolgarski značaj Macedonie in podčrtava, da bo Macedonija ostala vedno ded celote bolgarske države. Veselje, s katerim je prebivalstvo pozdravilo bolgarske čete, je bilo najboljše ljudsko glasovanje. Bolgarija se ne bo nikoli odrekla Macedoniji. Scorza oproščen Milan 21. apr. Posebno sodišče za obrambo države je oprostilo bivšega generalnega tajnika fašistične stranke Scorzo, ki so ga obdolžili, da po zahrbtni aretaciji Duceja v kraljevi vili Savoji ni podvzel potrebnih ukrepov za splošno mobilizacijo fašistične stranke proti Ba-dogliju. Vsa Italija je z veselim zadovoljstvom sprejela oprostilno razsodbo. Scorza ni bil priljubljen zgolj v strankinih krogih, temveč tud: med narodom in so ga posebno radi imeli vojaki in delavci. Po osvoboditvi Mussolinija so se neki nasprotniki Scorze bali pred njegovim možnim hitrim vzponom, do česar ga je upravi čevalo njegovo jasno zadržanje v prid Duceja v fašističnem velikem svetu. Iz teh krogov so tudi vedno znova prihajale obtožbe proti Scorzi zaradi njegovega zadržanja po aretaciji Mussolinija. Ker pa te obtožbe niso hotele ponehat', je Duce sam sprožil sodno postopanje, ki se je sedaj končalo z oprostitvijo Scorze. Gospodarsko izropavanje južne Italije Benetke, 21. apr. Barijski radio je objavil» da je prišla z letalom iz Moskve v Neapelj sovjetska delegacija ki se bo z Badoglijem pogajala o izvozu živil (!) iz južne Italije v Sovjetsko zvezo. Istočasno naj bi razpravljala tudi o močnejši udeležbi sovjetskega državnega kapitala v nekaterih južnodtalijanskih industrijah. Radio Bari je poudaril, da ne bodo obravnavali le trenutnih vprašanj, temveč tudi povojne probleme. Predvsem nameravajo v eni ali morda tudi v dveh južnoitalijanskih pristaniščih ustanoviti svobodne sovjetske luke. Tudi bodo določili nov obračunski tečaj med liro in sovjetskim rubljem. Očividno si hoče torej Moskva ustvariti podobne ugodne klirinške razmere, kakor sta jih določila Anglija in Amerika. Dva milijona Indijcev žrtev lakote Stockholm, 20. apr. Kakor javlja Reuter, je izjavil predsednik »odbora za lajšanje lakote v Indijk« lord Leverhocl, da je lani samo v Bengali ji umrlo nad 2 milijona ljudi zaradi lakote. »Lahko si predstavljamo, kaj bi občutili, če bi umrlo v Angliji toJiko ljudi zaradi lakote,« je izjavü lord Lever-hooiL Samo v bengalski pokrajini je torej laaii bedno umrlo zaradi gladu nad 2 milijona Indijcev- Ko Je angleški minister za Indijo Amery pred dobrim mesecem dni v spodnji zbornici zatrjeval, da je »lani umrlo zaraii lakote, slabe prehrane in raznih drugih bolezni 668.846 Indijcev,« si je bil ves svet na jasnem, da ta »ogromna« številka še od daleč ne ustreza resnici, pač pa ni nihče slutil, da je angleška vojna z lakoto proti Indijcem zabeležila že tako velik »usreh«. Dva milijona mrtvih samo v Bengaliji, koliko torej mora biti šele ljudi v vsej Indiji, ki sci postali žrtve organiziranega angleškega umora Karpati in gornjim Dnjestrom ozemlje Teror židovskih tolovajev v Palestini Lizbona, 18. aprila. Delovanje najbolj agresivne židovske teroristične organizacije v Palestini, tako zvane Sternove tolpe, opisuje Walter Forrest po svojem povratku iz Palestine v Anglijo v »News Chroniclu«. Abraham Stern, vodja te tolpe, piše Forrest, je bil pred vojno član skrajne skupine teroristov, ki so znani kot revizijo nisti in so zahtevali ustanovitev židovske države, ki naj bi obsegala ne samo Palestine temveč tudi Transjordanijo. Stern je zastopal mnenje, da bodo sedanje angleške vojne skrbi nudile Židom priliko, da uspešno izvedejo svoje namene. Stern in njegovi tovariši so ustanovüi organizacijo, ki je pritegnila številne kriminalne elemente in se izpremenila v teroristično družbo. Ob koncu 1. 1941 je Sternovi tolpi uspelo postaviti v Tel Avivu strahovalni režim, ki se jc neprestano udejstvoval zgolj s streljanjem, metanjem bomb, napadi na banke in ugrabitvami. Bogati prebivalci so dobivali izsiijevalna pisma za velike vsote. Plačila so bila potrjena z listinami, ki so nosile pečat Sternove tolpe. Ta pečat obstoji iz zemljevida Palestine 'n Transjor-danije, na katerem je naslikan bajonet, naperjen proti vzhodu, proti srcu arabskega sveta. Pod njim so hebrejske črke, ki pomenijo »Nursa«- Dolge mesece so bila zaman vsa prizadevanja polic je, da bi aretirala Sterna. Nekega dne je zopet eksplo» dirala bomba v ulicah Tei Aviva, ko je nenadoma glavno policijsko poveljništvo prejelo poročilo, da se mudi Stern z nekaterimi člani svoje tolpe v nek' hiš:. Ko so hoteli policisti odpreti vrata te hiše, je eksplodirala bomba ln trije polcist* so bili ubiti. Nekaj tednov zatem je končno uspelo Sterna zaradi izdajstva aretirati. Zvezanih rok pa je napravil le nekaj korakov, ko je počil strel prestanku sedrnjih izrednih nazmer. Na raku in drugih zlih novotvorbah je lani umrlo v Ljubljani 120 domačinov (predlanskim 143): 53 mcèkih in 67 žsnsk, to je 12.6 o/o od vseh umrlih. Nedomačinov je na isti bolezni umrlo lani 34, in sicer 17 meških in 17 žensk. Skupno je umrlo Jani v Ljubljani za rakom in drugimi novotvorbami 154. Največkrat je nastripdla bolezen v želolcu, maternici, črevesju, dihalih, spolovilih in ženskih prsih. Zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb, ustanovljen leta 1938. in imenovan po predlanskim umriem docentu dr. Cholewi, je opremljen z najmodernejšimi pripomočki za borbo proti raku in drugiim novotvorbam. Tudi lami je bdi zavod žarišče vse organizirane borbe proti tej težki bo-fezni. Niti lani, niti predlanskim ni bil prijavljen v Ljubljani noben primer trahoma. Domneva, da so vsi redki primeri trahoma, ki so bili prijavljeni prejšnja leta, zanešeni v mesto iz Preltmurja, se je pokazala kot pravilna. Sedaj, ko s Prekmurjem že 2 leti ni nobenega prometa, tudi ni v Ljubljani nobenega trahoma Lani je izvršilo samoocr 10 domačinov. Trije so se obesili, 2 sta skočila iz višine, 1 je pil lizol, 4 pa so se ubili drugače. Hitra zdravniška pomoč, zlasti naglo posredovanje reševalne postaje, je rešila živ-jenje mnogim samomorilnim kandidatom. število smrtnih nezgod zadnja leta narašča. Lani je umrlo zaradi smrtnih nezgod 55 domačinov: 4 zara li opeklin, 3 zaradi zastrupljen ja z ogljikovim monoksidom, 8 zaradi utopitve, 19 zaradi, padca, 2 zaradi stika z elektriko, 9 so jih povozili avtomobili, 10 pa jih je umrlo zaradi drugih smrtnih nezgod. "-"as jfil Nova veda; Isljtonoznanstvo Vojne razmere z vsemi svojimi zapletljaj"' in težavami niso mogle preprečiti, da bi ne izšel več ko 350 strani obsegajoči prvi del spisa Wilmorrta H a a c k e j a »Feuilletons. ?:unde«-. Kakor posnemam iz poročil v nem-.• -'h l:stih, bo celotno delo obsegalo dva taka 7 rezka. Haackejev znanstveni spis obravnava ieljton kot »literarno in časniško zvrst« in je prvi velikopotezni poizkus postaviti znanstveno utemeljeno podlago novi panogi novino-- nanstva: feljtonoznanstvu. Ni to prva knjiga 0 feljtonu. Že leta 1876. je -'zdal Ernst Eckstein obsežnejši spis »Beiträge zur Geschieh re des Feuilletons«. Izmed novejših del h di omenjena knjiga Ernsta Meuniera in 1 Tansa J e s s e n a »Das deutsche Feuilleton« (Berlin, 1931); v nji je navedena tudi bibliografija feljtonoznanskega značaja. Pojav, ki je dal snov temule »feljtonu o feljtonu«, je značilna novost v tisti novi znanosti, ki se je začela šele z našim stoletjem in ki jo Nemci imenujejo Zeitungswissenschaft, A. Gaber je v svojem prispevku k zgodovini slovenskega tiska »Skozi stoletja za na^im novinarstvom« imenoval to vedo po na5e: novinoznanstvo. Prof. dr. Emil Dovi-s a t je v svojem delu »Zeitungswissenschaft« (Leipzig. 1931) takole označil nalogo te vede: »Predmet novinoznanstva je časnik, posebej še glede na njemu lastno vzajemno učinkovanje duhovnih, gospodarskih in tehničnih sil«. Pojav te vede je pač posledica ogromnega razvoja in vpliva dnevnega tiska v sodobnem svetu. Ni mogoče, da bi ta razmah ne vzbudil pozornosti sociologov in zgodovinarjev. Taka pozornost pa je brž zahtevala temeljitejše proučevanje pogojev in äredstev. ki jih potrebuje tt& svoj obstoj, razmah "n vpliv. Iz po- sameznih, prvenstveno socioloških proučevanj se je zlasti v teku zadnjih dvajsetih let, in sicer predvsem v Nemčiji, razvilo novinoznanstvo. Ta veda si je ustvarila posebne metode za proučevanje časnikov, kakor si j"'h je morala ustvariti že prej slovstvena zgodovina za svoje področje. Dovisatovo delo obravnava med drugim troje poglavitnih sil 9odobnega novinstva: poročevalstvo (informacije in kronika), izražanje mnenja (tudi javno mnenje) ter gospodarstvo :n tehniko, ki sta neogibna podlaga časnižkega obstoja Vsekako je značilno, da se niti novinoznanstvo ne more ubraniti nadaljnjemu razčlenjevanju, ki je usoda vseh znanosti. Čim bolj se poglablja znanje in razširja tvarina, tem bolj je potrebna specializacija. Tako se je torej razv'la v okviru splošnega novinoznanstva posebna veda o feljtonu, ki je dobila z zgoraj navedenim, za 6edaj še nedovršenim delom W. Haackeja (avtor se je obenem habilitiral za f el j tonoznanstvo na novinarski visoki šoli) svoj prvi izčrpni učbenik in znaanstvem priročnik. * Bralec srečuje vsak dan v 1'stu pod črto posebno vrsto časniškega članka: feljton ali podlistek. Kakor kaže navedeni pojav, si je ta časniška oblika pridobila že täko tradc'jo in take stilno značilne znake, da se začenja ustvarjati- teorija feljtona, kakor se že nekaj časa objavljajo prispevki k njegovi zgodovini. Feljton se je uvrstil med bistvene značilnost" vsakeg lista in ga ne more pregnati iz stolpcev sodobnih dnevnikov zapadno in srednjeevropske fasone niti daljnosežna modernizacija njihove redakcijske tehnike, Feljtonu ostaja v dobrem 1'stu važno mesto in z njim tudi določena funkcija, ki prenaša nalogo informacije, kronike in mnenja tudi v svet duhovnih vrednot in posega zdaj v leposlovje in umetnost, zdaj v filozofijo in znanost Rojstno leto feljtona je leto 1799. Takrat je pariški »Joumal des Dčbats« uvedel pod naslovom Feuilleton posebno prilogo, k: je prinašala razna oznanila in oglase. Etimološko pomeni feljton vrsto listov; beseda se prvotno ni rabila v današnjem določenem smislu. Že leto dni po uvedbi te priloga je začel tedanji ravnatelj omenjenega pariškega 1'sta abbé Geoffrov pr občevati v tem »Feuilletonu« svoje gledalifke kritike, ki jim je kmalu pridružil zabavne prispevke raznih vrst, tako de je iz priloge nastal neke viste zabavnik. Po vzorcu »Joumala des Dčbats« so uvedli tudi drugi listi to novotar jo v tedanjo še dekaj skromno žurnalistiko in 9o ta del lista imenovali feljton. Ime je obveljalo in &e močno populariziralo tudi tedaj, ko so začele kritike in leposlovni prispevki izhajati pod črto Pariški vzorec je našel kaj kmalu posnemovalce v tisku ostale Evrope; tako so Nemci sprejeli z vzorcem tudi francosko besedo in jo ohranili do danes. Meunier in Jessen pravita: »če bi sploh mislili na ponemčenje besede feljton, b; mu danes najbolj ustrezala označitev »Kul-turteil« (kitlturni del lista). Zares, to je feljton po svojem bistvu m v tem smislu opravlja svojo funkcijo tudi v današnji žunaliitiki. Med ostalimi, dejal bi. organsko važnimi rubrikami dnevnikov ima feljton posebno bogato zgodovino. V njem odsevajo m se registrirajo malone vsa duhovna valovanja časa, literarna in umetniška moda. okus in merila, stanje idej in nravi; zategadelj se zlasti pri Nemcih in Francozih slovstven zgodovinarji pogosteje zatekajo k sledovom duhovnega življenja preteklosti kakor so ohranjeni v kulturnem delu dnevnikov Umljivc je. da je feljton večkrat spreminjal oblike h prinaša) včasi samo poročila o kulturn'h pojav:h. včasi p« zgolj kratko pripovedno nrozo. (črtica, kakor jo je pri nas gojil zlasti Cankar, je nastala pod vplivom fel j tonske žumalisfke in je v nji imela vsekdar svoje največje zavetišče.) Iz Zaščita ribarstva Kdor le količkaj pozna ribarstvo, vé, da je to pomembna panoga narodnega gospodarstva. Milijonom ljudi so ribe poglavitna mesna hrana in mnogi narodi bi brez njih ne mogli izhajati. Kljub temu se ribarstvo često podcenjuje in polaga nanj manj važnosti, kakor jo v resnici zasluž-. Zlasti sladkovodno ribarstvo se smatra pogosto zgolj za šport, kar pa izvira gotovo le lz napačnega razumevanja in tolmačenja zahteve pravičnega rib-ča, ki hoče, da se love ribe športno, to je na način, ki je za vsako ribjo vrsto poseben in svojstven, ne pa mrharsko, kjer je uplenitev ribe edini smoter, način lova, Hjen čas in pa velikost rib pa povsem postranska zadeva. Pomen ribištva v ns rodno gospodarskem pogledu ni v tem, da se jemlje iz vodà hrana za neko število ljudi, ampak, v skrbi, da te hrane ne zmanjka in da se zaredijo okusne in izplačljlve ribe; gledati je treba na to, da se vse za rejo rib primerne vode izrabijo. To velja zlasti za sladke vode, kajti tu je dana možnost za ureditev umnega ribarstva, takó v pogledu vrste rib kakor njihove mnežine z ozirom na kakovost vode in količino ribje hrane. Zlasti odkar so začeli umetno oplajatl ikre doma pod nsdzorstvom v valilnicah in zasajati mladice v primerne vode, se more govoriti o umnem ribarstvu. Nek2ko sto let je od tega, kar bo Shaw na Škotskem (1837), Remy v Franciji (1848) in Sendungen na Norveškem (1850) vsak zase samostojno začeli oplaiati ribje ikre na način, kakor je danes v rabi ln splošno znan. Menda je že sto let prej (1733) kmetovalec Jacóbi v Nemčiji s postrvmi uspešno delal take poskuse, pa je njegovo delo, dasi ga je javnosti sporočil, prišlo v pozabo. Vališča in ribogojnice so se zlasti iz Francije razširile po vsej Evropi in po ostalem kulturnem svetu. Takó Javna oblastva kakor zasebniki so uredili vališča in gojišča ter omogočali, da so se zasajale ribje vode z zarodom, kar so pozneje vsem lastnikom in najemnikom ribjih voda zakoni predpisali kot dolžnost. Taka javnooblastvena vališča in ribogojnice smo imcM v naših krajih najprej v žellmliah. potem v Bohinju, razen teh pa več zasebnih, ki so ali krili le lastne potrebe sli pa tudi drugim ribičem razpe-čavall ribji zarod. Danes posluje od teh v naš: pokrajini še samostanska ribogojnica v Stični. Zveza ribarsk h društev v Ljubljani skuša skupno z Ljubljanskim rlbar-skim društvom kljub neugodnim prilikam, ki spremljajo vojno, ravnati po preizkušenih načelih ribištva in iti svojim članom z vso dano ji možnostjo na roko. Stopila ie v stik s stiško ribogojnico zaradi dobave ribjega zaroda, toda zaradi nepremostljivih zaprek za razvoz zaroda se za-početo delo doslej še ni moglo Izvesti. Mnoge vode, v prvi vrsti postrvje, pa tudi večje reke v nekih predelih, so tako prazne, da je treba v njih ribe prav na novo naseliti. Ne smemo se čuditi, da je tako, ko so pa £e pred nedavnim lovili, pobijali in grabili po vodah vsi, ki so Is mogli do njih. To in tako uničevanje rib m'so prezrla javna oblastva. V razsodnem poznavanju in upoštevanju škode, ki jo zaradi tega trpi tudi narodno gospodarsvo, je prezident g. general L. Rupnik v vseobči skrbi za narodov dobrobit in v odločni volji, vzpostaviti red in pravico izdal v zadevi zaščite ribarstva naredbo, ki je važna za vsakogar. Zato jo objavljamo v polnem njenem besedilu. Z uničevanjem rib v vseh naših rekah in potokih se godi velika škoda ne samo lastnikom in zal upnikom ribolovov, marveč tudi narodnemu premoženju, zlasti glede na prehrano. Ljubljanica, ta najbogatejša ribja voda v pokrajini, je bila leta 1942. zastrupljena od Ljubljane navzdol, kar je onemogočilo zamišljeno dobavo letnih 15.000 kg rib za prehrano jjubljane. Civilno prebivalstvo, zlast! mladina, je z brezvestnim sodelovanjem to škodo še povečalo. če se to uničevanje ne prepreči, bodo ribe Izginile iz naš'h voda. To velja zlasti za plemenito ribo sulca, ki je marsikje v Evropi že v izumiranju Zato naročam, da je roper vse kršitelje zakona o sladkovodnem ribarstvu z dnem 29. 9. 1937. strogo postopati. Občine naj na ob"'čajen način javno opo-zore prebivalstvo na prednje ugotovitve in na to, da bo zlasti strogo kaznovan: 1. kdor lovi ribe brez izdane ribolovn'ce, v katero vpiše ribarski upravičenec še po-Bebno dovoljenje; 2. kdor uničuje ribe z bombami, dina-mitom in drugimi razstrelivi s strelnim orožjem, elektriko, karbidom, omotnimd sredstvi Itd. ker se na ta način ne pobijejo samo za porabo sposobne ribe, mar-več tudi ves mladi ribji zarod in druge živali, ki so ribam za hrano. V sedanjih časih, ko so živila odmerjena, je tako uničevanje tem večje obsodbe vredno; 3. poleg storilca tudi vsakdor, ki pobira, prodaja ali sploh v promet daje ribe, nalovljene s prepovedanimi sredstvi, in kdor prodaja ali kupuje ribe, za katere Je sum ali je znano, da so bile neopravičeno nalovljene. 4. kdor onečiščuje ribje vode s tvarina-mi, ki ribam škodujejo. Starši se opozarjajo, da odgovarjajo za škodo, ki bi jo povzročili njihovi otroci zaradi zanemarjanje dolžnega nadzorstva nad njimi. Polovica po točkah 1. ln 2a) 59 zakona o sladkovodnem ribarstvu izrečene in izterjane denarne kazni se izplača oblastvenim organom, ki zalote pri dejanju in privedejo k oblastvu na sodbo onega, ki z raznesilnimi ali omotnimi sredstvi ubija ali omamlja ribe, ali onega, ki ima v neposredni bližini ribolovne vode brez upravičenega razloga pri sebi sredstva, ali onega, ki pobira s takimi sredstvi ubite ali omamljene ribe. če je ovadil storilca zasebnik in se kaznivo dejanje dokaže, dobi on polovico izterjane denarne kazni. Izredno kvarno uničevanje rib zahteva, tudi Izredne varnostne mere. Zato pozivam tudi vse lastnike in zakupnike ribar-skih okrajev, naj v izogib ostrejšim odredbam pazijo na varstvo rib, zlasti s tem, da zavarujejo drstišča ter da ne love tu ne puste loviti drstečih rib ne glede na njih vrsto. Vodoravno: 1. maloruska dežela, 6. organ, ki poganja življenjski stroj, 7. osebni zaimek. 8. kazalni zaimek, 9. spanje, 13. odposlanec, 15. prednjeazijska dežela, 17. eksotična igra, 18. predlog, 20. ozni. ka za nemške normirane izdelke, 22. ploskovna mera, 23. del obraza, 25. kratica za »in dalje«, 26. osebni zaimek, 27. osebni zaimek, 28. oblika glagola zaceliti. Navpično: 1. časomer, 2. resnično, 3. z elektriko nabit materialni delec, 4. veznik, 5. mojster, prvak, 6. slovenski pesnik, pisatelj in kritik, 10. pripovedna pesnitev, 11. naslonica, 12. pritrdilnica, 13. lesena ali kovinska posoda za hrambo tekočin, 14. evropska prestolnica, 16. zaključek, sukanec, 19. predlog, 21. krat'ca za ime in priimek, 24. kemična spojina, začimba, 26. kazalni zaimek. Rešitev križanke štev. 29 Vodoravno: 1. bok, 4. beneficij, 11. nato, 16. Saladin, 18. Nubijec, 20. ar, 22. laket, 23. Rab, 25. Geza, 26. jod, 27. ter, 28. Ženam, 29. res, 30. ep, 3L Cer, 32. namen, 33. pik, 34. oj, 35. Bui-, 36. peJic, 37. žal, 38. kje, 39. oral, 41. kes, 42. velik, 44. en, 45. rosinus, 48. milijon, 50. Alah, 51. kis, 52. obroč, 53. tek. Navpičn°: 2. os, 3. kal, 4. baker, 5. Eder, 6. nit, 7. en, 9. in, 10. jug, 11. nizek, 12. Ajas, 13. te, 14. ocenjeno, 15. Majevica, 17. Lateran, 19. berilij, 21. rop, 23. remis, 24. bon, 28. Zader, 31. Curih, 32. nek, 33. Palič, 34. oje, 35. bosa, 37. želo, 40. luk, 42. vir, 43. kot. 46. ol, 47. si, 48. mb, 49. ne. Hišno zaklonišče naj bo prvenstveno v kletnih prostorih ln v onem delu poslopja, kjer je nad njim največ nadstropij. Kjer ni kleti, uredite kak prostor v pritličju, lahko tudi veže in prehode, kjer pa ni voznega prtih oda. zmesi pripovednega drtičarstva in žumalistič-nega porcčevalstva je nastala posebna, najbolj tipična in samosvoja zvrst feljtona, namreč feljton > literarnem pomenu besede: večidel aktualizirano kramljanje v lahtr, pripovedujoči obliki, in sicer kramljanje o kaj različnih pojavih in vprašanjih. V feljtonu je dobila Svoj trdni prostor tudi slovstvena, glasbena in Iikovno-umetnostna »krtika«, ki p« je ne smemo istovetiti e kritiko v pravem pomenu besede. tisto, ki jo kot znanstveno metodično razčlembo in vrednotenje raznih stvaritev goje v revijah in v knjigah. Dnevni tisk :ma svoje razvojne zakone in svoj stil ustrezajoč posebni sociološko dani funkciji, zato pr«lagojuje tudi »kritiko« svojim Tiformativno-kronistič-1 nim ter posredovalnim potrebam. Če označuje i Haacke feljton za »literarno m časniško zvrst«, je s tem prvič znanstveno opredeljena nekaka hibridnost feljtona. ki sega tako v 1'teraturo kakor v žurnalistiko ter tvori prehodno področje obeh polut sodobnega slovstva v najšr-.šem pomenu besede. • « Tudi slovenska literatura in žurnalistika sta si v medsebojnem sožitju in vplivanju ustvarili feljton, ki ima takisto svojo razvojno zgodovino in stilne značMnosti. Nekateri naši najboljši pisatelji, zlasti Fran Levstik, Jurčič, Kersnik Tavčar. Cankar, so bili tudi feljto-nisti. Slovenski feljton je Se povsem neraziskano področje, ki ga nasi slovstveni zgodovinarji s svojega visokega literarno-akadem-skega piedestala preveč zanemarjajo, kajti pri nas — ne pa tudi pri drugih, večjih narodih — štejejo v literaturo samo poezijo, pripovedništvo in dramo, že esejistika in posebej fe publicistika pa se izgubljata nekje na komaj vidnem obodu slovstvenega kroga. In vendar je v literarno-žurnalističnem feljtonu več gradiva o literarni, umetniški in moralni kulturi določene dobe kak« v kop-'ci povprečne*in epigonske literature. Sedaj, ko je torej nastala nova veda z imenom feljfconoznanstvo, je bila tudi s strani univerz priznana pomembnost časniškega feljtona. Novinoznanstvo se je zmagovito razraslo na novo delovno področje Tudi v našem krogu se čuti potreba novinoznanskega proučevanja, tembolj, ker je bil tisk \ vseh razdobjih našega narodnega življenja od preporoda, t j. od Vodnikovih »Lublanekih Noviz« dalje, važen kulturni soustvarjalec. V okviru bodočih novinoznanskih proučevanj bo treba posvetiti zadostno in smotrno pozornost tudi feljtonu kot najznačilnejšemu izrazu kulturne funkcije dnevnega tiska in tednikov in kot zgovornemu pričevalcu o duhovnih in n ravnih sim'cah časa. Zapiski Smrt Izolde Kurzove. V Tübingenu je umrla 91-letna nemška pisateljica Izolda Kurzova, ki je še lani ob 90-letnici rojstva prejela Goethejevo kolajno za umetnost in znanost. Pokojnica je bila častna doktorica tiibinške univerze. — Kurzova je pripadala tisti skupini pesnikov in pisateljev, ki je nasproti naturalistični struji poudarjala potrebo domačijske literature (Heimatkunstbewegung) in se je za razliko od naturalistov, ki so se največ ba-vili z življenjem meščanstva in delavstva, vračala h kmetu in zemlji, iščoč ondi navdiha za romane in tudi za samo poezijo. Bila je to zavestna reakcija zoper velemestno slovstvo. Med pisatelji te vrste so bila imena Marie von Ebner-Eschenbach, Timen Kröger, Friedrich Lienhard. Gustav Frenssen. W. von Polenz, Klara Vie-big in Isoida Kurz. Kurzova je izprva pisala novele iz Italije (Italienische Erzählungen), dalje potopise (Wandertage in Hellas), v poznejših delih (Der Despot, Die Liebenden und der Narr. Meine Mutter. Aus meinen Jugendland) pa se je vrnila ▼ domači kraj, na Svabsko in mu ostala zvesta do konca dolgega življenja» Fran jo Ros f Včeraj smo na kratko javili, da je po daljšem bolehanju umri splošno znani in ugledni lesni mdustrijec g. Franjo Rus. Čeprav je šarok krog njegovih prijateljev in znancev vedel za njegovo dolgotrajno trpljenje, je vendar vest o njegovi smrti presunila vse. Pokojni spada v generacijo naših dolenjskih grč, ki so svoje delo posvetili ne le svoji družni, temveč tudi javno delovali, kakor jim jo to nalagala doba, v kateri so živeli. Rodil se je leta 1877. v vasi Travnik v Loškem potoku, kjer si je po zgodnji smrti svojega očeta s svojo marljivo družico ustvaril dom in se takoj posvetil tudi lesni trgovini. Kasneje je ctvorS še gostilno in s tem izkazal svojo vsestransko podjetnost, ki je pričala o veliki življenjski sili in sposobnostih tega samouka. Leta 1924. si je ustvaril nov dom v Ljubljani. da bi olajšal šolanje svojim številnim otrokom. Istega leta je kupil tudi opuščeno žago v Mrzlem Studencu na Kočevskem, ki jo je dvignil v pomemben industrijski obrat. Svoje sposobnosti in vsestransko uporabnost pa je izpričal tudi v svojem javnem delu. ki je bilo tako obilno, da ga na kratko ni mogoče popisati. Pomagal je kot vesten in marljiv sodelavec prav pri vseh naprednih in narodnih organizacijah v rojstnem kraju in vsej dolini, kakor tud: kasneje v Ljubljani. • Kot družabnik in mož plemenitega značaja, ki je vsakomur rad pomagal v njegovi stiski, Sii je ustvaril velik krog prijateljev in znancev, ki ga bodo prav tako težko pogrešali kakor njegovi svojci. Uglednemu in plemenitemu dolenjskemu rojaku naj bo zemlja lahka :n ohranjen trajen spomin, vsem njegovim preostalim pa naše globoko in iskreno sožalje! Očetu v slova Po domače, kakor je pač stara navada na deželi, posebno po naši Dolenjski kjer otroci svoje starše — zlasti očeta — vikajo, bom govori' z Vami kot hvaležni «n. ki Vam hoče ob zadnjem slovesu povedati, kar mu leži na srcu. Težko m: je. ko pišem te vrstice, ker šele sedaj razumem v polni meri, kaj se pravi zgubiti očeta — očeta Vašega kova Prav malo takih hodi še po zemlji! Bili ste res mož v pravem pomenu besede: po nostavi. besedah in dejanjih. To ni samo moia sodba, sodba vsakogar je kdor je imel kdaj opraviti z Vami. Vaš značaj, nazor! in življenjska pot so bili jasni in premočrtni," Vaša privrženost 'n čut za poštenje, resnico in pravico edinstvena, nekompromisna! Hvaležen Vam bom vse svoje življenje za te svetle vzore, hvaležen tem bolj, čim več sem jih podedoval po Vas. Nikdar niste s:lili v ospredje! Ni Vam bilo do časti, ne do funkcij. Vedno ste jih odklanjali, pač pa ste najrajši bolj v ozadju pomagali povsod, kjer koli je šlo za napredek slovenskega naroda bodisi v rodnem kraju ali Liubljani, kjer ste prebivali sedaj že skoraj dvajset let. Med Vami jn otroci ni bik> osladne besedne ljubezni, prav tako ne med Vama z materjo. Vsi pa srno bili notranje zraščeni v tako celoto, da smo težko živeli drug brez drugega. Kot oče ste bili dobri kot vsakdanji kruh; kadar je bilo treba, tudi strogi, kakor se spodobi. V debatah, ki sva jih včasih vodila, so nrsli večkrat ukresale besedne iskre, vendar so po vsaki taki pril'ki še svetlejše in milejše sšjale Vaše odkritosrčne oči. Čudovito ste bili navezan1 na dom in družbo. Zanjo Vam niso bile nobene žrtve prevelike. Deset otrok v eni družini ni malenkost! In vendar ste ob izgubi najstarejšega sina, medicinca Franceta, dejali: »Otrok ni n;kdar preveč!«- tako Vas je zadela njegova simrt. Ta Vaša bo! na je postala in ostala še bolj ske-leča s smrtjo najstarejše hčere, konservato-ristke Ive. in sina. gostilničarja Miroslava. Čeprav Vaju je z materjo izvabljal ob poroki prelesti Kranj, je bila sila. s katero sta bila navezana na rodni kraj tako velika, da je zmagala. Preveč ste ljubili saniavo Dolenjsko in svoj rodni Loški potok, obdan od venca temnih, vedno zelen;h smrek To je bilo odločilno za vse Vaše življenje, ki so mu dale smisel smreke hoje in gozdovi. Njih šumenje ie bilo Va'a na jlepša pesem, ne le kot plemenitega in najboljšega lovca Vaše generacije v potoakem revirju, ampak tudi kot strokovnjaka. ki mu je dal les poklic in eksistenco. — V rodnem kraju sta nam z materjo ustvarila lepo in udobno domačijo pa ne samo to: iz skromne lesne trgovine lastno parno žago pr! prijaznem Mrzlem studencu, sredi mogočnih kočevskih gozdov. — Kako Vam je bilo pri srcu, ko ste culi. da je sedaj vse to. kar ste toliko let ustvarjali, uničeno ve samo tisti, ki je to z Vami doživljal. Možato :n molče ste prenašali ta udarec, kakor ste možato prenašal; tudi druge tegobe zadnjih let. Najbolj pa so Vas bolela razočaranja, ki ste jih doživeli s tiste strani, od koder tega niste pričakovali. Trpeli in sočustvovali smo z Vami Slednjič je bilo vsega tega preveč, napadla Vas je zakrknjena bolezen. Pomagal ni več optimizem, ne trdna volja in jekleni živci, ne junaški Vaš organizem. Ni Vam bilo več dano, kar ste » tako srčno želeli: dočakati konca vojne, urediti še razne zadeve vsaj še enkrat videti rodni kraj in pc-kramljati z rojaki v gostilni »Pri Špelčnih« — v hiši Vašega najboljšega prijatelja Franceta Koširja. Zaman Vas v bujnem brstju čaka sadni vrt v Ljubljani, ki ste mu bili najzve-stejši prijatelj od pomladi do jeseni. Ni mogoče, da bi Vam zvonili potoški zvonovi Sv. Lenarta, šumeli pa Vam bodo v slovo mogočni gozdovi od Retske gore, Jazbine in Debelega vrha preko rodnega Travnika, Vaše Travne gore, Jelenovega žleba in Glažute tja do Mrzlega studenca. Va5 sin Jože. Kronika * Mussolini Je govoril v »pomin Genti-leju. V torek je imel Mussolini na sestanku republikanske fašistične vlade govor v spomin umorjenega fašističnega kulturnega politika Gentileja. Na glasil je zasluge, ki Si jih je bil stekel pokojnik za fašistično šolstvo. Gentile, je izjavil Mussolini, je zapečatil svojo osebno usodo v trenutku, ko je pri voli t vi za predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Florenci potrdil svojo vero v bodočnost svoje domovine. • Nova svetnica. Margareta Madžarska, hči kralja iz rodu Arpadov, je bil pred kratkim s posebno papeževo bulo proglašena za svetnico. Iz Ljubljane u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce vdova po znanem notranjskem veljaku Josipu Milaveu iz Cerknice gospa Manica Mil»vec, rojena Skerl. Pokojnica je bila zavedna narodna žena in dobra mati. Za njo žalujejo sin Hugo, hčerka Slava, poročena Kobal in drugo sorodstvo. Rajna leži na mrtvaškem odru v Ulici 3. maja štev. 2, pogreb pa bo v nedeljo ob pol 17. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu — Preminul je služitelj davčne uprave g. JaKoj, ßone. Zapustil je soprogo Marijo in sinove Dušana, Miroslava in Marjana Pogreb bo v nedeljo ob 17. iz kapele sv, Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — v čast'tljivi starosti 81 let je dotrpela ga. Marija Tončičeva, rojena Smolnikar. Pokopali jo bodo na pokopališču v Kamniku. — V Logatcu je preminila v 42. letu starost5 ga Franja Smole, roj. Rihar. Za njo žaluje poleg otrok Janezka in Marice širok krog sorodnikov. Dobro mater so pokopali na domačem pokopališču 19. t. m. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo r.aše iskreno sožalje. u— Zdravnice in zdravniki, ki so dodeljeni zdravstvenim rajonskim postajam protiletalske zaščite, vabi vodstvo te zaščite, naj pridejo vsi zanesljivo na svoje postaje v nedeljo 23. t. m. ob 11. uri zaradi važnih službenih obvestil in navodil-u— Pomočnice za hišno Prvo Pomoč, la so že napravile teoretični tečaj, vabi vodstvo zdravstvene zaščite, naj se udeleže tudi praktičnih vaj za prvo pomoč. Za prihodnji teden objavljamo sredeči razpo- | red: za udeleženke petega tečaja v ponedeljek 24. t. m.; za udeleženke šestega tečaja v torek 25. t. m.; za udeleženk» sedmega tečaja v sredo 26. t. m. in za udeleženke osmega tečaja v četrtek 27. t. m , vsakokrat ob 17.30 v sejni dvorani mestnega magistrata. Gospe in gospodične do-močnice vabimo, naj se tudi teh tečajev udeleže v polnem številu. u— Bolničarje (-ke) in samari jane(-fce), ki so dodeljeni posameznim zdravstvenim rajonskim postajam protiletalske zaščite, vab'mo, naj vsi zanesljivo pridejo na svoje postaje v nedeljo 23. t. m. ob 11. uri zaradi važnih službenih obvestil in navodil. Osebje rajona v Sp. šitški naj pride v Centralno ambulanco drž. železnic. u— Nakaznice za petrolej. Mestni preskrbovalni urad bo nakaznice za petrolej za mesec april delil v sobi št. 3, n. nadstropja Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2 (vhod iz Streliške ulice) samo na družinske nakaznice, ld naj jo vsakdo prinese s seboj, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 24. t. m. upravičenci z začetnicami priimka A, B, C in č, v torek 25. t. m. z začetnicami D, E, F jn G, v sredo 26. t. m. z začetnicami H, I in J, v četrtek 27. t. m. samo z začetnico K v petek 28. t. m. z začetnicami L, M, N in O, v soboto 29. t. m. samo z začetnico P, v ponedeljek 1. maja z začetnicami R, S Š, v torek 2. maja z začetnicami T, U in V, v sredo 3. maja z začetnicama Z in Ž, v četrtek 4. maja, v petek 5. maja in v soboto 6. maja bodo pa prišli na vrsto zamudniki. Upravičence opozarjamo, da bo urad nakaznice za petrolej delil izključno po tem razporedu vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa samo dopoldne od 8. do 12. ure. Potrošniki morajo petrolej kupiti pri določenih trgovcih najkasneje teden dni po izdanem nakazilu, ker v nasprotnem primeru nakaznica za petrolej zapade. u— Nabava poljedelskih strojev in orodja. Ljubljansko mestno županstvo vabi vse občane — kmetovalce, ki imajo nujno potrebo, da si letos nabavijo poljedelske stroje, železno orodje, železo za okovan je vozov ali žičnike za nujna popravila gospodarskih poslopij, naj najkasneje dc 1. maja med uradn'mi urami prijavijo svoje potrebe za nakup mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 15. Kasnejših prijav in prošenj zaradi omejenih zalog ne bo mogoče upoštevati. u— Koristni nasveti so danes dobrodošli in zlasti naše gospodinje jih rade prebirajo, kjerkoli jih najdejo, še bolj na mestu pa so seveda taki nasveti, če jih najdt-mo zbrane v priročniku. Tak priročnik je »Zlata knjiga dekleta in žene«, ki jo je v samozaložbi izdal podjetni Josip Vidmar. Knjigo vidimo v izložbah vseh knjigarn, pa tudi kolporterji nam rade volje postrežejo z njo. Vsebina je zelo pestra, obravnava gospodinjstvo in družino, higieno in zdravstvo, stanovanje, obleko in perilo, prvo pomoč pn nezgodah in pouio raznih ■nasvetov za vsak dam ali za vse življenje. Knjiga se je naglo udomač'la in ne dvomimo, da marsikatera gospodinja s pridom črpa pouk. u— V nedeljo ob 10. bo v Siogini glasbeni šoli II. glasbena matineja. Spored obsega violinske senate klasikov ter ga izvajata gospoda Dermelj Albert in Li-povšek Marijan. i»— »Zla*» knjiga —____— dobi za 40 lir v vsaki knjigarni! Naredite veselje ljubljeni osebi! u— Učite se strojepisja» Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni ln večerni) pričenjajo 24., 25. in 26. aprila. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisni ca, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— V počastitev Spomina blagopokojne-ga gosp. Antena Lauri ča so darovali mesto cvetja r.a grob za društvo »Dom slepih«: Družina šantel in gospa Voja Križaj po 150 lir. u— Gospod Petrič Ivan, industrijalec v Borovnici, je daroval 25 000 lir za »Zimsko pomoč« občini Borovnica. u— Joško Ja vorn: k, lesni industrijalec, je daroval 400 lir v počastitev spomina pok. ge. Man:ce Milavec za Dom slepih v Ljubljani. u— Prvošolci-lke in dnigošolci-lke, prijavite se v tukajšnji korepetiterij »Napredek*.. Redni vsakodneon. pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne instrukcije za srednje šole. Kongresni trg 2 u— Krrnarstvo Danilo Predalič, Sv. Pe-ira cesta 18, sprejema vsakovrstno kožuhe vino čez poletje v shrambo in po želji tudi strokovno popravi. 385 u— FORMICOT pastiie za desinfekcijo ust in grla dobite v vsaki lekarni. u__ DijaKi-inje srednjih š°i, prijavite »e v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2. u— poslanstvo žene-matere obravnava pediater dr. Bogdan Derč v svojem propagandnem spisu za dojenje poleg dragocenih navodil za prehrano in nego dojenčka. Knjiga je izšla v knjigarni Tiskovne zadruge in nosi napis: »Slovenska mati, doji!« u— Nesreče. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v ljubljansko bolnšnico 36-letnega krovca Alojza Nograška iz Ljubljane, ki je padel s strehe. 20 letnega ključavničarja državnih železnic Franca Umka je na glavnem kolodvoru pritisnU vagon ob zid, pri čemer je fant dobil notranje poškodbe. Na Dunajski cesti je nek vozniK povoz;l 8 letno hčerko pekovskega mojstra Brigito Vertnikovo iz Ljubljane; dekletce je dobilo poškodbe po obrazu. Raz-dražljiv pes je ugriznil v desno nogo 73-letno zasebnico Marijo Pokcrnovo iz Ljubljane. 56 letno ženo posestnika Nežo Po-n kvarjevo z Blok je pred hišo podrl junec, tako da si je žena pri padcu zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Izgubil se je pes, črno bel (španjol-ček) s pasjo znamko 464, ki sliši na ime »Tomi«. Kdor ga izsledi, je vljudno napro-šen, naj ga proti nagradi dovede na naslov: A. Svetina, Kongresni trg 3. S štajerskega Sestanek zveznih vodij v Ljutomeru. Na dan tretje obletnice prihoda nemške vojske na Spodnje štajersko so imeji v Ljutomeru sestanek zveznih vodij. Slični sestanki so MU tudi v Cmureku in drugih krajih. Vsa zborovanja pa je preikašalo zborovanje v Ljutomeru, na katerem je govoril zvezni vodja Steindl, ki je v svojem govoru potrdil neomajno vero v zmago nemške stvari. Nove socialne ustanove v ptujskem okrožju. V Zavrču pri Ptuju ter še nekaterih sosednih občinah so otvorili v prvi poiovlci meseca aiprila več zdravniških ambulant, ki so namenjene odraslim in otrokom. Otvoritve teh ustanov so bile ponekod v zvezi z domačimi svečanostmi. Tečaj v g°rnjeradgonski graščini. Štajerski Heimatbund je priredil v prostorih gornjera/Jgonske graščine tečaj z nizom svetovnonazorskih in političnih predavanj, ki so namenjena v prvi vrsti voditeljem obratov, ki zaposlujejo mladino. Vsa potrebna navodila je podal udeležencem tečaja zvezni vodja HackL S pomladno cvetje v vojaški bolnišnici v Novem Celju. Vojaško bolnišnico v Novem Celju je te dni obiskala skupina mladih deklet, ki so zapele vojakom nekaj domačih pesmi. Obenem so deklice okrasile vojaško bolnišnico s pomladnim cvetjem. Smrt na vzhodnem bojišču. Spodnje-štajerslki rojak Stane Lešnik je padel junaške saurti na vzhodnem bojišču. Odlikovanja. Z železnim križcem 2. razreda so bili odlikovani naslednji štajerski rojaki: grenadir Friderik žirovnik, desetar Josip Prelog, višji desetar Janez Hriberšefc, desetar Karel Pišek Franc Ferč, Jože Sovine, vojak Ozvald Zelenko, pionir Oton Verbančič in Dominik Ledič. Vedno več zelenjave na živilskem trgu Iz Trsta Obvestila Slovenskega Rdečega križa Slovenski Rdeči križ sporoča, da se nahajajo posamezni njegovi odseki na sledečih mestih: 1. Glavna pisarna in poizvedovalni odsek na Marijinem trgu 5, tel. 21-90; 2. Podporni in gospodarski odsek v šentjakobski šoli, tel. 21-29; 3. Paketni odsek na Vidovdanski cesti 6, nima telefona; 4. Postaja za prvo pomoč št. 1 na glavnem kolodvoru, tel. 34-93; 5. Postaja za prvo pomoč št. 2 na Ledini, tel. 45-32; 6. Bolnišnica Slovenskega Rdečega križa v bivšem Kolmanovem gradu, tel. 30-00; 7. Glavno skladišče na Ljubljanskem gradu. Hkrati sporoča Slovenski Rdeči križ, da je številka njegovega čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani 15.384. Proslava Fiihrerjevega rojstnega dne. Tudi Trst je svečano proslavil Führerjev rojstni dan. Na trgu Eid in osti so se zbrale vojaške formacije. Točno ob 8. je prispel general Kübler, ki je obhodil postro-jene čete in jih zatem nagovoril. Svoja izvajanja je zaključil s pozdravom Führerju, nakar je godba zasvirala nacionalni himni. Ob istem času so se postrojile na trgu Foro Ulpiano pred justično palačo formacije SS in domorodnlh oddelkov. Obhodil jih je in pregledal Gruppenführer SS policijski generalni poročnik, ki je zatem nagovoril postrojene oddelke in zaključil svoj nagovor s pozdravom Führerju. Njegov govor je bil ponovljen v slovenščini ter italijanščini. Ob 9. Je bila ob obali Mandracchio svečana parada pred Vrhovnim komisarjem Gauleiterjem dr. Rainerjem, generalom, Gruppenführer-jem in drugimi odličnimi predstavniki. Kot častni gostje so bili zbrani tudi ranjenci, imejitelji avstro-ogrskih hra-brostnih svetinj iz prve svetovne vojne in veterani dela. Množica ljudi se je zgrnila v gostem špalirju in pozdravljala čete. öastni četi so sledili grenadir-ski bataljoni s svojim težkim orožjem, zatem so se zvrstili pehota, topništvo, mornariški oddelki, formacije SS, policije in demorodne formacije. Prj paradi je sodelovala poleg nemške godbe tudi druga godba, v kateri so svirali istrski ter hrvatski godbeniki. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 17 letna Lucijana Oblak, Ivan Sturm, 19-letni vseučiliščnik Gotfrid Turili ter Herman Macerata. Smrt v Tavčarjevi rodbini. Pred božičem je umrl v Trstu Meto Tavčar, poštni uradnik, konec marca pa njegova sestra Fanč:, absol- Ljubljana, 22. aprila. Gospodinje se vračajo mnogo bolj zadovolj-" ne z živilskega trga kakor prejšnje mesece. Pozimi so bile večkrat razočarane, ker » zaman stikale za blagom, ki b ga najrajši kup,le. Se pred štirinajstim; dnevi srne zelo pogrevali zelenjavo in gospodinjam se je zdela špinača posebno dragocena, motovileč pa je b i prava redkost. Radica nismo nit videl' Gospodinja, ki je lahko tu in tam kupila cvetačo. je bila vprav srečna Zda: je pa trg postal zelen; lani ob tem času ni bilo toliko domače zelenjave na trgu in tudi z uvoženo povrtnino ni bilo nič bolje Med zgodnjo uvoženo novrtnino pogrešamo .-«mo glavna to solato. Toda pogrešamo jo tem iaže, ker je precej motovilca n nenavadno mnogo spinace. Špinača se je celo pocenila, tako dobro je trg za'cien z njo Danes so xelenjadarice zavzele polovico glavnega tržne- ventinja umetnevebrtne šole na Dunaju. Bila sta iz splošno znane družine poštnega uradnka Jakoba Tavčarja, ki je umrl leta i938. v starosti 86 let Ta je bil s:n uglednega posestn ka. trgovca in gostilničarja, po domače Filavarja. iz Škofje Loke. Filavarjev0 domačijo je prevzela hči Neža n sc poročila s Flomjancm Trdino. Mlajši Filavarjev sin Janez, sodn jsk' uradnik, je tudi umrl v Trstu 1902 in je bil oče učiteljice Mare J Tavčarjeve Za časa bivanja v Trstu je bil tudi :n splošno znan med tržaškimi Slovenci. Dopisoval je v »Slovenski Narod«, tržaško »Edinost« in goriško »Sočo«. Bavil se je tudi s slikarstvom ;n rezbarstvom, prav posebno pa je bila upoštevana njegova žredno lepa pisava Ministrstvo za uk in bogo-častje na Dunaju je odobrilo njegove predloge glede takratnega lepopisa v nižjih razredih ljudske šole in za okreglo pisavo za višje razrede. V Trstu živita še dve hčeri Jakoba Tavčarja. poštni uradnici v p., v Ljubljani in bližnji okolici pa potomci Janeza Tavčarja, po katerih Se bo ohranil Filavarjev rod in njegov prvotni priimek. Filavarjevo sorodstvo je razširjene v Stari Loki in drugod. Naravna nadarjenost se je posebno odražala iz umetnih j ročnih del že pokojne cerkvene pevke Jovane Wolgemut-Rihtarjeve iz Fare k: je bila znana izdelovateljica cerkvenih paramentov. posebno v zlatu. Proti koncu življenja so ji opešale oči, ker je blesk zlata neugodno vplival nanje. Zadnji čas so smrtni primeri v Filavarjevem rodu precej skrčili njegovo število. Ni vse zlato, kar »e sveti. H gospe Her-mini Lugnani, ki staruje v Hraniln čni ulici 3. se je zatekla 19Ietna mladenka Ber-nardka G. Znala se je Lugnanijevi tako hliniti, da jo je vzela pod streho in ji odstopila sobo. Cez nekaj dni pa je Lugna.nl-jeva opazila, da jI je izginilo 3000 lir, pozneje pa še 10.000 lir, ki jih je fmela shranjene v svoji spalnici. Osumiti ni mogia nikogar drugega kakor svetohlinsko prijaz no Bernardko, ki je končno na policiji pr -znala tatvino 10.000 lir, dočim je tajila krivdo glede tatvine 3000 lir. ga prostora in skoraj vse &o bile dobro založene s špinačo. Redka je še berivka kj je zato precej draga. Dež v zadnjih dneh bo pa pripomogel, da je bo od dne do dne več ter da se bo tudi primerno pocenila. Upati smemo, da bo čez štirinajst dn berivke že dovolj na izb'ro. Premalo je bilo še danes domačega zelenega radica, a naprodaj je bil uvoženi, ki je sorazmerno drag. Med uvoženim blagom je še vedno največ cvetače. Uvoznikom se je posreč:lo uvoziti večje količine cvetače in sreča j r bila. da so jo lahko vsklacf^čili v hladnih nrostorh mestne klavnice; blago se tako ne kvari naglo m trg je lahko dalje časa dobro založen. Vendar bo zda i kmalu konec uvožene cvetače. ki je pa ne bomo prehudo pogrešali, ker bc čedalje več domače povrtnine. Živilsk: trg je zelen tudi. ker je naprodaj mnogo «sadik. Po zadnjem dežju ljudje zelo kupujejo sad;ke. Največ je naprodaj sadk glavnate so'ate, zelene kolerabe in zgodnjega zdja. — Danes je bilo zelo živahno tudi pri prodajalcih mlečnih izdeikov ki sr> prodajali parmezan. Posamezni branjevci so pa imel: še precej dei a tudi s prodajo jabolk. Iz Gorice Gorica proslavlja Führerjev rojstni dan. Ze na predvečer je bil v goriškem gledališču koncert vojaške godbe. Navzočni so bili nemški ter italijanski vojaški predstavniki, pripadniki nemške vojske in nemške kolonije. V četrtek zjutraj ob 6. je za donela z gradu svečana budn-ca. öastna četa je korakala z godbo po mestu. Ob 10. je sprejel nemški svetovalec zaslužne slavljence dela goriške pokrajine. Vsakomur od njih je izročil v znak pri-zanja za zvesto delo denarno nagrado. Nagovori so bili v nemščini, slovenščini ter italijanščini. Po ubožnicah, oskrbnišnicah in bolnišnicah goriške pokrajine so bila prirejena slavnostna kosila. Siromašnim slojem so bili izročen^ boni za nakup živil. Reveži in oškodovanci zaradi bombnih napadov so prejeli darila v obleki, perilu in obutvi. Spremembe v avtobusnem prometa. S 1. majem bodo v goriškem ter okol škem avtobusnem prometu izvedene sledeče spremembe: Odhod avtobusa na pokopališče bo ob 16., vrnitev ob 17. Večerna vožnja proti Solkanu in Lučiniku bo ob 19. (doslej ob 17.50). Vožnje na progi Gorica—Čedad imajo dnevno zvezo z avtobusnimi vožnjami na progi Cede d—Kobar d —Bovec. Avtobusna vožnja v Tržič z odhodom iz Gorice ob 13.15 ima zvezo z vlakom, ki vozi v Benetke. Avtobus, ki vozi ob 17 v červinjan, ima zvezo z avtobusom, ki odhaja v Gradež. V veljavi ostane obratovanje na progi Romans—Gorica z rednimi postajališči v Fari, Grad ški in Za-gradu. Odhod z avtobusne postaje ob 17.15, jz Romansa ob 7. Nespremenjene ostanejo vožnje v Tržič z odhodom ob 6.50, v Trat ob 7.30 in 13.15, v Gradiško ob 12.45 in 17 45, v Gradež ob 13.15, v Palma novo ob 15. Od 1. maja naprej bodo potnikom vozovnice na razpolago v pred-prodaji. Nobenih omejitev v potrošnji električnega toka. Izšla je nova odredba, s katero se ukinjajo dosedanji ukrepi glede omejitve v potrošnji električnega toka. Ostane v veljavi le prepoved uporabe električnega toka za ogrevanje. Usodne posledice eksplozije v PevmL Dva izstrelka sta eksplodirala v Pevmi in ranila 6 ljudi. 45 letni HermenegMd Bianco je podlegel za poškodbami. Ostali ranjenci se zdravijo v goriški bolnišnici ter se njihovo zdravstveno stanje zboljšuje. Izšla le Dobra knjiga za april Tomesečna knjiga prinaša na 270 straneh v dovršenem prevodu dr. Jože Glonarja zbirko petih krajših romanov in povesti slovečega pisatelja Gottfrieda Keller ja pod skupnim naslovom »Ljudje iz Seldwyle«. Prepričani smo, da bo knjiga naletela na najboljši odmev pn vseh čitateljih. Zunanja oprema, v kateri bo Izhajala Dobra knjiga v prihodnjih mesecih, je narejena po načrtu arh. Spinčiča. Naročnikom Dobre knjige so »Ljudje Iz Seldwyle« na razpolago v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim naročnikom pa, katerim se knjige dostavljajo na dom, bo tudi nova dostavljena te dni. Nenaročniki lahko dobe kn#go » vseh knjigarnah aU pa tudi v naši apravi po ceni 17 lir za broširani In S5 lir za vezani, na boljšem papirju natisnjeni izvod. Beieinžc® KOLEDAR: Nedelja, 23. aprila: Vojteh. Egidi, Ponedeljek, 24. aprila: Jurij. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Akrobat Schö-ö-ö-n. Kino Sloga: Na rokah te bom nosü. Kino Union: Srečen človek. Kino Mo»te: Divja ptica. PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno. VUL simfonični koncert ob 19. v veliki unionski dvorani. DEŽURNE LEKARNE V nedeljo: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg št. 9. Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. V pOnedeljeK: Mr. Sušnik, Marijin trg št. 5. Mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta. Mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra (Rimska cesta). ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeljsko zdravniško Službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljubljana, Tržaška cesta 14, telefon 22-89. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRA MA: Nedelja, 23. aprila, ob 15: Slaba ve»t. Izven. Nastop Mile Kačič-Koširjeve. Cene od 24 lir navzdol. Ob 18: Ognjenik. Izven. Cene od 24 tir navzdol. Ponedeljek, 24. aprila: zaprto. * Opozarjamo na nastop Mile Kačič-Koširjeve v Anzengruberjevi igri »Slaba vest«. Igrala bo Gabrovo Liziko. Ostala zasedba je naslednja: Nagodè, bogat kmet - Cesar, 0imžar, njegov svak - Lipah, Štefan, veliki hlapec - Drenovec, Reza, velika čfekla - P. Juvanova, Ozbè, voznik - B'až Róbas, kmet na pustem vrhu - Peček, Lena, njegova žena - Rakarjeva, Nace, Anže, njuna sinova - Raztresen in Brezi gar, Miha, hlapec - Korošec, Metka, dekla - Ma-;-x>včeva. Režiser: M. Skrbinšek. Scena: A. Gerlovičeva. Kostumi: J. Vilfanova. Predstava bo danes v nedeljo ob 15. uri. Veseloigra L. Fulde: »Ognjenik« je prijetna, zabavna igrica, ki ima za snov spore iz zakonskega življenja. V tej salonski igri, ki se odlikuje z izvrstno napisanimi, hvaležnimi vlogami, so glavne osebe: zakonca: Edvard Hen ngs, arhitekt - Na-kerst, Sabina, njegova žena - Vida Juvanova, njun hišni prijatelj in pravni svetnik Blom - J. Kovič, vzrok za ločitev: Vera Verena - Gabrijelčičeva, ter epizode: Kruse, stavbni vodja - Brezigar, Krescencija, Sablnina dojilja - Rakarjeva. Betka in Tona, služkinji - Puglieva in Mazovčeva. Režiser: J. Kovič. Scena: ing E. Franz. OPERA: Nedelja, 23. aprila, ob 18: La Boheme. Izven. Gostovanje sopranistke Zlate Gjungjenčeve. Cene od 40 lir navzdol. (Razprodamo.) Ponedeljek, 24. aprila: zaprto. * Danes bo pela Gjungjenčeva Mimi v Puccini je vi open »La Boheme«. Opozarjamo, da so vstopnice za to predstavo že razprodane. Ostala zasedba je sledeča: Rudolf - Lipušček, Marcel - Janko, Chau-nard , DoJničar. Colin - Lupša, Musette -Mlejnikova, Benoit in Alcindor - Zupan, Parpignol - Gašperšič. Dirgent: dr. švara. Režiser - C. Debevec. Zadnje gostovanje Zlate Gjnngjenčeve bo v torek 25. t. m. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA. 23. APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes od 8.30—8.40 poročila v slovenščini. — 9.00—10.00: Prekinitev oddaje. — 10.00 —10.10: Poročila v nemščini. — 10.10— 11.00: Prenos službe božje iz stolnice. — 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. — 12.00—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30 —12.45: Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45—14.00: Nemški ljudski koncert. — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15 00: Vsakemu nekaj. — 16.00 —17.00: Koncert za vojake. — 17.00— 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—17.45: Koncert plesnega orkestra, vodi D. Prevoršek. — 17.45—18.00: 15 minut za podeželje — inž. Strancer A.: Gozd in hudournik. — 18.00—19.00: Fil-harmonični koncert. — 19.00—19.30: Pesmi. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. — 20.00—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—22.00: Veliki koncert za krajši čas. — 22.00—22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—23.00: Igramo za ples. Obvestila športnikom! a— SK Ljubljana, SK Moste (ali SD Iztok) in SK Vič vabijo svoja moštva na igrišče Ljubljane, in sicer prva dva ob pol 16. za medsebojno tekmo za trening, slednji p» ob 14. za prijateljsko tekmo s kombinirano enajstorioo Ljubljane. vJUTRO« St. 93 JfedcJJa, 28. TV. 1944. Tombola in Mšni red Prof. Seat je napadel predsednika Zimske pomoči; »Za vse ste odgovorni esumo Vi, gospod predsednik! Za vse, kar se zdaj dogaja!« »Moj Bog, kaj se pa dogaja!« »Oh, ta Vaša tombola!« »Oddahnil sem se,« je dejal predsednik, ko je pripovedoval. »Kajti, iiaj veš danes, zakaj vse si odgovoren v ča^oz EBP.« »Vendar, kako pride Sestova družina v krizo zaradi tombiJe, mi je bila uganka in neprijetno. Ne pozabite, da sem zato tu, da ščitim družino!« »In —?« smo vprašali. »lit —? sem vprašal sam!« je rekel predsednik. »In,« je nadaljeval prof. šest. »Kaj tn ----in,« ja nadaljeval, pri meni v družini je očividno šele začetek! Zdaj je bila na vrsti samo še marmelada. Naša dragocena marmelada!« »Veste, zdaj pa naj bo te potegavščine le konec. Tombola, družinski mir, marmelada. Rekli boste .. .< »10 tablic Mojzesovih!« je zinil nekdo, M je bil v družbi in je brundal znano ribniško pijansko. »Res, toda ne Mojzesovih, temveč tom-boJsikih. Tombolske tablice greze pri nas uničiti vse: hišni mir, moje denarno stanje in marmelado!« »2'jdaj sem tako zazijal!« je potrdil predsednik, ida bi bil avto, ki je šel mimo, laliko zavozil v usta.« »Pa kupite tisoč tablic in je gotovo, da v tem času dobite vse enkratne dobitke. I3no tombolo, dve petorici, tri četverke, štiri trojke in osem dvojk. Vsa skrivnesc naše tombole je tisoč. Zato tudi laliko tako mirno določaš dobitke. In ker olpreš nov tisoč šele, ko veš, da bc6 starega predal, nateiično veš, koliko dobitkov potrebuješ!« »Hvala lepa za nauk, toda še ne *azu-nete. Pri nas že igramo tombolo, odkar te začeli s to mislijo Za dobitek je že šla rjaamelada, šlo je to in ono, nazadnje smo ačeli igrati za Vaše tablice. Dobitki so airi i ce, ki jih moram kupovati. Mene fc'Uo i nakupi minirali. Moje gospodarsko ravnotežje je šlo rakom živžgat —« Naj ne bo azžaljen, če si nismo upali zapisati, da, e rekel: »bo šlo k vragu--—t Ce ne oo kmalu žrebanja, pojde zadnji lonec!« »Pojdi in tudi Ti tako stori!« smo rekli radovednežu, ki je to poslušal. Do vštevži 3. maja še lahko kupiš tom_ bo&fce tablice, v nedeljo 7. maja bo pa že ;>rvo žrebanje za dvojke. Prosimo, da prijazno sprejmete raznašalce tombolskih kart! i BINO SLOGA Telefon 27-30 -i H Ptav zanimiva in zabavna zgodbica zakonskega problema iz današnjih dni v krasnem TOBIS-filmu fa rodati te h&m nosi • •.! ali M EoHko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko?... : ^ Nazorni pouk za žensko, pa tudi mogi ško mladino! — V glavnih vlogah: Hea Finkenzeller, Hans Nielsen, Wolfgang Lukschy. Režija: Kort Hoffmann Predstave ob 15., 17. In 19. nrl! v nedeljo še ob 10.30 uri ONO MATICA Telefon 22-41 Senzacionalna varietejska burka ... Vratolomne akrobacije na trapezu ... Plesne revije in moderna glasba ... A&rsfeaf Scfa-©- 5-o-ss V glavnih vlogah: Španski komik Charte Rivel in lepa Clara Tabody Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri JNO UNION Telefon 22-21 S Je človek, ki je res celo življenje sre-g čen? Na to vprašanje nam odgovarja film SREČEN ČLOVEK V gl. vlogah: Ewald Baiser, Viktor de Kowa, Maria Landrock itd. Predstave ob 15., 17. in 19. urL Matineja danes odpade. Romantična ljubavna pustolovščina. Krasni planinski posnetki! DIVJA PTICA V nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30, in 18.30; na delavnik ob 18.30. i Konec predstav ob 20.30. Zadnji tram-U vaj proti mestu ob 21.15, predzadnji pa ob 20.45. HALI OGLASI Kdor liče službo piate sa vsako besedo L —.30, aa dri. In pro v. takso —.60, m dajanje naslova ali èlfro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 aa besedo, za drž. In pro v. takso —.60, aa daja-ije naslova stil šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase j« L 10.—. URADNICA vešča vseh pisarniških del, s prakso, išče primerne zaposlitve takoj. Grem tudi za blagajničarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 9214-1 Samostojna KUHARICA, vajena vsega gospodinjstva in boliše kuhe, gre v službo k dobri, boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 9380-1 Začasno ZAPOSLITEV v trgovskem podjetju želi samostojna moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Začasno«. 9377-1 GOSPODIČNA Z malo maturo in trgovskim tečajem želi prakticirati v pisarni. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vestna 9«. 9224-1 GOSPODIČNA, 19 letna, išče zaposlitev pri otrocih, obenem bi pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malčki«. 9264-1 DOBER TAPETNIK gre delat na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9399-1 NEGOVALKA išče zaposlitev od 8 do 12 s kosilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra plod »Poročena«. 9317-1 POSTREŽNICA išče zaposlitev za dopoldanski čas. Menard, Florjanska ul. 15 (od 11 do 12). 9438-1 GOSPA srednjih let, vojna vdova, dobra gospodinja, želi kot gospodinja k boljšemu samostojnemu gospodu ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tzobmžena«. 9491-1 LABORANTKA, 40 letna, ovdovela, išče vsako pošteno zaposlenje, tudi boljšo postrežbo, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Laborantka«. 9466-1 KUHARICA za vsa domača dela, z letnimi izpričevali, dobi dobro mesto pri družini treh odraslih oseb. Naslov v ogl. odd. Tutra. 9455-1 GOSPOD 24 let star, z malo maturo, želi zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj služba«. 9469-1 GOSPODIČNA išče službo k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajena otrok«-. B54fto POSTREŽNICA t znanjem nemščine, ižče zaposlitve 2 do 3-krat tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »štev. 50*. 9585-1 Tftièncifkt) VAJENCA za avtomehaniko se sprejme. Naslov v ogl. odid. Jutra. 9123-44 VAJENCA za mizarsko obrt, proti začetni plači, sprejme Bab-nik Jože, mizar, Bleiweisova c. 52, dvorišče. 9345-44 VAJENCA za kleparsko obrt išče Fr. Gradišar, kleparstvo in vodovodna inštalacija, Vegova 8 . 9404-44 FRIZERSKO VAJENKO in brivskega vajenca sprejmem takoj proti tedenskemu plačilu. Kavčič Edvard, Celovška 95. 9443-44 VAJENKO za trgovino z mešanim blagom, s šolsko predizobraz-bo, ki bi imela v hiši hrano in stanovanje, vsestransko zanesljivo, verno, sprejmem. Naslov v ogl. dtìd. Jutra. 9658-44 KROJAŠKEGA pomočnika, marljivega in vestnega, za male kose, prvorazredno delo, sprejme A. Zigoa, Wolfova ulica 10. 9366-la KOVAŠKEGA pomočnika sprejme Kogov-šek Jože, Dravlje, Vodnikova 295. 9358-la ŽENSKO čez dan k otrokom ilčem. Rupert, Pred škofijo 19. 9351-la . POLIR iz gradbene stroke, mlajša moč, po možnosti vešč nemščine, se sprejme kot delovodja. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Delovodja«. 9370-la URADNIKA, dobrega komercialista, daljšo prakso v trgovskem ali gradbenem podjetju, s primerno trgovsko naobraz bo, v starosti 30—40 let, po možnosti veščega knjigovodstva, sprejmemo. Lastnoročno pisane ponudbe z na vedbo dosedanjega službova nja na ogl. odd. Jutra pod »Dober komercialist«. 9371-la GRADBENI TEHNIK s prakso za visoke zgradbe, zmožen nemščine, se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Grad beni tehnik«. 9372-la OPEKARNA Jelovšek, Vrhnika, sprejme takoj 1 kurjača za krožno peč in 1 elektromonterja. Ponudbe naravnost na ope kamo Jelovšek, Vrhnika. 9271-la srvnjSKO „ pomočnico, dobro, in va ienko spreime modni salon Bianchi, Sv. Petra c. 44. 9341-la GOSPODINJSKO pomočnico za vsa dela sprejmem. Plača do 400 lir. — Verstovškova 27, levo od tobačne tovarne. 9103-la GOSPODINJSKO pomočnico, z letnimi spričevali, iščem k majhni, odrasli družini za vsa hišna dela in kuho. Naslov v ogl. odd. Tutra. 9247-la MIZARSKI pomočnik za pohištvo se sprejme. Plača dobra. Svetek. Karlovška 1. 9408-la POSTREŽNICO za čas od 13 do 16 iščem s 1. majem. Zglasiti se: Predjamska 39, pritličje. 9383-la Siva JSKO POMOČNICO na dom, brez hrane, iščem za takoj. Naslov v oglas, odd. Jutra. 9402-la MOČAN FANT, oziroma starejši moški dobi službo za razna prevozniška dela. Naslov v oglas, odd. Jutra. 9394-la GOSPODINJSKO pomočnico, zmožno tudi kuhe rn sobaričinih del, iščemo za takoj. Zglasiti se vsako dopoldne in od 17 dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9395-la DVA ČEVLJARJA sprejmemo. Triumf, Miklošičeva 12. 9323-la PRESIVALKO zgornjih delov čevljev sprejmemo ali oddamo delo na dom. Triumf, Miklošičeva cesta 12. 9324-la POSTREŽNICO, pridno, pošteno in zanesljivo, išče za čas od 7 do 14. ure gospa s sinčkom, ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Hrana in plača«. 9318-la KROJAŠKEGA pomočnika za mešana dela sprejmem takoj za stalno. Dober zaslužek. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9320-la NABIRALKO PENTELJ nogavic, izvežbano, sprejmem. Prav tako tudi učenko, spretno ▼ krpanju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9311-la POSTREŽNICO, marljivo, iščem. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 9303-la SLUŽKINJO, mlajšo, tudi začetnico, Za pomoč v gospodinjstvu, sprejmem. Naslov t oglas, odd. Tutra. 9298-la FRIZERKA dobi službo in stanovanje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9458-la POSTREŽNICO za celo dopoldne in vsak dan, iščem. Naslov v ogl. odd. Tutra. 9555-la KUHARICO, ki opravlja tudi hišna dela, sprejmemo v dobro službo k trem odraslim osebam. Hrana in vsa oskrba zelo dobra. Plača 400 lir. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9287-la POSTREŽNICO za dopoldan, pošteno, redno in snažno, dobro plačamo. »Metalia«, Gosposvetska c. 16: 9487-la DVE POMOČNICI, res prvovrstni delavki, sprejme takoi ali pozneje atelje Mire Škabar, Ulica 3. maia št. 5/II. 9273-la FRIZERSKO pomočnico ter vajenko sprejme takoi ali po dogovoru salon »Frank«, Ljubliana, Kresiia. 9467-la PRIDNO DEKLE, vajeno gospodinjstva in lju-biteliico malega otroka, sprejmem takoj. Plača dobra. Trgovina Soklič. Breg št. 20. 9463-la deio m dom. Naslov ▼ ««1. odd. Jutr». 9326-la FOTOGRAFA retušerja sprejmem, samo aa dopoldne ali popoldne, odnosno oddam retuSo na dom. t». 9978-la Zaslužek uspešni v ogl. 9193 3 » dopoUm »prej mem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9299-1» POSTREŽNICO za nekaj ur popoldne ilčem. Gradišče 10/III.. desno. 9525-la Šiviljsko POMOČNICO samostojno in s prakso j Naslov v ogl. odd.^Ju sprejme takoj salon Rupar, * Miklošičeva c. 36/III. 9519-la OTROŠKA SESTRA išče mesto za dopoldan ali ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj _ ali pozneje«. " SLUŽKINJO polteno in mlajšo, ilče boljša odrasla družin». — Vprašati : Strelilka 24/II.. desno (št. 8). 9521-la Krojaškega POMOČNIKA sprejmem za stalno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9M7-la Brivskega POMOČNIKA sprejmem takoj aH pozneje. Strgar Jože, Miklošičeva c. 9480-la ZAKONCA s stalno službo, iščem za pomoč pri vrtnih delih in v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prosto stanovanje«. 9488-la Hišno POMOČNICO sprejme takoj mala družina. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 92S9-la Špecerijsko POMOČNICO samostojno moč, če mogoče z znanjem nemščine, sprejmem v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9473-1» VEZALKO CVETLIC ki zna delati vence in šopke, takoi sprejmem. Služba stalna, plača dobra. Naslov v rtgl. odd. Jutra. 9472-la POSTREŽNICO ali služkinjo išče družina, obstoječa iz dveh članov. NEMŠČINO poučujem po 9520-l*almetod'' Naslov odd. Jutra. NEMŠČINO ia italijanščino, slovnico in konverzacijo, poučujem. — Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod: »Kratkočasna metoda«. 9374-3 NEMŠČINO m KLAVIR poučujem. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra pod: »Učiteljica, vešča v učni praksi«. 9267-3 UiS! X PREMOG L Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5» KROMPIR TOPINAMBUR krma Za praélée, zajße njen. predvojni.. jvse_kroma- lepc. £sbc, mUx ialina Naslov v «cLeod. Jutra. 9198-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, prodam ali zameni am za športnega. Naslov: Pavličeva 12/1. 9130-6 URO BUDILKO, ženske in molke čevlje, jopič ter irhaste hlače prodam. Gerbičeva 3$. 9376-6 SALONARJE, temnorjave, te mil, it. 36 do 37, malo rabljeoe, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9355-6 JLEICO model III, z daljinomerom, prodam. Objektiv Elmer. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »22.000«. 9375-6 OBHAJILNO OBLEKO za deklico prodam. Umek, Šiška, Jernejeva ulica 3. 9365-6 OTROŠKO POSTELJO, belo, le skoraj popolnoma novo, proda Fon Jožica, Vodnikova 97. dvorišče. 9368-6 KAUC-OGRODJE, novo, orehova korenina, proda Babnik Jole, mizar, Bleiweisova 52, dvorišče. 9346-6 RJUHI, izvrstno ohranjene, ugodno naprodaj. Naslov v oelas. odd. Jutra. 9347-6 DEŠKO OBLEKO, sivo, za 12—14 letnega, iz finega predvojnega blaga, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9348-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prešit, dobro ohra in kokoši po Lir 5. Se-i no. prodam. Vprašati pri ver «Sc Komp-, Ljubljana. ! hišniku Dunajska 6 (na-9102-6'sproti nebotičnika). 9344-6 OKROGLO ŽELEZO I GRAMOFON Naslov v ogl. odd. Jutra. 20 mm, ca. 3000 kg, pro-'prodam ali zamenjam za 9539-la'dom. Dopise na ogl. odd. !kniige. Naslov v ogl. odd. Krojaškega VAJENCA 'Jutra pod »Izredna pri- Jutra. 9338-6 ali vajenko in pomočnika, lika«. 9128-6; BIRMANSKO OBLEKO, spreimem takoj. Glavan,| SVILO Kolodvorska 18. 9540-la za damsko obleko, ugo-Brivskega POMOČNIKA dno prodam. Naslov v dobrega delavca, in vajenca ogl. odd. Jutra. 9131-6 sprejmem. Franc Wildman.i VOZIČEK krasno, iz predvojnega crep georcetta, enkrat oblečeno, prod-im. Od 16 do 18. Židovska 1/If. 9339-6 G'OBOK VOZIČEK. Napoleonov trg 5. 9532-la globo*. in športni PIO- predvoini, lep avto-model, DEKLE i cuiu. Naslov v ogl. odd. j prodam ali zamenjam za vajeno »štepanja« ali v iz- Jutra. delkih usnjene stroke, ter vajenca sprejmem. Glavič, Tržaška c. 9. 9640-1» FRIZERKO, frizersko vajenko in briv- skega vaienca, spreimem ta- K 15«. SiNGER pogrezljiv, eden v omarici, eden navaden, popolnoma nova, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ameriški 9155-6 športnega z doplačilom. — koj. Franjo Žabjek, Ljubljana, Krakovski nasip 26. 9621-la FRIZERKO iščem. Postrežba in hrana prvovrstna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 9615-la Krojaške POMOČNICE sprejme modni salon Zofi Sparemblek, Sv. Petra nasip št. 17. 9612-la MLADO DEKLE za vsa hišna dela, iščem k dvočlanski družini. Zglasiti se dnevno od 11. do 15. ure: Zeljarska ul. 8/1. 9606-1 a GOSPODIČNO k 4 letnemu otroku za dopoldanske ali popoldanske sprehode, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9636-la PRIDNO KUHARICO spreime dobra družina. Naslov v ogl. odd. Jutra. ___9635-la FRIZERKO in vajenko sprejmem takoj proti dobri plači. Lombar Gilbert, Celovška 34. 9656-la KUHARICA 9232-6 ZAJČJI HLEVČEK lepo grajen, na 9 predalov, ugodno prodam. Hrženjak, Jarška cesta 78, sv. Križ. 9227-6 GLOBOK VOZIČEK nov, kromani blatniki in krmilo, zunaj prešit, prodam. Predvoini materijal. Naslov v ogi. odd. Jutra. 9262-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traia, ugodno naprodaj : »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a, prej Tyrševa. 1-377-6 MARMORNA KREDA bela kr!cijev karbonat 0, 00, 000, 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinej • katran, olje za jermena • stalno na zalogi : »Petro nafta«. Liubljana, Ciril-Metodova 35a, prej Tyrìeva. J.376-6 PERNICI, najboljši predvojni inlet, s puhom polnjeni, prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 9362-6 SPALNICO še ne pleskano. vse Spe- samo6tojna, mlada, se rano, "solidna " izdelava, sprejmfc takoj ali pc* iprodam. Velkavrh. Kra zneje. Plača dobra. Ime- kovska ul. št. 7, mizar-ti mora svoje stanovanje. sfvo 9094-6 Puks.Tržška 14/2. j URAMORJE -,_________,,_______ 9649-la 'prav zanesljivo pokon- POSTREŽNICO j Jate s Bramorin zrni. snažno in pošteno, z navodilom v drogeriji sprejmem^ Naslov vKanc 2l47M SPECIJALNI STROJ ki end j a in Ura. Na ogled pri tvrdki Ja* in sin, Dunaiska fc^ ČRNO MOŠKO OBLEKO predvojno blago, proda«. Ogled i« prijaznosti pa: »Kožuhovina«, Mestm »g št. il. 9*** PREGRINJALO. zaveso in nekaj piUce«. dobro ohranjenih, za «palni-co, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. »557-« KOMPRESOR, _, mali za obrizgavanje. M™ no prodam. Meh. «lei. Ko-drič Stanko, CeloVika coiti 41. 955*-® LEDENI OMARI manjšo za dorn, drugo «t-jo v brezhibnem rtanj«. proda Hinko Privlek, Kolodvorska 7. 9567 MLIN „ ^ ki melje s pomočjo vertikalno se vrtečih kamnov žito m druge poltrde l«ed-mete. sodo itd.. » »1»™' čeno funkcijo, proda Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 9568-* FORDOVO KRMILO (volano) A model, bre®-hibno, in Fordovo koto brez pneumatike, proda Hinko Privlek. Kolodvorska ul. 7. _ 9570* OTROŠKO POSTELJO ▼ dobrem stanju, čisto, prodam. Hinko Priviek, Kolodvorska 7. 9571-o RADIO . Philips in Orioe, brezhibna funkciia, proda Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 9572-6 ZDRAVNIKI, POZOR! masažni aparat z vsem J>ri-borom, edinstvene znamke, popolnoma nov, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7. 9573-4 VIOLINO več desetletij staro, izigrano, z izbranimi notnimi komadi. prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska al. 7. 9574-6 ŠTEDILNIK dobro ohranjen, mizni, prodam. Štefanova 24, Šiška. 9505-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, kabinet, j>rodan. Resljeva 30, podpritličje. 9619-6 KOSTUM. temnomoder, predvojno blago, srednja velikost, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9617-6 HARMONIKO diatonično. trivrstno (Železniki. prodam. Tršan, Poljanski nasip 40/1. 9611-6 L'ALBUM DE LA GUERRE vse tri dele, ugodno prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 9614-6 PLASC svetlosiv, nov, čevlje It. 38 in 3 eum. steznike, prodam. Naslov v ogl. rvdd. Jutra. 9609-6 KOSTUM temnoriav in črn, čevlje 36 in 40. ročno torbico in več klobukov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9608-6 GOJZERICE St. 43—44 nerabliene, moško suknjo, električen likalnik in havajsko kitaro, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9607-6 PSA Gordon-setra, 1 leto stape- ga, prodam ali zamenjam za enakovrednega nemškega ovčarja, dobrega čuvaia, od 1 do 2 leti starega. Naslov v oel. odd. Tutra. 9637-6 VISOKE ČEVLJE moške. št. 40. dva para ženskih št. 38—39. ter usnien «ukniič in suknjo, prodam. Fr^nkopanska ul. 27, pri-tliSaj ni mogoče! Kaj so res povsod ljudje, ki jim gre spodobna glasba do živega? So ti banavzi res začutili, da pc-slušajo nekaj izrednega? Dobro, recimo, da jih je dVoje ali troje začelo ploskati in so potegnili ostale za seboj. Toliko le drži, da stvar ni šla brez sledu mimo njih! Saj si pa tudi igrala, Inge — ne rečem, kakor mlada boginja, a kakor angelček prav gotovo!« Od tistega dne je bila Inge na konju. Nič več ju ni bilo treba hujskati in spodbada-ti, nov duh ju je bil prevzel... ali pa se je bil zbudil v njiju dobri, stari duh izza tistih let, ko sta še študirala. O gnili lagodnosti ni bilo več sledu, nova, močna skupnost ju je uklepala tn gnala naprej. Bila sta gnana od častihlepja, polna strasti do dela, obsedena od glasbe. V tem času je b:la Inge malone srečna. V njenem življenju ni bilo nič drugega več kakor delo. Delo, ki se je nadaljevalo v razgovorih prostih ur in zvenelo še pono- či v sanjah. Prav dobro se je zavedala, da postaja tako nekam enostranska. Nič več ni prišla do tega, da bi vzela kako kmigo v roke ali se zatop'la v kako sliko; časovno dogajanje je teklo daleč nekje, da^.eč nekje 90 se menjavali letni časi, daleč, daleč so živeli ljudje v sovraštvu in ljubezni, v mržnji in nežnosti. Vse to je ni več prizadevalo, bila je prosta vsega, kar dela življenje bogato in težko, živela je le še v glasbi in za glasbo. Njeno telo je imelo samo še nalogo, streči godalu, roke je potrebovala le, da so držale lok in strune, oči zgolj za to, da so citale note. Jesti je 'morala, da si ohrani moč, spati, da si okrepi izmučeni hrbet. V glasbo je bilo stisnjeno vse, kar je v nebesih in na zemlji: štrleče gore in cvetoči travniki, ponosne stolnice in igrajoči se otroci, vonj-ve poletne noči in morje, Ki ga biča vihar, vroča nežnost in gereča molitev — vse, kar koli morejo zaznati človeški čuti., izmisliti človeški duhov', občutiti človeške duše, vse je bilo neuničljivo zaprto v stekleno krsto zvokov. Bol, blaženost, krajina, slika, besede .. .* kar koli je bilo gnalo nemara že davno usahlo roko, da je p'sala te skrivnostne znake, vse je prehajalo skozi njo, vse je bila dolžna v cvetoči živosti, v barvi in obliki obnoviti poslušalcem. Vedela je, da ne živi. Laž bi bilo, če bt bila rekla, da jo glasba docela zadovolju- je. Ne le, da ni bila utešena, ampak celo pogrešala je nečesa in koprnela po nečem. Prav to pogrešanje in koprnenje pa je bilo tisto, kar je dajalo njeni igri vseb no jn veličino. »Trajno tako in tako ne bomo mogli ostati skupaj«, je nekega dne rekel Siidp-kum in potrto vzdihn'1. Inge je vzdignila oč< od notnega !ista. Citala je note, kakor čitajo drugi ljudje napeto knjigo ali lepo pesem: zatopljeno in z užitkom. V prazno sinj no njenih oči se je počasi vrni pogled: >Kaj se pravi to? Zakaj ne? Sem mar prestroga za vaju ali premalo nadarjena?« »Ne to ne ono. Teda preraščaš naju. Pride dan, ko te bodo odkrili. Ali pa se odkriješ sama. In tedaj te izgubiva.« »Neumnost, o tem ni govora!« je Inge odločno zatrdila. »Nekaj hočem d:seči. res je. Toda nič takega, da ne bi mogla doseči tudi vidika. Samo skromen, prosim, nikar ne bodi. Tega ne prenesem.« »Ali sem skromen, ne vem. Vem pa, da so meje. Kantonski kamni tako rekoč. Na desettiseče j h pride do prvega, na tisoče do drugega, na stot;ne do tretjega — pol tucata še dalj in do cilja Izmed teh boš ti. Jaz ne bom.« Inge je nejevoljno stresla glavo. *To ni res. Nobenih kantonskih kamnov ni in nobenih mej. Seveda so ljudje, ki nimajo ni- ti trohice pr rojenega daru za glasbo. Mislim pa, da mi vsi trije ne spadamo semkaj. Sicer pa je samo volja, ki omaga, ln vol a. ki se uveljavi. So ljudje, ki ležejo pri prvem, drugem ali tretjem kantonskem kamnu v travo in pravijo: tako, tu je kar tìcbro počivati, saj ne pridemo dalj. Toda kdor hoče, lahko pride. O slavi, uspehu m denarju, ki ga utegneš zaslužiti, niti ne govorim. Kak človek ima lahko dobrega opravnika ali je sam dober za posle, kak drug pa ne. Zdaj govorim izključno samo o tem, kaj kdo zna. In povem vama, da je ni stopnje popolnosti, ki je ta ali oni izmed nas ne bi mogel doseči. Dokler ne izgubimo poguma, pridnosti, veselja in Zdrave sodibe. Glej, kar ti praviš — da vidiš meje, ki se jih ne upaš prestopiti, to ie zame najboljši dokaz, da imaš pred seboj še mnogo, mnogo razvoja! Ko bi bil brez pr držka navdušen nad samim seboj in trdno prepričan, da ga na svetu ni mojstra, ki bi te prekašal — tedaj bi obupala nad teboj. Dokler pa veš, da se Imaš Se kaj naučiti, se tudi boš naučil! Ali — če govorimo o tem, da je kak človek dober za posle, kak drug pa ne — v tem pogledu, se mi zdi, smo vs; trije Se precej neizkušeni. čas bo, fanta, da se lotimo kake stvari! Prav čedno je sicer, da sedimo tu in se skušamo izpopolniti — a kar tako čakati, da pride Krištof Kolumb In nas odkrije, konec koncev tudi ne moremo! In pritekati na našega dobrega starega, naj nam dovoli deset mark doklade, nam tudi nič ne pomaga. Kaj nam je torej storiti? Kateri izmed vaju ima v sebi kapljo trgovske krvi?< Nobeden je ni imeL To je bilo dokaj narobe. Kako je treba igrati, sta pač vedela. A kaj je treba storiti, da napraviš kariero, o tem nista imela niti pojma, človeku ni lahko hvaliti sam sebe kakor branjevec blago. Vse bolje pa gre ta reč, če se je lotiš z združenimi močmi. Katerikrat so kleli, katerikrat so se smejali, katerikrat ob-upavali. Südekum je pisal pisma. Irge mu je s suhimi besedami narekovala, kaj naj piše; in Westfahl je olepšaval te suhe besede z bujnimi venci cvetočih izrazov. Ko so tako porabili obilo časa, penirja in pisemskih znamk, doživeli mnogo rais-očaranj in pričeli tu in tam pogajanja, ki so obetala uspeh, se je vendarie oglasilo srečno naključje v osebi nekega hotelskega ravnatelja, ki jih je hotel vzeti s seboj v Kodanj. To je bil res korak naprej, bilo je zboljšanje v vsakem pogledu, ln po če-trturnem posvetovanju so airiA-nfli da, ponudbo sprejmejo. »In za to smo «e tolikanj triMfattU Je Westfahl zastokal In si z razkrečenimi prsti obupi» segel T goste lase. »Zmerom sem vama trobil, da je naš trud nesmiseln in da je treba počakati atočaja.c Š, >e medveda bi obrila krema Rapida brez mila BRIVNA KREMA -".,.»' "4 -tj i' % T3 fi D T TVfi^ mila> e il iirlVn brez Péne fio I Z V O D I : V A N K A I T VITRINO še popolnoma novo, za jedilnico ali salon, prodam. Jegličeva 9. 9639-6 ŠIVALNI STROJ v brezhibnem stanju, odličen materijai, proda za 4000 lir Hinko Privšek, Kolodvorska 7! 9569-6 OBHAJILNO eli birmansko oblekco za 8—10 letno punčko, zelo lepo, boljšo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9594-6 KARFIJOLO dobite pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti in Pa v Maistrovi Vl. 10. 9595-6 pump arice rvxire, prodam. Tržaška U DflBnIS. 9082*3 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. tovarniško no,;_.„ _ _.„ •,r\ x■ 1 ri-1 sobo m kurnnje v me-raje na Vrtači, v okolici L^.. — „„ tobačne tovarne ali na Mir- iu'i kJ!T?\ Pon?dl£ >Da nudb^Cna""ogl.V'^dd. Ju-ogl. odd. Jutra pod »Dota«. I ^ ^ »upokojenec«. Enosobno STANOVANJE s kabinetom, v šiški, zamenjam za slično kjer koli. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Hitno«. 9335-21 LEPO DVOSOBNO stanovanje z manjšim vrtom, v bližini tramvaja, zamenjam za 3- ali 4 sobno stanovanje, prav tako v bii žini tramvaja, najrajši pa v središču mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«. 9044-21 STAREJŠI GOSPOD išče domačo hrano pri boljši družini in nji priključi. Da eventuelno enosobno komfortno stanovanje kot protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna obitelj«. 9626-21 Stanovanja LEPO DVOSOBNO stanovanje s kopalnico, po možnosti s kabinetom, — iščem. Plačam več mesecev v naprej. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9294-21a STANOVANJE 2-sobno, s kopalni/so to priliko kuhanja ali kompl. garsoniero s kabinetom. opremljeno, išče boljši »ikonski par srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši«. 1 9006 21e Enosobno STANOVANJE ali sobo s štedilnikom, prazno ali opremljeno, — iščem. Plačam tri mesece vnaprej. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9493-21a STANOVANJE pod eoim ključem, iščem. Plačam za 10 let vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10 let«. 9625-21a ZAKONCA mirna, iščeta stanovanje 9413-20 PARCELO, kolikor mogoče v središču, za večnadstropno stavbo, kupim. Posredovalci niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska«. 9630 21a HIŠO, dvonadstropno, večstano-vanjsko, z zelo dobro ičočo gostilno in mesečnim donosom 4150 lir, prodam za lir 1,600.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni donos«. 9415-20 PARCELO na periferiji kupim do lir 300.000. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 9662-20 HIŠO, enonadstropno, večstano-vanj^ko, komfortno, 4500 kv. m vrta, v bližini T5-niseve opekarne, prodam za 900.000 lir, event. ceneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 9417-20 HIŠO, ▼ kateri je gostilna in stoji v bližini tramvaja, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točka«. 9460-20 PARCELI, večjo in manjšo, na periferiji, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Id;,ič-na okolica«. 9445-20 NJIVO vzamem v najem. Imam se menski krompir in gnoj. Odškodnino dam v denarju ali pridelku po dogovoru. Ponudbe prosim : Zaloška cesta 24. 9528-20 HIŠO z gostilniškimi prostori in vrtom, ugodno prodam. — Habiian Miro, Cigaletova ul. l/p. 9515-20 REALITETNA PISARNA Habiian Miro, Cigaletova ul. l/p., proda več lepih stavbnih parcel v vseh de-lih mesta, po zelo ugod nih cenah. Parcelo v izmeri ca. 500 ms dobite že za ca. 55.000 lir. Pohitite, dokler je še prilika ! Ugod no naprodaj tudi več hiš 9514-20 wHss^m SOBO _________s posebnim vhodom v 9414 "20 ! centru mesta, Išče go-ispod. veliko odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veliko odsoten« 9191-23a PRAZNO SOBO ali večjo opremlieno, čisto in zračno, s posebnim vhodom, v središču, s soupo rabo kopalnice, iščem s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski sotrudnik«. 9354-23a OPREMLJENO SOBO, v središču mesta, s strogo posebnim vhodom, išče gospod. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod : »Reden plačnik«. 9369-23a OPREMLJENO SOBO, s posebnim vhodom, najraje za Bežigradom, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotno«. 9361-23a PRAZNO SOBO išče mlad zakonski par, kier bi si ustvaril skromen dom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra p°d »Razu-mevanie«. 9386-23a SKROMNO SOBICO, malo, iščem, ali pa grem tudi kot sostanovalec mirni stranki. Ponudbe, na ogl. odd. Jutra pod »Mi ren podnajemnik«. 9307-23a SOBO z dvema posteljama za 1 maj ali pozneie iščeta mia doporočenca, ves dan od šotna. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Za dva« 9295-23a SOBO, ločeno, z oskrbo, pri ugled dni družini, išče za tako profesorica. Ponudbe 'na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«. 9490-23a NAVADNO SOBICO išče gospodična ali pa gre kot sostanovalka k prijazn: družini. Naslov v ogl. odd Jutra. 9465-23a PRILIKA! Prodam lz zasebnih razlogov kompletno obrtno Izdelovanje hranilnega produkta z nekaj zaloge. Obrt je dobro vpeljana. Podani so pogoji za vsestranski razmah podjetja. Interesenti naj sporoče svoj naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Nujna prodaja«. MLAD OBRTNIK ieli spoznati do 20 letno gospodično čiste preteklosti zaradi ženitve. Slika je zaželena. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Mlad obrtnik«. 9430-25 BOLJŠA GOSPA samostojna, dobra gospodinja, želi v svrho možitve resnega zoania z boiišim 1 naobraženim gospodom, čed- na ogl. odd. Jutra pod »Družabnost«. 9533-25 Vse denarne ln trgovske posle izvršan hitro, točno m so lidno Priporoča se: RT7T>OT,F ZORÉ, Ljubljana, Gledališka ulica 12 TeL 38-10 OPREMLJENO SOBO ščeta dva gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. mai«. 9'30-23a ŠIVILJA IŠČE SOBO s štedilnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 9633-23a 1—2 PRAZNI SOBI šče za dve osebi državni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000«. 9632-23a OPREMLJENO SOBO posebnim vhtodom. iščeta dva gospoda. Po možnosti bolj v centru. Nislov v ogl. odd. Jutra 9550 23