Bakalowicz, M., Contribution de la geochimie des eaux ä la connaissance de l'aquifere karstique et de la karstification (P rispevek geokem izm a voda k pozna­ van ju kraškega vodonosn ika in zakrasevon ia ). P. 1-269, M oulis, 1979. Delo, razm noženo v kse roks tehn ik i, je dok to rska tema geo loga in spe leologa M. B a k a l o w i c z a , sode lavca »Podzem eljskega labo ra to rija « v M ou lisu v fra n ­ cosk ih P irene jih . K o t sam pravi, sta b ila nam en in sm isel n jegovega dela v tem, da uporab i geokem ijo ko t o ro d je za p reučevan je kraškega vodonosn ika , da izdela ustrezno raz iskova lno m etodo log ijo in da z n juno pom očjo dobi č im več in fo rm a c ij o s tru k tu r i, de lovan ju in genezi kraškega vodonosn ika . Da mu je to v ce lo ti uspelo, p o tr ju je jo izs ledki raz iskav in na n jihov i pod log i dob ljen i zak ljučk i. Zgoščeno besedilo je razde ljeno v š tir i pog lav ja : 1. kem izem raz top in in ke- m izern izo topov (posebej podrobno je obdelan sis tem C 0 2-H 20 -k a rb o n a t), 2 C 0 2 (od fiz ika ln o -ke m ičn ih las tn o s ti do p ro d u kc ije C 0 2 v p rs ti) , 3. k rašk i vodo- nosn ik , n jegovo s tru k tu ra in de lovan je (p ra k tičn i p rim e r s poskusnega kraškega bazena Baget v P irene jih , k je r so p rikazana va riira n ja kemiizma med h id ro lošk im c ik lo m in med posam eznim v isokovodn im valom ) in 4. geneza kraškega vo donosn i­ ka. Čeprav je de lo v vseh pod rob n o s tih ve rje tno razum ljivo le kem ikom , h idro- logom in so rodn im s trokovn jakom , pa so do ločene m etode in za k lju čk i ve like v rednos ti tud i za krasos lovce , geom orfo loge in speleologe. T ako a v to r v svo jem delu dokazuje, da obsta ja povezava med o b liko frekvenčne d is tr ib u c ije v red n o s ti e lek tro p re vod n o s ti vode nekega kraškega izvira in med raz­ vo jno s to p n jo o rg a n iz ira n os ti od toka iz vodonosn ika . M erjen je e le k tričn e p revodno ­ s ti vode ni ne težavno in ne d o lg o tra jn o delo in bi b ilo zan im ivo po Bakalowiczev.i m etod i p re u č iti tud i neka j naših kraškiih izv irov, jih p rim e rja ti med seboj pa tudi s t is t im i izpod P irenejev. š e bo lj so zan im iv i z a k lju čk i o genezi vodonosn ika , dob ljen i na pod lag i p re ­ učevanja kem izm a voda. Ker pa je geneza kraškega vodonosn ika p ravzaprav tako geneza krasa ko t tud i speleogeneza, se av to rje v i z a k lju čk i nanaša jo tud i nanju. V zak ljučnem pog lav ju se a v to r do takn e vseh g lavn ih spe leogene tsk ih teo rij in posebej obravnava vp rašan ja »g loboke korozije« . Pri tem igra b is tveno v logo n jegova ugo tov itev , da je ko lič in a C 0 2 podvržena več jim sezonskim n ihan jem samo v t is t i zon i, ki C 0 2 tud i p ro izva ja , m edtem ko ima jam ski z rak nad s ta lno za lito zono le rah lo sp rem en ljiv , a v isok p a rc ia ln i p r itis k C 0 2. Tudi n jegove ugo tov itve se s tr in ja jo z ugo tov itvam i t is t ih av to rjev , ki m en ijo , da lahko B öglijeva »ko roz ija m e­ šan ice« ig ra le lo ka ln o in k ra tk o tra jn o v logo, predvsem pa so zan jo po trebn i že p redhodno izde lan i kana li in to re j ni reš itev »g lob inske korozije«. O b iča jno je na jbo lj nezasičena tis ta voda, ki se h itro in f iltr ira in ima v isok p C 0 2. In te vode so po n jegovi ugo to v itv i p rav tis te , ki p renaša jo v podzem eljske g lob ine sposobnost ko ro d ira n ja — so nos ilc i g lob inske korozije . A v to r je na pod lag i ve č le tn ih opazovan j ugo tov il tud i le tno odnašan je raz to p ­ ljene kam n ine iz poskusnega bazena Baget — 48— 89 m3/k m J/le to . Ob p redv ide ­ van ju . da zavzem ajo v o tlin e v ka rb o n a tn ih kam n inah bazena Baget 0,2— 0,5 % , da nastopa kraška p re vo tlje n o s t predvsem v g lob in i 50— 100 m pod n ivo jem izv irov in da je delež g lo b in ske ko ro z ije 60— 80°/o od ce lo tn e ko roz ije , je a v to r ugo tov il, da po tre b u je jo tak i podzem eljsk i kana li, ko t so v bazenu Baget, za nastanek od 4.000— 20.000 let. To je razm ero la hiitro, za to za razvoj podzem eljskega krasa ozirom a po d ­ zem eljskega p re toka ni več po trebno p redv ideva ti časa v geo lošk ih m erilih . Naj navedem še na jvažne jš i za k lju če k iz pog lav ja o genezi: »Kadar so pogoji, po trebn i za zakrasevon je , zb ran i, se zakrasevan je izkaže za h ite r proces. V endar nosi ta h itr i p roces svo jo om e jitev že v sebi — razdvo jenos t med časom , ki ga po rab i voda za p re to k skozi podzem lje in časom , po trebn im za ra z ta p lja n je kam ­ nine posta ja sčasom a ta ko ve lika , da posta ja h itro s t zakrasevan ja ozirom a ko ro ­ z ijskega procesa vse m anjša in m anjša, čim d irek tn e jš i in to re j h itre jš i je pretok«. Delo obsega 40 tabe l, 74 razn ih sk ic in g ra fiko n o v te r 232 enot uporab ljene lite ra tu re . Med b ib lio g ra fijo om enja dva jugos lovanska a v to rja — eno C vijičevo in pet G am sovih del. Na koncu se izkaže, da je naslov dela sko ra j p reskrom en, sa j pom en ijo nova dognan ja , p rispevek k poznavan ju m ehanizm a g lob in ske ko roz ije te r poda tk i o h i­ tro s ti podzem eljskega zakrasevan ja ve lik ko rak napre j v k rašk i teoriji, ozirom a o k ra ­ sos lov ju sp loh. O m em be v redno se mi zdi tud i to, da ima a v to r na za log i še nekaj izvodov svo jega dela in jih je p rip ra v lje n b rezp lačno posredova ti tud i našim za in ­ te re s ira n im s trokovn jakom . A ndre j K ran jc Hubertus Preusser, Die Hochweidewirtschaft in den Vogesen. Jüngere E n t­ w ick lungs tendenzen und heu tige S tru k tu r, A rbe iten aus dem G eograph ischem In s titu t d e r U n ive rs itä t des Saarlandes, Band 26, S e lbstve rlag des G eograph ischen In s titu ts de r U n ive rs itä t des Saarlandes, S aarb rücken 1978, 93 strami, 6 tabel, 10 ■ ka rtog ram ov !in 20 fo to g ra fij. P reusserjeva š tu d ija podrobno a na liz ira p lan insko pašn iš tvo v Vogezih (fr. Vosges); posebno o sve tlju je n jihovo g eogra fsko podobo v sedem desetih le tih . Do­ vo lj nam je poznano obsežno in in te n z ivn o p roučevan je p lan inskega gospodars tva v v isokogo rsk ih evropsk ih obm očjih (s h is to ričnega in ekonom skega v id ika ) te r da našn jih razvo jn ih tendenc in s tan ja ; p riču joča š tu d ija pa nam p redstav lja razvoj, s tan je in tra n s fo rm a c ijo p lan inskega pašn iš tva na p rim e ru evropskega sredogorja — Vogezov. R roučevano obm očje obsega m erid iansko p o teka joč i g lavn i greben Južn ih in Sredinjih Vogezov, ki se razteza v do lž in i 52 km in se dviga povp rečno nad 1200 m. V tem a s im e tr ičn o razg ibanem sredogorskem svetu se nad 1000 m po jav­ lja jo v isoke p la n in e (hautes chaum es), v pasu od 800 do 1000 m pa n izke p lan ine (basses chaum es a li p e tite s chaum es) te r š te v iln e p redp lan ine a li ro v ti (Berg- scheuern). Izko riščan je je iz d o lin s k ih nase lij z a lzaške s tra n i in le v m an jš i meri z lo renske. Pri h istoričnem ; p reg ledu upošteva a v to r š tev ilno s ta re jšo lite ra tu ro , ki o b ra v ­ navo p lan insko pašn iš tvo že v sedmem s to le tju , povezano z u s ta no v itv ijo posa ­ m eznih sam ostanov v do lin a h , k i so p rite g n ili zgodn jo pose litev tega h ribov itega sveta. P lan insko gospoda rs tvo doživ i na jveč ji razm ah in gospodarsk i pom en pred nastopom in d u s tr ia liz a c ije koncem 18. s to le tja . V te m času je p riš lo tud i do tra jn e pose litve neka te rih p redp lan in . In tenz ivnos t izrabe se je sp rem in ja la tud i z m en ja ­ njem las tn iš tva p lan in , ki je p re h a ja lo iz najem iništva v državno las t pa v obč insko in kon čn o z odkupom v zasebno. Drobna in d u s tr ia liza c ija do lin je s to p n jeva la zgos titev p reb iva ls tva na tem obm očju , vendar je v 20. s to le tju pom en loka lne te ks tiln e in d u s trije upadel, ka r je sp rož ilo odhod p reb iva ls tva . Začel se je p roces deagrarizaci'je , k i se je odraz il v upadan ju ak tivnega , še z las ti km ečkega p reb iva ls tva , v zm an jšan ju gospodarstev in km e tijsk ih površ in , v neugodni s ta ro s tn i s tru k tu r i gospodarjev in v pom an jkan ju us trezn ih nasledn ikov. K je r posta ja km e tijs tvo s transka de javnost, se je povečalo š te v ilo m ešan ih gospod in js tev . Zm an jša l se je ž iv insk i fond in s tem p rodukc ija m leka in s ira . S laba o rg a n iz ira n os t "trga je še posebej om a ja la eks is tenčno m ož­ nost km etov. Vse te sprem em be so se od raz ile tud i v pom enu, obsegu in o rg a n i­ z ira no s ti p lan inskega pašn iš tva in kažejo v vsem p resene tljivo podobnos t z upadom a li m ode rn izac ijo pašn iš tva v A lpah. V zadn jih dva jse tih le tih je več ina p lan in preš la iz obč in sk ih v zasebne roke. P o javlja se celo na jem an je p lan in in živ ine; na p lan ine p riha ja še vedno 2 7 % na je te ž iv ine. Fond p la n in ske ž iv ine se je zm an jša l sko ra j za dve tre tjin i, vendar iz tridese tih obč in odhaja na p lan insko pašo od 1 0 % do 5 6 % ž iv ine. Še vedno je m očan delež m lečne živ ine, čeprav se je zn iža l že pod po lov ico . S ir že izk ljučno p roda ja jo na p lan in i. P rob lem atično je os ta re lo p lan insko osebje. G ospodarsko ož iv itev kaže jo p lan ine , ki im ajo tu ris tičn o de javnost. Od ob ravnavan ih 52 p lan in je 43 ekonom sko o b s to jn ih in 14 jih ima že m očno tu ris tič n o de ja vn os t (Chaum e-A uberge). Zelo in te n z ivn o tu ris tič n o o ž iv ljan je se jav lja v n iž ji zo n i p re d p la n in in rov tov. K m etijska izraba se kaže v košn ji in p repaši tra vn ih površ in , tu ris tič n a pa v u re ja n ju g o s tiš č a li sekundarn ih b iva lišč novih las tn iko v . V tem ob m o č ju je le m alo opuščen ih p redp lan in .