278 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 DR. TONE ZORN (1934—1981) VASILIJ MELIK Sredi poletja, 13. julija 1981 je po kratki, pretresljivi bolezni mnogo prezgodaj, v 48. letu, ugasnilo življenje slovenskega zgodovi- narja dr. Toneta Zorna. Tone Zorn se je rodil 28. junija 1934 v Ljubljani. Po maturi na bežigrajski gimnaziji (1953) se je vpisal na ljubljanski filozofski fa- kulteti na zgodovino. Obetajočo aktivnost je pokazal že med študijem, saj je bil predsed- nik kluba zgodovinarjev (1956—1958) in pred- stavnik študentov v odboru Zgodovinskega društva (1956—1959), za svojo diplomsko na- logo o ljudski oblasti v Slovenskem Primorju leta 1944 pa je dobil študentsko Prešernovo nagrado. 18. februarja 1959 je diplomiral. De- vet let zatem (23. marca 1968) je na isti fa- kulteti branil še disertacijo z naslovom Poli- tična orientacija koroških Slovencev in boj za mejo v letih 1945—1950. To je bila naša prva zgodovinska disertacija iz problematike dogajanja po drugi svetovni vojni. Kadar to danes navajamo, se zdi vsem lepo, pohvalno in zaslužno, malokdo pa pomisli, s kakšnimi, posebnimi težavami je bilo povezano tako de- lo. Tone Zorn jih je krepko čutil na svojih plečih in jih je naštel v uvodu: premajhna časovna oddaljenost pri dogodkih, ki so se zdeli še kočljivi in ki so jim še živele aktivne priče, pomanjkanje predhodnih monografij, nedostopnost arhivov ali neurejenost že do- stopnega arhivskega gradiva, pomanjkanje originalnih dokumentov in zato omejitev na uporabo časopisja. Problemi Slovencev v današnjem ali pred- vojnem zamejstvu so bili Tonetu Zornu že od študentskih let posebej blizu. Je bila to posle- dica domačega okolja (oče in mati sta mu bila doma iz Primorja) ali kakih posebnih dožive- tij iz mladih let? Kakorkoli že, Slovenci v za- mejstvu so bili vseskozi glavna, dasi ne edi- na tematika Zornovega dela. Že štiri dni po diplomi (22. februarja 1959) se je obrnil na Inštitut za narodnostna vprašanja s prošnjo za namestitev. Začasno je pet mesecev in pol delal v škofjeloškem muzeju, prav v času, ko se je ta selil v svoje nove, sedanje prostore v loškem gradu. Zatem je bil leto dni pri vo- jakih, 1. septembra 1960 pa je začel z delom v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Začel je kot asistent, po odhodu svojega predstojnika dr. Janka Pleterskega na univerzo pa je od februarja 1970 naprej vodil oddelek, ki se je ukvarjal s Slovenci na naši severni meji. Zorn je bil za inštitut v mnogih ozirih idea- len delavec, živ zaklad znanja, neumorno de- laven, poln občutka dolžnosti, pa ne na pod- lagi razvida del in opravil ampak žive zavze- tosti za stvar, ki se ji je posvetil, in za potre- be inštituta. Prave vrednosti takih ljudi se dostikrat zavemo šele, ko jih izgubimo. Prvi članki Toneta Zorna so izšli v letu 1961. Odtlej pa do svoje prezgodnje smrti je neumorno pisal in objavljal. Kakor je napisal veliko obsežnih razprav in preglednih sinte- tičnih študij, se mi zdi, da je imel najrajši kratke razprave, ki so osvetlile določen prob- lem z nekega novega vidika, ga dopolnile z nekim novim virom, ki ga je našel med svojim neutrudnim iskanjem po arhivih in knjiž- nicah, z novimi informacijami in novimi po- datki, z novim prispevkom naši vednosti. Prav tako rad je pisal ocene in poročila. V njih je zlasti bralce Zgodovinskega časopisa in Kro- nike seznanjal z domačimi in tujimi novostmi, zraven pa podčrtaval, kar je bilo za Slovence v ocenjevani knjigi novo, pomembno ali za- radi primerjave zanimivo. Tako je bil dr. Tone Zorn velikemu številu revij stalen in dobrodošel sodelavec. Vestniku koroških partizanov je bil urednik od leta 1970 naprej in večinoma tudi glavni avtor. V Zgodovinskem časopisu najdemo od leta 1969 naprej v vsakem letniku vsaj kako oceno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 279- izpod njegovega peresa. Da je objavljal v Razpravah in gradivu, reviji, ki jo izdaja In- štitut za narodnostna vprašanja, se razume sa- mo po sebi. Tudi Naši razgledi, Borec, Pri- spevki za zgodovino delavskega gibanja, Ča- sopis za zgodovino in narodopisje, Arhivi, ce- lovški Slovenski vestnik in Koroški koledar, Goriška srečanja. Goriški letnik in še različne druge revije, časniki in zborniki so prinašali njegove prispevke. Med zadnjimi dvajsetimi zvezki Kronike je en sam, ki v njem ni bilo nobenega Zornovega prispevka, vsega skupaj pa je v Kroniki iz- šlo petindvajset njegovih razprav. Največ jih govori o Koroški, o poskusih uveljavitve slo- venskega uradovanja v Podjuni v devetdese- tih letih 19. stoletja (1971), o stališčih koro- škega nemškega učiteljskega glasila do Slo- vencev pred prvo svetovno vojno in po njej (1973), o gibanju za majniško deklaracijo na Koroškem in o nemškem volkstagu v Veli- kovcu 9. junija 1918 (1969), o avstrijsko-ju- goslovanskih pogajanjih v Celovcu maja 1919 (1969), o Narodnem svetu za Koroško 1919 do 1920 (1970), o jugoslovanski upravi na Koro- škem pred plebiscitom (1970), o dejavnosti Heimatdiensta pred plebiscitom (1968), o prob- lematiki preganjanja Slovencev po plebiscitu (1976), o ljudskem štetju leta 1923 (1968), o de- lu Südmarke v dvajsetih letih (1975), o koro- škem šolstvu po poročilih iz leta 1925 (1978), o problematiki kulturne avtonomije za Koro- ške Slovence (1972), o izselitvah Koroških Slovencev med drugo svetovno vojno (1966) in o vrnitvi teh izgnancev v juliju 1945 (1967), o procesu proti Slovencem iz Sel in okolice, ki so bili obglavljeni na Dunaju 29. aprila 1943 (1965), o pripravah za prenos nacistične oblasti na Koroškem ob koncu druge svetovne vojne avstrijskim političnim strankam (1965), o vindišarski teoriji po drugi svetovni vojni (1966). Dve razpravi se dotikata štajerske problematike: ena govori o avstrijskih stali- ščih glede državne razmejitve po prvi svetov- ni vojni (1978), druga pa o Slovencih po šte- tjih iz leta 1951 in 1961 (1967). Sest razprav zajema čas med obema vojnama na ozemlju takratne jugoslovanske Slovenije: v njih je pisal o Šušteršičevih poskusih vrnitve v do- movino in Janku Brejcu (1971), o nemški manjšini po poročilih velikih županov leta 1929 (1976), o tujih državljanih nemškega je- zika po štetju leta 1931 (1971), o izgonu tujih državljanov iz Jugoslavije (1971), o nemških trgovskih obratih (1970) in o nemških indu- strijskih obratih (1972). Težišče Zornovega dela so bili Slovenci na Koroškem. Vendar pri tem ni bil nikdar ozek zgodovinar, saj je gledal na Koroško kot na del širšega dogajanja in je sledil vsemu, kar je imelo z njo kakorkoli oddaljeno zvezo. Sle- dil je pretekli in sedanji literaturi o manj- šinskih vprašanjih, o Nemcih v najrazličnej- ših evropskih državah, o nemških nacionali- stičnih in nacističnih pogledih na narodnost, geopolitiko, o njihovih konfliktih z drugimi narodi itd., itd. Njegova razgledanost je bila prav izredna. Ce si ga prosil za svet ali si se z njim zapletel v razgovor, ti je kar iz rokava stresel vse mogoče naslove knjig, razprav in časopisov. Bil je znanstvenik, ves zavzet za svoje znanstveno delo, obenem pa je bil tudi sredi življenja, saj se je v njegovem delu zgo- dovina neprestano prelivala v sedanjost, se- danjost pa se je spet spreminjala v zgodo- vino. Tako je bil ozko povezan z zgodovino Koroških Slovencev, pa nič manj s sedanjimi Koroškimi Slovenci, z njihovimi problemi in njihovim dogajanjem. Zavzetost za stvar Ko- roških Slovencev pa ga vendar nikdar ni za- nesla z znanstvene ravni. Ni se izgubljal v posplošenih in pavšalnih sodbah. Znanstve- nost in argumentiranost so mu priznavali tu- di njegovi nasprotniki. Obsežnemu zborniku Koroški plebiscit, ki ga je izdala Slovenska matica (1970), je bil Zorn eden od treh urednikov in pisec treh raz- prav: o jugoslovanski upravi v plebiscitni coni, o tiskanih virih in literaturi o plebi- scitnem obdobju ter o Koroških Slovencih v letih 1920—1930. V knjigi Slovenci v zamej- stvu (1974), ki jo je izdal skupaj s Tonetom Ferencem in Milico Kacin-Wohinz, je dal pre- gled dogajanja na Koroškem vse od prve sve- tovne vojne do boja za meje po drugi vojni. Pregled razvoja na Koroškem od prve sve- tovne vojne pa do danes je dal tudi v Zgo- dovini Slovencev Cankarjeve založbe (1979). V svojih razpravah o Koroških Slovencih je se- gal Tone Zorn tudi v devetnajsto stoletje. Preden je zrasel Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, je predaval na zborovanjih slo- venskih zgodovinarjev o koroški slovenski po- litiki v šestdesetih in sedemdesetih letih ter objavil te referate v Zgodovinskem časopisu (1969, 1971). Na pobudo Zveze koroških par- tizanov v Celovcu in Odbora koroških parti- zanov v Ljubljani je bilo zastavljeno pisanje zgodovine koroškega partizanstva kot celovit pregled protifašističnega boja koroških Slo- vencev in Avstrijcev. Tone Zorn je bil vodja in koordinator tega dela; sam pa je posebej začel pisati zgodovino Koroških Slovencev med obema vojnama. Na ta način je nastalo več preglednih člankov, kakor smo jih nekaj zgoraj navedli, pa veliko razprav o posamez- nih problemih in dogodkih. Članke v Kroniki smo navedli, naj tu omenimo še nekaj drugih, samo za primer, ne da bi hoteli biti popolni. V zborniku Revolucionarno delavsko gibanje 280 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 V Sloveniji v letih 1921—1924 (1975) je pisal o odnosu avstrijskega delavskega gibanja do slovenskega vprašanja v prvi polovici dvajse- tih let, v beograjskem zborniku Svetska eko- nomska kriza 1929—1934 godine i njen odraz u zemljama jugoistočne Europe (1976) je pisal o gospodarski krizi in agrarni strukturi slo- venske manjšine, v zborniku Minhenski do- govor, ki je izšel v Skopju (1980) o nacizmu in slovenski manjšini, v Borcu o nacističnih po- gajanjih s Koroškimi Slovenci v letih 1933 do 1934 (1978). Predvideno je bilo, da bi zgodo- vina Koroških Slovencev med obema vojnama izšla v samostojni knjižni publikaciji. Dr. To- ne Zorn je na žalost umrl, preden je bilo delo končano — toda zdi se mi, da bi se dalo zbrati vse njegove članke za to obdobje, jih smisel- no razporediti in povezati, pa bi imeli pred seboj tehtno in dragoceno, čeprav seveda še ne popolno (toda kdaj je sploh kakšna zgo- dovina popolna?) besedilo. Vredno bi bilo to storiti. Poleg navedenih del sem za sestavek uporabi- dr. Tone Zorn še z drugimi problemi. Pisal je o Slovencih, ki so ostali onstran avstrijsko- jugoslovanske meje na Štajerskem, pa tudi o Prekmurju in Porabskih Slovencih, pisal je o Primorskih Slovencih, pisal je še o posa- meznih problemih jugoslovanske Slovenije. Njegova široka razgledanost ga je še posebej usposabljala za pisanje bibliografskih pre- gledov virov in literature. V Zgodovinskem časopisu je objavil izbor tiskanih virov in li- terature o SR Sloveniji in Jugoslaviji iz let 1945—1970 (1976), v publikaciji Arhivsko gra- divo v Sloveniji po osvoboditvi (1978) je ob- javil članek o lokalnih uradnih glasilih kot virih za slovensko krajevno zgodovino 1945 do 1970, da navedemo samo dvoje takih del za našo najnovejšo zgodovino. Veliko Zornovih člankov je nastalo iz referatov na različnih zborovanjih. Poslušali smo ga na zborovanjih slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, na koroških kulturnih dneh, na zborovanjih slovenskih arhivskih delavcev in na celi vrsti posebnih simpozijev. Dr. Toneta Zorna ni več. Prav zaradi po- sebnih značilnosti njegovega načina dela je z njegovo smrtjo nastala v našem zgodovino- pisju vrzel, ki je ne bo mogoče kmalu zapol- niti. Kratka je bila njegova življenjska pot — bila pa je ustvarjalna in bogata. To, kar je napisal, bo trajno pričalo o njem. O njem bo- do govorile današnjim in prihodnjim genera- cijam premnoge strani naših revij, časopisov in zbornikov.