Anica Mahnič, Srednja nar. šola:
»Kritičnost mladih do reforme, ki jo zdaj doživlja usmerjeno izobraževanje, je skrb in bojazen, da jih usmerjenost v fazi preizkušnje le ne bi okrnila v zagonu njihove duhovne rasti, do katere, menijo, imajo pravico, družba pa dolžnost, da jim jo omogoči. Slišati je želje in utemeljitve, da bi se drugega tujega jezika učili štiri leta; želja že postaja kar zahteva, ki ji pritrjuje tudi širša družba s pozivom - več računalništva in že v osnovne šole! Čudijo se predmetniku, ki je tako mačehovski po urah in obsegu snovi do splošne in tudi domače zgodo-vine. In kako naj postane marksizem naš družbeni nazor in praksa, če je marksistični filozofiji, zgodovini marksizma in drugim filozofijam, ob katerih je šele mogoče videti prednosti marksizma, odmerjeno premalo gradiva v učbeniku? Družba ima res zavezajočo dolžnost in odgovornost, ker je vzgoja in izobraževanje tak proces, da napak ni mogoče popraviti, vendar je dobro opravljena dolžnost tudi najbolj osrečujoča zavest, da se bližamo ciljem, ki jih v naši družbi in človeštvu sploh v tem trenutku doseže lahko le pamet in srce.«