V V A
Uredništvo sprejema le frankirane rokopise in jih ne vrača.
Posamezna številka 20 vin.
V A V
OS*.
Politično-satirični tednik.
V A V
Uredništvo je v Ljubljani, Knaflove ulice 5, I. nadstr., upravništvo pa pravtam spodaj.
Posamezna številka 20 vin.
v A V
Previdna gospa Avstrija.
<Y
S


Ob

»Politični modrijani mi prerokujejo, da utegnejo pravkar izvoljeni petelinčki volilne preosnove še kdaj nevarni biti mojima starima orloma. Kaj še! Saj jim začasa podelim dostojanstvo dekoriranih nedolžnih — kopunov!"
Simon Gregorčič pred božjim Sodnikom.
Zbor goriških se zvonov je z žalostno oglasil godbo, ki Gregorčiča poeta spremlja pred nebeško sodbo.
Prestol zlat je že postavljen sred srebrnega neba za Boga Očeta, Sina in za svetega Duha.
In zasede zlati prestol, sodni stol, Trojica sveta, in pred njo privede angel dušo rajnega poeta.
Dobrohotno zre Bog Oče, mil je Jezusov pogled, sveti Duh zre ljubeznivo, ali — trese se poet.
Izpregovori Bog Oče: „Kaj te tak prevzema strah? Kakor da si grozen grešnik!" Pesnik mu odvrne plah:
„Še Gregorčič Simon mlajši se boji, da pridem v vice, pa bi mene strah ne bilo, ki Sodniku gledam v lice?"
„Kaj, še kak Gregorčič Simon?" sveti Duh se oglasi, „Kje pa je doma ta prerok?" — „V Sedlu kot vikar živi."
„A, že vem! Da sem pozabil njega, čudo ni veliko, ker, odkar je fant bil birman, nisem prišel z njim v dotiko."
„Vidiš, pesnik," de Bog Oče, ,,kakšno pametno bi bil izustil tvoj vikar, ko ga je vendar sveti Duh tako zapustil!
Torej bodi potolažen! Ne, ti blagi pesnik moj, duša ti srebrnočista, moje kazni se ne boj!"
„Da," pristavi Jezus Kristus, „bolj kot tvoja dela druga ti odpirajo nebesa, bolj odpira jih zasluga:
Med duhovniki rojaki skoro si edini bil, ki moj nauk je nepokvarjen v srce narodu sadil.
Res, da si se v zadnjem času preveč s farizeji družil, pa zato sem Smrt poslal ti, da se ne bi ti okužil."
In Bog Oče zdaj razsodi: „Sprejmem te v nebeški stan, ker za svoje male hibe si dovolj že kaznovan!
Ne, ne boj se vic gorečih, saj dovolj že kazni to je: da nesramni topoglavci te prištevajo med svoje!"
Josip Kenda.
Iz kluba modrijanov.
Krmavželj: Pst! Odkritosrčni socialni demokratje v nemškem državnem zboru so nedavno lepo proslavljali čudodelno nemško kulturo v Afriki. Pripovedovali so, da so nemški uradniki oneča-ščali zamorske deklice; svoje tekmece v ljubezni da so dali hvalisani Nemci kratkomalo kastrirati; za malenkostne prestopke da so zamorcem rezali ušesa, jih devali žive iz kože ter jih obglavljali.
potih, kakor države, ki so imele kolonije že davno prej. In kot dober zaveznik Avstrije je baje vzkliknil Biilow: „Kake grozovitosti bi najbrže počenjala šele Avstrija, ako bi jo bila zadela nesreča, da bi imela kolonije!"
Petoliznik: Razen „kulturonoscev" v Afriki sta proslavila Nemčijo najbolj dva čevljarja: Hans Sachs in Voigt. Oba sta dokazala, da ima tudi čevljarstvo, kakor vsaka obrt, kolikortoliko zlatih tal, ako le odložiš dreto in kopito.
Krmavželj: Pst! Ali vesta, zakaj so na Dunaja postavili spomenik Karlu Velikemu?
Podrepnik: Ne vem.
Petoliznik: Tudi ne.
Krmavželj: Ker je Lueger še vse premajhen Kari, da bi mu živemu postavljali spomenik.
Petoliznik: Živemu postavljati spomenik, to je skrajno neokusno. S tem so se blamirali celo estetični Francozi, ki so nadutemu pesniku Vikt. Hugonu še živemu povečali megalomanijo s spomenikom!
Podrepnik: Madžari majo sedaj že infanterista na konju! Stari Andrassy baje niti ni znal jahati, ker pa je pri pun-tarjih dobil slučajno naslov generala, so mu sedaj postavili v Budapešti spomenik in tam sedi na konju. Pst!
Petoliznik: O, Madžari niso tako neumni, kakor se kažejo. Andrassyja so posadili na konja, da zasmehujejo avstrijsko kratkovidnost, ki je dopustila, da je Andrassy za svoje diplomatske spletke prišel na konja prav takrat, ko je prišel grof Goluchowski s svojo politiko na dilico.
Dobro je zavrnil „obrekovalce" kolonijski ravnatelj Dernburg, češ, da je le polovica vsega res! Potemtakem ne smeš reči, da je nečloveško, ako zamorcem odrežejo le eno uho . . ., ako jih denejo le do polovice iz kože..., ako jim odse-kavajo le pol glave itd.
Podrepnik: Tudi knez Biilow se je potegnil za nemške „kulturonosce". Rekel je, da se tudi v angleških in nizozemskih naselbinah dogajajo grozovitosti. Zakaj bi naj bila Nemčija tako prevzetna, da bi hodila po drugačnih
Krmavželj: Pst! Dr. Šusteršič kandidira za drugega Martina Krpana. Kakor se je Krpanu mudilo domov za peč, ko je Brdavsu vzel glavo, tako se je tudi dr. Šusteršiču jelo tožiti po domu, ko je obglavil koroške Slovence. Razlika med njima je le ta, da je hotel cesar Krpana po junaškem činu obdržati na Dunaju, dr. Šusteršiča pa je cesar rahlo opozoril, naj gre le domu! Ako je namreč verjeti dr. Šusteršiču, ga je vprašal cesar: „Pač že dolgo niste bili doma?" Šusteršič je odgovoril: „Ve-
selimo se že vsi Božiča, ko bomo zopet videli obitelj." Seveda se spodobi, da Šusteršič govori o sebi v množini. Plu-ralis majestaticus Šusteršiciensis. Čudno, „Domoljub" ni poročal, da je cesar vprašal Šusteršiča tudi še, kako se počuti milostna gospa in kako kaj sinček napreduje v nemškem oddelku. Pst!
Podrepnik: Kaj mislita, zakaj raz. glaša župni urad Sv. Petra pri Mariboru licitacijo cerkvenega vina samo v nemški „Tagesposti" ?
Petoliznik: Ker župnik pospešuje abstinenčno gibanje ter zaradi tega privošči domačinom le cviček!
Podrepnik: Sedaj je zašel še „Do-moljub" med brezverske in cerkvi sovražne časopise. Na prvi strani grozi, da slovensko ljudstvo ne bo trpelo krivo-prisežnikov med vzgojevatelji svoje mladine. S tem hoče spraviti ob kruh ižanskega župnika M a u r i n g a , nadalje znanega goškega kurata Ferjančiča i. dr. Na drugi strani pa razlaga, da je stvarjenje sveta, kakor ga opisuje sveto pismo, le bajka, ker Bog ni ustvaril sveta v šestih dneh, temuč se je svet razvil iz plinaste prasnovi v razdobju več milijonov let, tako da Bog pravzaprav ni imel pri tem drugega dela, kakor da je pogledal vselej na uro ter konštatiral, koliko časa se je razvijala zemlja, solnce itd. Za zgled navaja „Domoljub", da je Bog ustvaril svet pravtako, kakor je Lavdon premagal Turke, namreč, da so jih premagali pravzaprav le njegovi vojaki!
Krmavželj: Pst! Pst!
B.
M
Volilna reforma
je zdaj pod streho. Treba je le še zavarovati to streho proti toči prihodnjih neviht.	F. Pl.
Kaplanetu Žebetu v spomin.
Dovoli, mladi ti kaplan, da pošljem ti spominek vdan in te pozdravim prav lepo z nastopno drobno pesmico! Prav res je lep duhovski stan, duhovnik je za vse skrban — oh, ti pa seješ laž, prepir, lep dušni žebec si, „pastir"!
Da bi si svojo čast opral, o meni grdo si legal! Ko meni čisto čast si kratil, sam sebe si grdo se blatil! Prelep je res duhovski stan, duhovnik je za vse skrban — a ti le seješ laž, prepir, lep dušni žebec si, „pastir"!
Bolelo res me je srce, pa zdaj ne več, ker so ljudje na velikansko radost mojo, spoznali kroto zlobo tvojo! Preslaven je duhovski stan, duhovnik je za vse skrban — a ti le trosiš laž, prepir, lep dušni žebec si, „pastir"!
Le tistikrat je meni žal, saj veš, ko si pšenico bral in k nam domov si prilomastil in čisto hišo onečastil! Častitljiv je duhovski stan, duhovnik je za vse skrban — pa ti le goniš laž, prepir, lep dušni žebec si, ,,pastir"!
Oj, korumpirani kaplan, Šent Vid ti je premalo znan? Zdaj lahko letaš še visoko, pa vkratkem padeš prav globoko! Prekrasen je duhovski stan, duhovnik je za vse skrban — • a ti le seješ črt, prepir, lep dušni žebec si, „pastir"!
Ko zapustiš Š.....ški svet,
spominjaj mojih se besed!
Ha! — Kakor gad strupen boš pihal,
od same mrzle jeze kihal!
Res, dičen je duhovski stan,
duhovnik je za vse skrban —
pa ti sejal si le prepir,
lep dušni žebec si, „pastir"!
Prišel si slavljen in češčen, pa kmalu tukaj boš spoden, odhajal vkratkem boš kot kužek, odhajal vkratkem kakor Žužek. Preblag je res duhovski stan, duhovnik je za vse skrban — a ti sejal si grd prepir, lep dušni žebec si, „pastir"!
Mogoče, da ti je že žal, da si o meni se legal, saj vsak je tole dobro vedel: da Žebe hudo je zabredel! Duhovski stan, prevzvišen stan, duhovnik je za vse skrban — ti si sejal nemir, prepir: lep dušni žebec si, „pastir"!
Ljubica.
M
Žrtev abstinence.
—	Ti, Janez! Ali je res umrl Požir-čkov brat Juri?
—	Da, jutri ga pokopljejo!
—	Kakšno bolezen pa je imel Juri, da ga je pobrala tako hitro?
—	No, alkohol mu je končal življenje!
—	Kaj, alkohol ga je spravil v grob ? Saj je bil Požirček vendar predsednik
abstinentskega društva!	Miloš,
0
Dobro delo.
Gregor: Kje pa si bila, Franca ? Franca: V farovžu pri kaplanu. Gregor: Če bi vedel tvoj mož, da zahajaš h kaplanu, bi ti že pokazal!
Franca: Ako sem doma, me moj mož večkrat naklesti in vpije name kakor na živino. Pri kaplanu pa je ravno nasprotno! Kaplan me ne tepe, ampak me boža, lepo objema in poljubuje in prijazno govori z mano!
Gregor: Ali ne veš, da je to greh? Franca: Ne, ne, Gregor! Kaplan pravi, da ni greh, ako ga poljubujem in objemam, ampak, da je to celo dobro delo, ker s tem samo kažem, da ljubim apostolske namestnike. Miloš.
0
Židov tekmec.
Drzneje in bolj nadležno kot sleparski žid blago, far politik vsiljuje vedno, povsod in glasno to, česar najbolj mu manjka. Saj če far bi veroval, kar uči podložne backe, sam bi se po tem ravnal in bi vere ne zlorabljal le v politične stvari, ki namen imajo vpreči v farški jarem vse ljudi ter z denarjem teh nasuti farške malhe do vrha . . . Je pa to skrb za nebesa? Kdor pošten je in še zna trezno misliti, poreče, da le to, kar sladkega svet mu more dati, smatra za nebeški raj tak far, in da slabši je od juda, ki od njega za denar se dobi vsaj nekaj, far pa jemlje le, ne da nikdar!
Gorenjski.
Moje veselje je ples!
(Dopis.)
Gospod „Trubadur", listkar »Narodov" — ne tako hudo!" Občan Tone gotovo pritrdi tejle sodbi o plesu enega izmed njegovih župnikov na pridižnici: „Ples je hudičeva iznajdba!" Saj so plesali tudi v Kanigalileji; sam Bog je plesal.
Pa tu so plesali lepo polahko: c i n c a-cinca-cinca . . . To je bil svet ples!
Ali sedaj — sedaj pa plešejo: H o p -sasa! Rajsasa! Tralala! In divje se sučejo kakor vrtiljak! To je ples samega peklenščaka !"
Veleposestnik, knez in krščanski socialist v Ljubljani prepovedujejo slovesno gotovo samo ples: Hopsasa, rajsasa, tralala! Sveti ples pa bo vsekakor dovoljen !
Priporočam, da učitelji plesa sestavijo in uče poslej samo svete plese: cinca-cinca-cinca, in greha — bo konec! Aleluja!	Janko iz D.
M
Popravljeni dr. Dermastja.
Po § 19. tisk. zak. zahtevam, da sprejmete v prihodnji številki z najlepšimi črkami, na najimenitnejšem kraju ta-le popravek:
Ni res, da sem »ljudski glas," res pa je, da sem le ljudski „špas"!
Sploh še ne vem, če je šla „Osa" dobro informiranemu dopisniku na led, ali se pa kar sama norca dela z mano. Ako se „Osa" res norčuje z menoj, sem primoran, da ustanovim v Gorici z drugimi zavednimi možmi nov satirični list: „Pikapolonca" (Marienkaferchen, Coccinela punctata). Sam priznavam, da sem dosedaj majhna stvar, res parva, zato sem se pa vpisal v politično društvo „Sloga", da svoj čas pridem do toli zaželjenega državnozborskega ali pa de-želnozborskega kruhka. Saj pravi Kara Mustafa v svoji Antigoni: Concordia parvae res crescunt, kar bi poslovenil
tako-le: V „Slogi" zrasem. In glede na to, da bom svoj čas poslanec, me lahko pusti „Osa" pri miru, posebno, ker ji jaz ne kalim nikdar miru. Saj se tako že jezim dosti, že vso mast sem izgubil, zato se bilježim z odlično izsuše-nostjo Vaš brezmastni
Der—j a.
M
Sijajno veselje
je zavladalo po vsej Sloveniji o priliki odobritve nove volilne reforme. Po vseh gričih so goreli kresi, velikanski kresi, ki so jih kurili — s »Slovencem"!
F. Fl.
K
V Podsinji vesi (Rož).
Slavnega Zabukovca in Gostinčarja je pregnal iz dežele že en sam oblak. Vprašam vas, kaj bi počela moža šele, če bi se nad njima zbrala prava koroška nevihta?	F. Pl.
M
Bisagar o S. Gregorčiču.
Gregorčič je bil naš, popolnoma naš. On je bil vedno vnet za volilno pre-osnovo in za slavno taktično potezo v prid Korošcem. To dokazujejo že njegovi verzi:
»Naš bil nekdaj je ves ta raj ... . A zdaj zatrt je tod naš glas, In tuji krog zvene glasovi, Tuj trg in grad, tuj ves je kras, „Oh, naši so samo — grobovi.
Tudi je bil vnet pristaš S. L. S. ter ji zapel lepe verze:
»Ti roj, ki noč in dan prežiš, Da brata v past bi vjel, Ti smrti v zanjke se vloviš, Prah bodeš in pepel."
Zdaj mu pa hočejo liberalci postaviti spomenik! To je nesramno, ker pri tem mislijo le na Muzo, ki mu jo postavijo nad glavo. Ali ne bi mogli nabrani denar bolje porabiti za škofove zavode ali za kaj podobnega?
F. TI.
M
Ponižno vprašanje.
V sredo se je pripeljal navidezno preprost gospod iz okolice v ozke Frančiškanske ulice pred hišo s številom 12.
Tu ga je blagovolil počastiti sam gospod deželni predsednik Schwarz s prijaznim vprašanjem :
»Ali niste videli, da stoji tu že moja kočija?"
»Oprostite," se mu je odrezal odločni gospod iz okolice ljubljanske, „oprostite, gospod deželni predsednik, saj ulica je javna! Menda ja ?"
Gospod Schvvarz je modro molčal; mi pa vprašamo spričo tega najpohlev-neje velemožnega in veleumnega gospoda deželnega predsednika:
1.)	Zakaj ne nastavlja konec ozkih ulic nobenih žandarjev, ki bi stražili, da ne bi mogel noben voz napote delati visokorodnim kostem gospoda Schvvarza in njegove presvetle žlahte.
2.)	Kje naj bi se ustavljala slovenska gospoda, namenjena k zdravniku, da se ne bi morebiti pretresle gospodu deželnemu predsedniku njega rojstva pre-žlahtne koščice?
3.)	Ali misli gospod deželni predsednik Schwarz, da je vsak mož v preprosti opravi neumen kmetavzar, ki se umika gospodi, kakor krotak kužek?
4.)	Nahruljenega gospoda dedi so bili plemenitaši prej, nego so pasli morda stari Schvvarzi kaj svojih kilavih kravic po Tirolskem.
Torej le pohlevno! Menda ja!
Dva okoličana.
Srečna zabitost.
»Res je, da stradamo po pasje; res je, da so naše bajte lesene in krite s slamo; res je, da tičimo do polhovke v dolgovih in da pridejo naša posestva lepo zaporedoma vsa na boben — toda zato imamo kar dvoje zvonov več kakor sosedna fara. Primaruha, mi smo mi!