Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. januarja 2022 - Leto XXXII, št. 4 stran 2 Slovenske knjige tiskarne Wellisch v Monoštru Skor celi den je kmica stran 4 Velko darilo stran 8 Mi smo vsikdar veseli bili, smo sir spejvali stran 10 2 Slovenske knjige tiskarne Wellisch v Monoštru 18. januarja se je v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru odprla razstava z naslovom Slovenske knjige tiskarne Wellisch v Monošrtu, ki jo je pripravila Pokrajinska dr. Alberta Halásza o tiskarni Wellisch v Monoštru, je povedala ravnateljica in dodala, da je projekt podprl Urad Vlade R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. letja elektrificirali, leta 1905 je imela pet zaposlenih in enega vajenca, 1912 pa je v njej delalo že 12 ljudi. V tistem času so bili ena najpomembnejših tiskarn v Železni županiji. Toda rence bankrotirala, leta 1930 jo je odkupil Vilmos Németh. Tiskarna se je iz ulice Ferenca Deáka preselila na glavni trg Monoštra (stavba sedanje pošte na trgu Szélla Kálmána), v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, eno pa v Državni knjižnici Széchenyi v Budimpešti. Udeleženci otvoritve so si lahko večino teh knjig tudi Otvoritev razstave v Slovenskem domu. (z leve): Avtor razstave in kataloga dr. Albert Halász, predsednica ZSM Andrea Kovács in direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Klaudija Šek Škafar in študijska knjižnica Murska Sobota. Navzoče, med njimi generalno konzulko Metko Lainšček in predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holca, je pozdravila predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács, ki je izpostavila, da razstava ni navadna (likovna) razstava, saj na steni nimamo umetniških slik, temveč panoje, na mizah pa razstavljene knjige. Namen razstave je, da spoznamo dejavnost tiskarne Wellisch v Monoštru, s posebnim poudarkom na slovenskih knjigah, ki so bile tiskane v njej. Direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti Klaudija Šek Škafar je izpostavila, da njihova knjižnica že vrsto let izvaja dejavnosti, ki so namenjene Porabskim Slovencem. Oskrbuje tukajšnje Slovence s slovenskimi knjgami s pomočjo bibliobusa, spodbuja branje v slovenskem jeziku in s tem dviguje bralno pismenost, prizadeva si za ohranjanje kulturne dediščine s tem, da organizira pravljične večere za odrasle. V ta niz sodijo izsledki raziskovalnega dela Avtor razstave in kataloga Albert Halász je na kratko nanizal zgodovino monoštrske tiskarne, v kateri je precej negotovosti, saj se je o njej – konkretneje o njenem ustanovitelju in dolgoletnem lastniku Béli Wellischu mladem – ohranilo premalo dokumentov. Družina je izhajala iz Sombotela, oče knjigovez Béla Wellisch je omenjen že leta 1879, ko je na takratni največji državni razstavi prejel bronasto medaljo v kategoriji tiskarjev in založnikov. Njegov sin je obrtno dovoljenje pridobil leta 1892, proti koncu tega leta je bila v murskosoboškem tedniku Muraszombat és vidéke objavljena vest, da bo Béla Wellisch ml. v Monoštru odprl trgovino s knjigoveznico in papirnico, le-ta je začela delovati 25. decembra istega leta. Leta 1893 je začela delovati še tiskarna, ki je znana po tem, da je ob pretežno madžarskih in nekaj nemških knjigah natisnila tudi več naslovov knjig in prvi koledar v prekmurščini (Dober Padás Kalendárium), ki je v tej tiskarni izhajal več kot dve desetletji. Tiskarno so na začetku 20. sto- Nekaj izvodov letopisa Dober Pajdás Kalendárium gospodarska kriza je dosegla tudi monoštrsko tiskarno, ki je leta 1922 postala javna delniška družba, saj je leta 1919 umrl njen lastnik Béla Wellisch. Lastnice so postale njego- leta 1944 jo po smrti Németha prevzame László Pleissinger. Tiskarno so leta 1949 nacionalizirali. Do danes se je ohranilo več kot sto njihovih izdelkov, prav gotovo jih je bilo veliko več. Večino izdaj v slovenščini (prekmurščini in porabščini z madžarskim črkopisom) hrani Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti. Prva knjiga v slovenskem jeziku je pri tej tiskarni izšla leta 1895, le nekaj let po pridobitvi obrtnega dovoljenja. Med izdajami tiskarne so tako verske in posveSzrcé Jézus, molitvena i peszmena kniga za tne vsebine, kakor tudi prvi koledar v pobozsne ktscsenike prekmurščini. Dova vdova in dve hčerki, vodja ber Pajdás Kalendárium se je podjetja pa Vilmos Németh, ki od leta 1899 do 1922 tiskal v je 27 let delal v tiskarni, ki jo tiskarni Wellisch v Monoštru, je 12 let tudi vodil. Leta 1925 je potem so ga izdajali v Murski odprl lastno podjetje, vodenje Soboti. Največ knjig monotiskarne Wellisch je prevzel štrske tiskarne v slovenskem Gyula Paulovits. Domneva jeziku se nahaja v Pokrajinski se, da je stara tiskarna zaradi in študijski knjižnici v Murgospodarske krize in konku- ski Soboti (14), eno najdemo Porabje, 27. januarja 2022 ogledali. Kot je ugotavljal avtor razstave Albert Halász, so knjige bile večinoma tiskane na papirju slabše kvalitete, z navadnimi tankimi ovojnicami. Nekatere izdaje – predvsem molitveniki – so bile izdelane bolj razkošno. Nekatere platnice so za tisti čas izdelane zelo bogato, recimo vezane v ustnje z vogalniki, s sponko ali verižico za zapiranje oziroma z emajlirano vdelano sliko (sveta podobica) in s pozlačenimi ornamenti. Zaradi zaščite teh izdaj so se po otvoritvi knjige odpeljale nazaj v knjižnico v Mursko Soboto, vsi, ki vas zanimajo slovenske izdaje tiskarne Wellisch, si jih lahko ogledate na zahtevno izdelanih panojih, na katerih najdete tudi osnovne podatke o njih. Več o njih in tiskarni pa lahko preberete v katalogu, ki je izšel ob razstavi. Razstava je na ogled do konca februarja. (Slika na 1. strani: Udeleženci otvoritve so si lahko večino knjig tudi ogledali.) Marijana Sukič Foto: K. Holec 3 Karel Holec - o dogajanju v letu 2021 in pričakovanjih v letu 2022 Ljudsko štetje bo zelo pomembno »Zaradi novega koronavirusa je za vsemi nami težko leto, kljub temu pa nismo počivali. Res je, da je kar nekaj programov, ki smo jih v Porabju načrtovali odpadlo, ampak investicije so potekale po načrtih. Tako smo lahko obnovili obe dvojezični osnovni šoli, vrtec in župnišče. Vesel sem tudi, da smo sredi leta uspeli delavnico, v kateri so delali bučno olje. Vsekakor gre za veliko investicijo, za dokončanje katere bomo potrebovali še vsaj 100 milijonov forintov. Upam, da bomo dodatna sredstva pridobili iz skupnega madžarsko-slovenskega sklada, kjer naj bi bilo na voljo več denarja,« je razložil sogovornik in dodal, da Predsednik DSS Karel Holec z ministrico za Slovence Heleno Jaklitsch pripraviti tradicionalno srečanje Porabskih Slovencev,« je najprej povedal Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS), ko se je ozrl na dogajanje v letu 2021. Razvojni program slovenskega Porabja, ki predstavlja pomemben korak pri vzpostavitvi sistema za gospodarsko osnovo za slovensko narodno skupnost v Porabju, je razdeljen na štiriletno obdobje, v okviru katerega bo slovenska skupnost iz madžarskega proračuna letno pridobila približno 220 milijonov forintov. In kako se bo razdelila lanskoletna podpora? »Denar bo namenjen za prenovo podstrešja v gornjeseniškem kulturnem domu, kjer bodo urejene sobe, poleg tega pa se bo tudi v Števanovcih obnovil kulturni dom. S pomočjo teh sredstev je Državna slovenska samouprava lani odkupila tudi mlin na Gornjem Seniku. Načrtujemo, da bi to postala ena od pomembnejših turističnih točk v Porabju. Da se bo to res zgodilo, bomo morali odkupiti še hišo, v kateri je mlinar živel, pa tudi je okrog 150 milijonov forintov, ki so bili lani še na voljo v okviru Razvojnega programa slovenskega Porabja, namenjenih kot pomoč malim, majhnim in srednje velikim podjetjem oziroma podjetnikom. Odziv na razpis je bil zelo dober: »Ko smo sešteli vse prošnje, odzvalo se je več kot 30 podjetnikov, smo videli, da gre za okrog 300 milijonov forintov. Vsekakor bo ta denar šel za Porabske Slovence. Ministrstvo za finance se zdaj odloča oziroma točkuje te prošnje, in sicer na podlagi strokovnih kriterijev, mi, Državna slovenska samouprava, pa bomo gledali predvsem na to, če gre za Slovence. Če bomo videli, da so med prosilci tudi podjetniki, ki nimajo nobene povezave z našo narodno skupnostjo, teh prošenj ne bomo podprli. Podjetniki so sicer lahko Madžari, pomembno pa je, da že zaposlujejo oziroma bodo z morebitno novo investicijo zaposlovali Porabske Slovence.« V letu 2022 bo DSS še naprej veliko pozornosti namenjala obe- ma dvojezičnima osnovnima šolama in trem vrtcem, za katere skrbi kot upravljalka: »Zdaj, ko imamo novo svetovalko, upam, da bomo čez leto, dve ali tri tudi videli rezultate.« V letošnjem letu so želeli ponovno pripraviti tudi borovo gostüvanje, toda zaradi slabe epidemiološke slike so se odločili, da bodo ta pustni običaj organizirali naslednje leto. Vsekakor pa bodo veliko energije vložili še v pripravo na popis prebivalstva oziroma ljudskega štetja, ki je bilo z lanske preloženo na letošnjo jesen: »Imamo še deset mesecev ali malo manj časa, da se pripravimo na to. Za nas je zelo pomembno, da se čim več anketiranih izreče za to, da so Slovenci. Tudi psihično to negativno vpliva, če vidiš, da nas je po vsakem popisu manj. Sam sem optimist. Leta 2011 nas je bilo 2800, sam pa menim, da nas je več, saj se vsi Slovenci niso dali popisati. Menim, da nas na Madžarskem živi 5 tisoč ali pa vsaj 4 tisoč. Potrebno je priti do vsakega Slovenca, poskrbeti, da se ljudje zbudijo, zavejo, od kod so prišli in začutijo, kje so njihove korenine. Sam osebno bom obiskal vse vasi in mesta, kjer živijo Slovenci. Imamo promocijski material, v pripravi je še film, ki ga bomo pokazali tem ljudem in upam, da bo ljudsko štetje pokazalo, da nas je res najmanj 4 tisoč.« Pomembno bo, da ljudi prepričajo, naj odgovorijo tudi na vprašanje o svoji narodni pripadnosti in na to opozorijo tudi tistega, ki opravlja popis. »Če ti on pozabi zastaviti to vprašanje, ga moraš na to opozoriti sam. Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da imamo tam, kjer živimo Slovenci, tudi možnost, da se ustanovijo lokalne slovenske samouprave,« je še poudaril Karel Holec Silva Eöry Fotografije: arhiv časopisa Porabje Za obnovo srednje strokovne šole v Monoštru 18. januarja so potekali usklajevalni pogovori z državno podsekretarko, odgovorno za strokovno izobraževanje in izobraževanje odraslih na Ministrstvu za inovacije in tehnologijo, gospo Pölöskei. Pogovorov so se udeležili slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, ravnatelj monoštrske srednje strokovne šole Ferenc Korpics in podžupan mestne občine Monošter András Koszár, ki je tudi sam profesor omenjene šole. Pogovorov so se udeležili: podžupan Monoštra András Koszár, državna podsekretarka gospa Pölöskei, ravnatelj Ferenc Korpics in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss Na uradnem srečanju so državno podsekretarko informirali o sedanji šolski strukturi, izobraževalnih smereh in programih, razvojnih načrtih in prizadevanjih za obnovo monoštrske srednje šole, poimenovane po Béli III. Vlada Madžarske je v zadnjem desetletju z znatno finančno pomočjo podpirala ohranjanje kulturne identite narodnostnih skupnosti, ki živijo v državi. V primeru porabske slovenske skupnosti je spodbudila tudi gospodarski razvoj na območju Slovenskega Porabja, ki meri 94 km2. Temu služijo finančne podpore Gospodarskega razvojnega programa ter možnosti Madžarsko-slovenskega skupnega gospodarskega sklada. Za razvoj gospodarstva območje potrebuje visoko kvalificirano delovno silo iz vrst slovenske skupnosti, ki je navezana na skupnost in območje. Tehnikum in dijaški dom Béla III. je izobraževalna inštitucija, ki nudi možnosti na srednji stopnji tudi dijakom slovenskega rodu in s slovenskimi koreninami. Za slovensko skupnost so sila pomembna in tudi zato podpira prizadevanja vodstva srednje šole, da bi se obnovila in postala moderna in privlačna, primerna zahtevam 21. stoletja. Porabje, 27. januarja 2022 F. Sütő 4 Vanesa Abraham preživla zimo na Finskom PREKMURJE Šalovci Tisti, steri se vozite skauzi Šalovec, ste že v pamet vzeli, ka se v zadnjom cajti tü dosta vsega dela. Že lani se je začnila popravlati državna poštija. Od 2,4 milijona evronov, stere do ponücali za tau, ka napravijo vse, ka so si vözbrodili, de občina sama dala 310 gezero evronov. Zavolo toga, ka se pauleg šaule dela tüdi nauvo krožišče, se morejo tisti, steri se pelajo v Markovce ali pa ške naprej v Čöpince ali pa celau v Porabje pelati malo okauli, prejk Büdinec in Dolenec. Če smo že pri krožišči, stero de v premeri merilo 9,5 metra, škejo na sredini postaviti eno rejč, obeležje, stero de predstavlalo občino. Ta je zatau razpisala nagradni natečaj za najbole izvirne idejne zasnove. Tistim trem, sterim de se tau najbole pršikalo, do dali pejnezno nagrado, in sicer za prvo mesto v vrednosti 500 evronov, za drügo mesto v vrednosti 300 evronov in za tretje mesto v vrednosti 200 evronov. Predloge do zberali do 21. februara 2022. Ovak pa do pauleg nauve poštije na levi strani v smeri prauti Hodoši napravili ške pločnik (járda) pa tüdi javne posvejte. Drügi velki projekt, steri pa je več ali menje že zgotovleni, je ekonomsko-poslovna cona, stera je napravlena na konci vesnice (pauleg štrejke) v smeri prauti Hodoši. Milijon pa devetdeset gezero evronov, od toga je občina 766 gezero evrov dobila od rosaga in Evropske unije, so ponücali, ka so vrejdvzeli komunalno infrastrukturo, se pravi poštije, pločnik, vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje pa javne posvejte, zdaj pa jih čaka samo ške, ka na dobrih trej hektaraj površin vözmerijo parcele in dobijo upravno dovoljenje. V šalovski občini škejo, ka bi pauleg baute tü začnilo delati ške več menših proizvodnih firm. Silva Eöry Skor celi den je kmica Brodim, ka ste že mogauče gda čüli za auroro borealis ali če bole po domanje povemo polarni ali severni sij. Té zanimivi naravni pojav, gda nebau vnoči največkrat zeleno grata, se leko vidi v dvej ovalnih pasovih okauli zemeljskih magnetnih polov, na približni »magnetni širini« 70 stopinj. Do toga tak prej pride, ka električno nabiti delci magnetosfere, v glavnon so tau elektroni, leko pa tüdi protoni (sunčevni vöter) in žmetni ioni (kisik in dušik) pridejo v stik z zemljiskin ozračjom pa te tak reagerajo, ka zasvejtijo. Polarni sij (északi fény) je tisto, ka zadnje kedne z veseldjom gleda tüdi Hodošanka Vanesa Abraham, stero je sredi meseca novembra slüžbena paut odpelala na sever Finske, na Laponsko, v kraje, gé je božiček (miklauž) doma. »Tak daleč od dauma kak zdaj sam ške nej bila. Ges sam tri vöre vkraj od božičkove vesnice, stera je v Rovaniemiji. pa sam prišla sé,« je odgovorila. Tam fejst gor na severi Evrope je zdaj v zimi tak, ka je skor furt kmica. Konec decembra je bilau ške zvezde se lepau vidijo. Zanimivo je, ka da tau kejpaš, so te ške bole krepke farbe, kak pa tau v istini vidiš. Je pa istina Vanesa Abraham v drüžbi božička čista tak, zdaj pa že par minut na den tüdi sveklo gé. Vanesa Abraham de do marca ške delala v Wilderness Hoteli Muotka. Tau je držinski hotel, v sterom je mesta za največ 120 gostov. Zanimivo je, ka vsi ne živejo v ho- gé, ka se tau ne vidi vsakši den. Zatau so zanimivi tisti gosti, steri pridejo k nam pa včasi pitajo, gda mo te mi zdaj vidli tej polarni sij. Tau namreč nariktati, kak sunčevi vzhod pa zahod, vsakši den. Istina gé, Polarni sij je vidla že najmenje 15-krat Naš hotel, steri stogi sredi gauške, je ške bole na severi. Mi smo rejsan na samom. Prva vesnica je 20 minut z autonom vkraj od nas,« prva raztolmači sogovornica, stera ma že neka izkušenj s kölnarjenjom po svejti, vej pa je delala že v Švici pa na Malti. Pitam jo, kak tau, ka se je odlaučila, ka de šla ta daleč na sever, na mraz, vej pa znam, ka je ona bole človek za tople kraje. »Istina gé, ka sam ges bole človek za toplo, ali gda se je pokazala prilika, ka sam leko šla na Finsko pa neka nauvoga vidla in vösprobla pa doživela, te sam nej dosta premišlavala, telski zidini, vej pa ma hotel tüdi apartmaje v malih lesenih ramaj, pauleg toga pa ške lesene igluje, v sterih so velka steklena oukna, pa se te lepau vövidi polarni sij. Dosta gostov pride glij zavolo toga, eni zavolo božička, tretji pa zatau, ka malo odklopijo od vsakdanešnjoga žitka: »Tüdi ges nemo pozabila, kak je bilau, gda sam prvo paut vidla severni sij. Takši štraf je biu, ka sam samo pravla: Vau. Tau se je zgaudilo štrti den po tistom, ka sam sé prišla. Zdaj nejden furt vö, samo te, gda se rejsan lepau vidi, gda je celo nebau zeleno pa ške malo vijoličasto cuj. Pa met vzela, ka gda Finec guči angleški mi je tau tak, kak če bi poslüšala Vaugra, gda guči angleški,« ške pove sogovornica, stera je na Finskom napravila tüdi vižgo za motorne sani: »S tem leko letiš do 120 kilometrov na vöro, tak ka sam rajši, če me drügi vozijo, vej pa je leko tau nevarno, če nemaš izkušenj. Rada pa se po snegi vozim ške s piciklinom, steri ma velke potače, pa na elektriko tüdi ide.« Vanesa Abraham pravi, ka se je bilau žmetno navaditi na tau, ka je skor cejli den kmica, pauleg toga pa je furt mraz, tam okauli -25 ali pa ške več stopinj Celzija minus. Čiglij si je že doma topeu gvant küpila, je ugotovila, ka je vse nej glij primerno za Finsko. Sploj gda je z gosti pred kratkim šla na zmrznjeno jezero ribe lovit, bi jo trnok fejst v rit zeblo, če ji ne bi eden od pajdašov svojoga gvanta posaudo. »Eno vöro smo se vozili z motornimi sanmi. Na jezeri je trbelo zvrtati Ribiška sreča ka je najvekša sezona meseca januara, te se tüdi največkrat vidi, pa tüdi najduže leko trpi, tüdi po dvej ali tri vöre. Do zdaj sam tak že najmenje 15-krat vidla tau čüdo narave.« Zanimivo je tüdi, ka je v njihovon hoteli več tihinskih gostov kak Fincov. Največ jih pride z Anglije pa Dajčlanda, v tom cajti, ka je ona tam, pa sta prišla že tüdi dva Slovenca. Tüdi zaposleni so iz različnih rosagov. Pitam jo ške, če zatau, ka sama zna vogrski, kaj razmej, gda Finci gučijo po domanje, vej pa znamo, ka je finščina iz iste držine gezikov. »Nej, ne razmen. Sam pa v pa- Porabje, 27. januarja 2022 lüknjo, pa čakati, če se kakša riba zgrabi. Tisti, steri smo jo zgrabili, smo si ogenj napravili pa ribe leko tüdi spekli in jih pogeli,« je ške povedala Vanesa Abraham, stera je vesela, ka ji moderna tehnika davle priliko, ka se vsakši den leko pogučavle z domanjimi in pajdaši. Se pa že veseli, ka de, gda na sprtoletje domau pride, prišla nazaj na bole toplo in sveklo. (Kejp na 1. strani: Tam, gé je dosta snega, nücajo za vožnjo tüdi motorne sani.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Vanese Abraham 5 Indašnje slovenske meštrije – 4. Tkalci in suknarge Vse do drüge polovice 19. stoletja sta bili platno z léna ali konauple in sukno (posztó) edino blago, s šteroga so na Slovenskom gvant rédili. Na krausnaj (szövőszék) so je tkali z lénove, konaupline ali vunene preje. Gda se je na srejdi 19. stoletja začnilo širiti blago s fabrik, so pomalek enjali s pauvanjom in prede- vim so ga postavili v küpe na tranki, ka bi poseno. Po tistom so s posabnimi česalnikami (»riglami«) dojörlali lénove glavé (»glajine«) od stebel. Tista so povezali v »brémene« in dva kedna namakali v ednoj vekšoj mlaki. Potom toga so stebla pá sišili na pokošeni trankaj in na peči, glavé pa zmlatili, ka bi dobili lénovo Najbole indašnje tkalsko delo je pripravlanje motvauzov z ednov malov deskov, tzv. »krausnov za kice« lovanjom léna in konauple. Teva sta se najduže gordržala v Bejloj krajini in našom Prekmurji. Z lénom in konauplov so zvekšoga delale ženske in dekle, s tem delom je bilau povezani dosta šeg in navad. Eške poseba veuki svetek je bila lénova teritev (tilolás), med šterim pa je lüstvo na dosta mejstaj zelo pa spilo več, kak je bila vrejdnost cejloga pauva. Mabiti zavolo toga tö so pavrom že pred dvejstau lejtami v novinaj tanačivali, aj se več ne spravlajo z lénom, vej se pa več ne splača in je prej preveč indašnja navada. Zemlau za sejanje léna so pognojili in globko preorali že geseni, semen pa so posejali septembra in oktaubra ali prišešnjoga marciuša. Gesénski lén je ozrejlo malo prva, zvali so ga »ozimec«, sprtolejtni lén pa je v Prekmurji daubo ime »drügi lén«. Konauplo so sejali na srejdi apriliša, ozrejlila pa je juliuša ali augustuša. Gda je lén zrejli grato, so ga vöskübli z zemlé, vej ga je pa nej bilau slobaudno žeti. Opr- semen za prišešnjo leto. Posenjeni lén so ženske trle na »trlicaj« (lentiló). »Tericam« so v rokaj ostala samo vlakna (rostok) za predivo, štera so čejsale in čistile, te pa je zvezale v »kaudale« (motring). Od čiščenja prediva na »škétaj« (gereben) je zavisalo, kakšo platno so leko kisnej setkali z njega. Predivo je trbölo sprdéti na »kaucaj« (rokka) in ga pripraviti za tkanje. V gesenski in zimski večeraj so predice vküpprišle pri ništerni ramaj in se med prejov pogučavale. Tau je biu eden prilübleni program, šteroga so dostakrat prišli poglednit podje in moški tö, ka bi se na konci vsi vküper veselili. Meštrija tkalcov je med najstarejšimi. Tau delo so sprvoga opravlali najvekši srmacke, šteri so nej meli grünt. Vuno in lén za tkanje so jim nosili zvekšoga na dom, de so pa ništerni med njimi od iže do iže tö ojdli. Ništerne slovenske krajine so gratale prava tkalska središča, vej je pa bilau tam dosta takši majstrov in majstric. Na Kranjskom je biu najvekši no«) so šivali žakle in ponjave, tkalski center krajina kauli va- s tenjšoga (»ténko zgrebno«) raša Škofja Loka, gde so skoro pa lijene in prčece. V platno pri vsakšom rami držali edno so mejšali vuno tö, s takšoga krausno. Platno s toga slovens- »pamučnoga« so rédili brsače, koga mesta je bilau erično na stolnjeke in gvant. tihinskom tö, majstri in bau- Če pripovejdamo o tkanji léna, toške so ga odavali na Taljanskom in v alpski rosagaj ranč tak. V krajinaj blüzi maurdja so škofjeloško platno radi nücali za šiftova jadra (vitorla). Drügo veuko tkalsko središče je bilau našo Prekmurje, de so pa dosta majstrov meli na bregaj Pohorja in na Koroškom, Dolenjskom in centralnom Štajerskom tö. Nej so tkali samo z veukimi krausnami, »Riu« ali »rigeu« je biu železna škér, s šterov so ženske so motvauze lénove glavé krajörlali od stebel (madzag) pripravlale z malimi lesenimi deskami moremo par rejči povödati o tö (v Bejloj krajini so je zvali suknarstvi tö. Na Gorenjskom »brdca«, na Gorenjskom pa so »bukovino« tkali z vunene »greblje«). preje, pri »raševini« pa so mejNa Slovenskom so rédili vsefe- šali vuneno in slabšo »hodno« lé platna, zavisalo je od toga, prejo od léna. S tauv meštrijov kakši lénov cvören so meli. so se spravlali zvekšoga v tisti Farbasto platno so trnok radi alpski krajinaj, gde so na veudelali vseposedik na Gorenj- ko držali birke. skom, najraj so tkali »cvilh« Setkáno sukno je nej bilau – redečo ali sivo blago z naj- gnako kusto in gausto, zatok bole fajne preje. Rédili pa so ga je trbölo zvalékati in zgostzv. »hodno« platno tö, štero titi. Za tau so nücali »valkalje bilau slabše in bole graubo. nice«, ki so bile veuki klapači, S toga so pripravlali lijene, štere je gnala voda. Stale so prčece, förtoke, žakle in brsa- pauleg mlinov ali pa kak ziče. Eške bole graubo je bilau dine na samom. Sukno so po»špikovo« platno, šteroga so ložili v edno korito in žmetni ženske nücale za kikle, moški klapači so tačas tukli po njem, pa za lače. ka se je vözravnalo. V našom Porabji se je pred Na začetki 20. stoletja je doprvov svetovnov bojnov – manjo suknarstvo zgibilo svoj pauleg lončarstva – največ pomen, ranč tak kak pauvamajstrov spravlalo s tkanjom. nje léna za platno. Lüstvo je Pri nas so ženske tö tkale mot- začnilo küpüvati blago s teksvauze s »krausnami za kice« tilni fabrik, od 1930-i lejt so na (madzagszövő tábla), moški priliko v Porabji začnili moški »kalci« pa so delali z veukimi nositi lače z grauboga »cajga«, krausnami. Setkáno platno so ženske pa gvant s »plaudruka« »plejali« (bejlili) na tranki tak, (kékfestő). ka so ga v sunčnom vrejmeni -dmen keden polejvali z vodauv. ilustracija: Z najkujšoga platna (»zgrebMarija Kozar Porabje, 27. januarja 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Najdragši pa najfalejši Največ ramov se je v šestdeseti pa sedemdeseti lejtaj prejšnjoga stoletja zidalo, potistim od leta do leta vsigdar menje. Par lejt nazaj je že tak bilau – kak v Železni županiji tak po cejlom rosagi – po vasaj tü pa tam, ka se je samo en-en nauvi ram zido. Vsikši je bola samo obnavlo pa vcujzido. Etak je bola naletja bilau zidati tistim, steri so nej meli pejnez ali so nej steli kredita goravzeti. Po ednom tali je lakejše bilau zidati, zato ka tak pa te so zidali, kak so peneze meli, nej je trbelo planov meti, pa nejso meli roka tö nej, dočas njim je zgotauviti trbelo. Depa lanjsko leto se je nika spremenilo, dosta več nauvi ramov se je zidalo kak v prvi lejtaj. Tau je vejn zato bilau, ka je vlada več taši programov melja, s sterimi je pomagala tiste, steri so zidati steli, kak mlade tak tiste, steri več mlajšov majo. Zavolo toga so se cejne pomalek začnile zdigavati, kak cejne dela, tak gradbeni materialov. Depa najbole so se te zdignile cene, gda je prišo virus pa cejli svejt je stavo, cejne so tak nagnauk duplanske gratale. Pa tau se ne vidi samo pri zidanji, ranč tak čütimo, če stanovanje ali ram škemo küpti. V Železni županiji se je lani 6800 ramov pa stanovanj odalo, depa že deset odstotkov dragše kak predlani. V Somboteli za eden kvadratni mejter 497 gezero forintov trbej plačati. V Sárvári, Celldömölki, Körmendi kauli 400 gezero. Najfalejši ram, steri se je lani audo, je 1 milijaun 200 gezero forintov košto, najbola dragšoga so pa za 890 milijaunov odali. Drügi najdragši ram so za 350 milijaunov forintov odali v Büki, v Mikosszéplaki pa za 342 milijaunov. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Ograja na slovensko-hrvaški meji Na slovensko-hrvaški meji so v zadnjih letih postavili 85,5 kilometra rezilne žice, ki jo postopoma zamenjujejo s panelnimi ograjami. Slovenija je za postavljanje rezilnih žic in panelnih ograj na slovensko-hrvaški meji ter preostale stroške zaradi povečanega nadzora državne meje s Hrvaško od novembra 2015 do konca leta 2020 porabila skoraj 31,5 milijona evrov. Vlada je pojasnila, da z delom policistov v mešanih patruljah dodatnih stroškov dela nimajo, saj ti delo opravijo v sklopu rednega dela. Smrti zaradi žice ali ograje do zdaj niso zaznali, prav tako pa zaradi nenehnih množičnih pritiskov morebitnih odstranitev ograj ne načrtujejo. Državna odlikovanja so prejeli trije zdravniki Predsednik republike Borut Pahor je podelil državna odlikovanja posameznikom s področja zdravstva. Red za zasluge so prejeli zdravniki Aleksander Merlo, Marko Noč in Aleš Blinc. Direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo je odlikovanje prejel za vrhunsko strokovno delo in uvajanje novih uspešnih pristopov na področju porodništva. V uradu predsednika so v obrazložitvi odlikovanja zapisali, da se je Merlo vedno znal odzvati na želje porodnic, parov in družin, postojnska porodnišnica pa je postajala zgled za druge, ko je kot prva v Sloveniji uvedla porod v vodi in še številne druge novosti. Priznanje za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju intenzivne interne medicine in »glasno skrb za delovanje zdravstva« je prejel predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Marko Noč. Red za zasluge je prejel tudi predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana Aleš Blinc, in sicer za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju srca in žilja ter za velik prispevek k preventivi in razumevanju teh bolezni. Pisali smo pred 30. lejti Na prvi strani drüge številke Porabja (30. januar 1992) je Karel Holec piso o zgodovini števanovske fare: »Inda svejta, da so števanovske faro ustanovili (megalapították), so se sé držale vasi: Števanovci, Otkovci, Verica, Sakalovci, Slovenska ves. Kak je živelo lüstvo, da še fare nej bilau, kama so odli k sveti meši, si leko samo zmislimo. Zato ka nikše dokumente ne najdemo, ka bi v toj krajini kapejla bila. Mogauče je, ka je lüstvo v sausadno faro (Traušče) odlo. Tjelko lejt je ves stara? Papirge pravijo, ka je töj v XIV. stoletji že naselbina (település) bila. Cistercijanec Elek Kalász piše: „... tau je gvüšno, ka da je Marija Terezija zapovejdla, ka morajo biti škofije (püšpekije) pa je János Szily grato škof v Sombotelu, so ustanovili 8 nauvi (h) far, med njimi števanovsko.« Istina, ka je tarbelo 10 lejt čakati. Dapa da je škof tü odo, je vido, ka je fara potrejbna. Tak je števanovska fara kraj prišla od Traušča. Za prvoga župnika (popa) so djali JÁNOŠA MARIČA. On je začno zidanje cerkvi. Matično knjigo (anyakönyv) je začno voditi od 1785. leta. Material pa zidare k zidanji je dala monoštrska fara, lüstvo v vesi je pa pomagalo z delom pa foringo. Tau, ka je tarbelo dosta delavcov, kažejo 2 m kuste stané. Cerkev je duga 37 m, šurka 12 m. Ka so gospaud meli völke bridje (skrbi), leko vejmo od tauga, ka so samo 5 lejt ostali v Števanovca. 1790. leta so odšli na G. Senik. Za gospaudom Maričom je prišo Štefan P. Hül, steri je lado sam 5 let organiziranje. Dosta je delo na cerkvi György Küzmič, steri je ostal pri nas do svoje smrti, 27. februara 1810. Njemi se dosta leko zavalimo. On je dau vlajati dva zvona v Kőszegu. V njegvom cajti so postavili stari oltar. Za Küzmičom je prišo Matjaš lvanóczy. Njega si moramo zapaumniti zavolo toga, ka je v njegvom cajti bila prva birma v Števanovca (leta 1829). Na steni cerkvi najdemo marmorno (márvány) tablo njemi v spomin. Od tistogamau pa do gnes je fara mejla še 12 župnikov: ŠTEFAN ŠČAVNIČAR je živo v Števanovca od 1869. leta do umetnosti in slovenskega knjižnega jezika ne bi bilo slovenskega naroda in ne lepe slovenske dežele s pokrajinami med Sočo, Savo, Dravo, Muro in Rabo. Ta praznik smo praznovali že velikokrat. Toda današnje praznovanje je izjemno. Slovenija prvič praznuje ta znameniti dan kot svobodna in neodvisna Števanovska cerkev na naslovnici iz leta 1992 1894. leta. V njegvom cajti je bila zozidana šaula (kaulak leta 1882). 1894. leta je faro prejkzeu KÁROLY FODOR. On je začno pisati zgodovino (történetét) fare. Od njega vejmo, ka so k cerkvi vcuj zozidali šekreštjijo (zakristijo). 1893. leta so dobili dva nauva zvona. ''Károly'' je vago 10 mejtrov, »Jožef » pa 281 mejtrov. Prva bojna je obadva »odnesla«. 1895. leta je posvečal nauvi oltar redovnik Károly Hann. Naslednje tri pokojne župnike se še starejši gvüšno spaumnijo. Tau so bili Štefan Kocjan, Štefan Deli in Lajos Markovič, steri je 44 lejt kazo paut lüstvon k baugi.« Pred slovenskim kulturnim svetkom je neka misli zapiso dr. Karel Gadanyi: »Slovenska kultura je dokaz, da je bila prav ona tista, ki je slovenskega nesvobodnega človeka skozi stoletja budila k upornosti, dvigala njegovo narodno zavest in ponos, ga učila spoštovati materni jezik in gojiti ljubezen do domače zemlje. Brez upornosti, vzgojenosti, država. Pot do nje pa je bila dolga in posuta s trnjem. Zato so upravičeno ponosni vsi Slovenci v Sloveniji, na Madžarskem, v Italiji in Avstriji ter povsod po svetu. Slovenska kultura je enotna, del skupnega slovenskega kulturnega prostora in del svetovne kulture, del vseh nas, ki si prizadevamo, da bi z njo seznanili vse druge narode in ji dali ustrezno mesto v svetovni kulturni zakladnici. V svoji zgodovini je dal slovenski narod pomembne osebnosti tako v likovni umetnosti, glasbi, pesništvu kot tudi v znanosti, na njihove dosežke je lahko upravičeno ponosen. Želeli bi, da bi duh 8. februarja pripomogel k utrditvi narodne zavesti pri vseh zamejskih Slovencih, tako tudi pri Slovencih na Madžarskem, pa tudi k negovanju maternega jezika in slovenske kulturne tradicije. Naj bo to dan preroda. Možnosti za to so dane tu in tam, samo izkoristiti jih je treba. Ob tem prazniku te pozdravljamo, Slovenija, pozdravljamo pa tudi pridni Porabje, 27. januarja 2022 slovenski živelj v Porabju.« O tom, kak je odo friškat, je piso sedmošolec Gabor Wachter z OŠ Gornji Senik: »Zazranka sa rano gorstano. Üšo sa po borojco pa po vodau. Po tistin sa üšo k sausedi in sa cingo. Da so oprli dvera, sa začno. „Zdravi bojte, friški bojte, v eton nauvon leti, dosta vina, dosta krüja, vse zavolé, düšno zvaličenje pa največ.” Saused mi je dal 100 forintov pa je pravo, aj den v künjo. Tan so meni dali malo vina, ali nejsa vzeu. Išo sa k stari mamici. Babica je še spala, ge sa jo zbüdo. Babica je brž gorpotegnila nikši gvant in je oprla vrata. Ge sa pá začno mojo pesmico, in sa z vodau babico dobro pofriškal. Eno stotko mi je ona zatok tö dala. Da sa že pau vesi zopojdo, sa srečo mojoga padaša, Andraša. On je že 1500 forintov emo. Po ten sva dva ojdla friškat. Da sa domau prišo, mamico in očeta sa tö pofriško. Po tiston sa se preobleko in sa začno šteti pejnaze. Skor trigezero forintov sa vkup pobrau. Dobro bi bilau, če bi dostakrat bilau nauvo leto!« V rubriki … do Madžarske pa smo leko pršteli, kak je Ferenc Jožef Nagy, minister za narodnosti, ob priznanji slovenskoga in rovaškoga rosaga gorprimo predstavnike Zveze Slovencev in Zveze Hrvatov na Madžarskem: »Predsednik Zveze Hrvatov na Madžarskem Đuro Frankovič se je zahvalil za čestitke in za požrtvovalnost madžarskega naroda pri sprejemanju in oskrbi hrvaških beguncev. Po mnenju gospoda Frankoviča je ta pomoč dobra podlaga za prihodnje sodelovanje in dobrososedske odnose. Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je v svoji zahvali izrazil upanje, da bo priznanje Slovenije pozitivno vplivalo tudi na položaj Slovencev na Madžarskem.« Vküppobrala: Silva Eöry 7 (Ne)vörni Nemci? Nej davnik so v Šoproni svetili 100. oblejtnico referenduma, na šterom se je lüstvo v varaši in ausmi okauliški vesnicaj odlaučilo, ka mesto Avstrije ostane na Madžarskom. Na srejdi lanjskoga decembra se je dosta gučalo od toga, ka je Šopron »varaš vörnosti«, malo menje pa o Nemcaj, šteri so leta 1921 svoj glas ranč tak za Vogrsko oddali, donk pa so mogli kisnej dosta trpeti. Prva, kak liki bi se spravlali s 1921, v varaškom frtali Brennbergbánya 15. decembra, v vesnicaj Fertőrákos, Ágfalva, Sopronbánfalva, Harka, Balf, Fertőboz, Nagycenk in Kópháza (rovački Koljnof) pa 16. decembra. Na referendum so leko šli tisti moški in ženske, starejši od dvajsti lejt, šteri so se v tajoj krajini naraudili ali že pred letom 1919 tam živeli. Vsakši, šteri je želo svoj glas dojdati, je daubo edno parvico. Gda je tau na den referenduma gorpokazo, so ma dali dva farbasta papéra in eden kopert. Če je sto svoj glas za Madžarsko dati, je mogo sivi list cejloga, žutoga pa vtrgnjenoga v kopert djasti. Na papér so imeni dvej rosagov gorspisali v vogrskoj, nemškoj in rovačkoj rejči. Žuti list je biu dosta kujši, tak so v komisijaj včasik čüli, šteri papér je nekak vtrgno. »Požarni törem«, simbol Šoprona – pri njegvoj V Šoproni je tistoga nogej so »Dveri vörnosti« prejkdali oktaubra ipa živelo 48 pro1928 (foto: Fortepan / id. Konok Tamás - 1943) centov madžarskotauv šopronskov narodnost- ga in 48 procentov nemškoga jov, poglednimo si, ka se je ti- lüstva. Voditeli varaša in instoga ipa godilo v severozaho- telektualci pa so se vöšaulali dnom kotej našoga zmenjša- v Budimpešti in bili vörni do noga rosaga. 4. juniuša 1920 Madžarske. Lidgé z nemškov so v Pariži podpisali trianon- maternov rečjauv so za svojo ski mér, šteri je té varaš ranč domovino ranč tak Vogrsko tak k nauvoj avstrijskoj Gra- držali, zatok je nej čüdno, ka diščanski (Burgenland) cuj- je v Šoproni svoj glas za Mazakapčo. Na konci augustuša džarsko oddalo više 72 pro1921 bi mogli Madžari začniti centov lüstva. V vesnicaj Fervösprazniti krajino kauli Šo- tőboz, Kópháza in Nagycenk prona, de so pa domanji štan- so tö želejli ostati, zmejs pa so derge zgrabili pükše in stavili v drügi pet vesnicaj odebrali avstrijske čapate. Če rejsan Avstrijo. so se té mladi večkrat flajsno Na referendum je prišlo skoro prautipostavili tihinskoj soda- 90 procentov vsej upravičenčiji – ništerni drügi madžarski cov (jogosultak), in gda so vse röbeliške pa so na Gradiščan- vküpprešteli, se je pokazalo, skom celau sam svoj rosag, ka sta se za Madžarsko odlautzv. »Banovino Lajta« vözgla- čili dvej tretjini cejloga lüstva. sili –, je mogla Vogrska na Avstrija je nej pripoznala té srejdi oktaubra nutprivoliti, rezultate, de je pa več nika ka vöspišejo referendum o bo- nej mogla. 1. januara 1922 so daučnosti šopronske krajine. krajino prejkdali Vogrski in Lüstvo v Šoproni je svoje gla- Šopron je 14. decembra 1922 se leko dojdalo 14. decembra daubo ime »Civitas fidelissi- ma« ali »najvörnejši varaš«. Té referendum je biu edina prilika, gda je Madžarska po prvoj svetovnoj bojni dosegnila, ka so gi nej krajvzeli eden vekši varaš – tau pa v krajini, gde je vküper živelo več narodnosti. Nemci na Vogrskom so bili trnok prauti toma, ka bi Šopron z okaulicov krajzakapčili, vej bi pa tak zgibili dosta lüstva z nemškov maternov rečjauv in bi se bole brž asimilérali. Za tau so dosta včinili štandérge rudarske akademije s Selmecbánye (gnes Banská Štiavnica), šteri so svojo šaulo leta 1919 z mladoga češkoslovaškoga rosaga prejk v Šopron prinesli. Uni so stavili avstrijske čapate augustuša 1921, uni so organizérali propagando pred referendumom tö. Rudarska univerza v Šoproni je nosila zastalo madžarske identitete, v varaši z več narodnostmi so štandérge sebé držali za stebre vogrskoga naroda. Nej so pa samo Nemce gajdlali, liki vsikdar bole Židauve tö. Leta 1938 je Dajčland požro Avstrijo, tak je grato Šopron bližanji saused Nemškoga rajha. Lidgé so se zavolo narodnostnoga karaktera varaša bodjali, ka nji tö pogutne nemška premauč. V Šoproni so vse narédili, ka bi z Nemcov Propagandni plakat v trej gezikaj z decembra Madžare napravili, 1921 – sivi papér za Vogrsko, žuti za Avstrijo krepše je gratalo gibanje »levente« Donk pa je v »varaši vörnosti« za mlade sodake, nemška drmed oböma bojnama dosta- žinska imena so prejkspisali krat naprejprišlo pitanje o na vogrska. vörnosti Nemcov. Po novinaj Po drügoj svetovnoj bojni so so tistoga ipa večkrat pisali, vse Nemce na Vogrskom zglaka so bili Nemci »kolektivno sili za kolektivne krivce za veunevörni«, če rejsan je na re- ko morijo, zatok so v leti 1946 ferendumi svoj glas vsikši na vnauge vöodpelali. V Šopskrüma dojdau. Tau je bilau že roni je tau bilau zavolo toga tö matematično tö naaupek: če problematično, ka je med več brodimo, ka je vsakši Madžar gezero deportéranimi gvüšno svoj glas za Madžarsko dau, te bilau sploj dosta takši Nemcov je tö moglo staro domovino (ali njini držinski članov), šteodebrati eške najmenje polo- ri so na referendumi decemnje šopronski Nemcov. bra 1921 odebrali Vogrsko. Od začetka 1930-i lejt se je »Den vörnosti« držimo na vsikdar bole zdigavo Dajčland, Madžarskom 14. decembra, v naprej so prišle pangermanis- »varaši vörnosti« pa so cejlo tične ideje. Na Vogrskom so lanjsko leto meli jubilejne progfurt večkrat hujštrivali prauti rame. Nej bi pa smeli pozabidomanjim Nemcom, ništerni ti na tisti več gezero Nemcov, v Budimpešti so celau gučali, šteri so pred stau lejtami svoj ka je Šopron ranč nej vogrski glas ranč tak dali za tau, aj varaš. Začnili so diskriminéra- Šopron ostane eden varaš na ti nemške kulturne inštitucije, Vogrskom. nazaj so potiskali domanjo -dmnemško politiko. Porabje, 27. januarja 2022 ... DO MADŽARSKE Pedagoški delavci se pripravljajo na stavko Sindikata pedagoških delavcev (Sindikat pedagoških delavcev in Demokratični sindikat pedagoških delavcev) pripravljata opozorilno stavko za 31. januar, če se vlada ne bo ukvarjala s krizo, ki jo doživlja javno šolstvo na Madžarskem. V svoji peticiji so zapisali, »da so plače v javnem šolstvu na nivoju zagotovljenih minimalnih plač, pogoji so vse bolj tragični, vlada smatra javno šolstvo kot prostor za varstvo otrok. Večina pedagoških delavcev ima dnevne težave s preživljanjem, veliko jih ima tudi stanovanjske probleme. Ob mizernih plačah (lanska povprečna plača učiteljev je znašala bruto 420 tisoč forintov, plača učiteljev začetnikov pa bruto 262 tisoč forintov) država noče plačati niti nadur pedagoškim delavcem.« Sindikati imajo za tragično tudi pomanjkanje delovne sile, saj neprimerni pogoji odvračajo mlade, da bi se odločali za poklic učitelja. Medtem ko je v šolskem letu 2017/18 začelo delati v šolstvu kakih 6000 novih pedagogov, se je njihovo število do leta 2020/2021 znižalo na 2000. Skrbi jih tudi to, da javne šole za nadomeščanje manjkajoče delovne sile vse večkrat zaposlujejo učitelje brez izobrazbe. Sindikati so že lani jeseni najavili, da bodo ustanovili stavkovni odbor za reševanje problemov v javnem šolstvu. Po neuspelih usklajevanjih s šolskim resorjem so napovedali opozorilno stavko za 31. januar. Če se vlada tudi potem ne bi primerno ukvarjala s to tematiko, bomo 14. marca prekinili delo za nedoločen čas, so napovedali pedagoški sindikati. Ministrica za pravosodje kritizira Ministrica za pravosodje Judit Varga meni, da je zahteva več kot 60-ih evropskih poslancev, naj ustrezen organ Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) strogo kontrolira parlamentarne volitve na Madžarskem, neupravičena. Po njenem mnenju je v tem pismu precej nerealnih in lažnih očitkov o demokratičnosti in čistosti volitev, ki bodo 3. aprila. Ministrica meni, da je namen poslancev, da bi vplivali na izid volitev. 8 Velko darilo Margita Korpič v Varaši živejo, depa v Števanovci so se naraudili pa gorrasli v velkom srmastvi. Zato ka so nej meli očo, mati go je sama ranila s tisti pejnaz, ka so na gazdiji prislüžili. Zavolo toga, ka so srmacke gorazrasla, tau je mena najvekša trauma bila. Mati je naja sama fejst težko gorazranila, ona je nej dobra nodjé mejla, zavolo toga je nej mogla delat odti. Doma s svojim bratom sta mela krave, svinje pa gröjnt sta Za Margito Korpič je bilau najvekšo darilo od živlenja, ka je dobroga moža mejla bili, dosta so trpali, dostakrat je sram bilau. Depa gda so se oženili, potistim je že vse bola lepšo pa veselo gratalo, najbola te, gda so se mlajši naraudili. Dobroga moža so meli pa dobre mlajše majo, tau je za njé najvekšo darilo bilau od življenja. - Tetica Margit, včara ste meli, držali rojstni den, smejm vas pitati, kelko ste stari? »Včara sem sedemdesetosem lejt stara gratala, depa nika smo nej svetili, telko samo, ka so me mlajši pozdravili. Tau je odtistoga mau tak, ka ne držimo nikanej nej na rojstni den pa nej na imena den, ka je moj mauž Feri mrau. Brezi njega smo nej steli pa bi se že ranč nej mogli tak veseliti, kak te, gda je še z nami bejo.« - Tau mena povejte, zdaj da ste sedemdesetosem lejt stari gratali, če nazajmislite, ka je bilau dobro pa ka je bilau slabo v vašom življenji? »Tak ti povejm, kak je bilau, mena je tau sploj lagvo bilau, ka sem brezi oča delala pa te s tauga so nas tadržali. Gröjnt smo tü samo tak meli, ka tvoj oča je nam dopüsto, ka leko njegvi števanovski grünt delamo. Tak ka dja sem v velkom srmastvi gorarasla. V gimnazijo sem vsakši den pejški odla v Varaš. življenji vašom. »V gimnazium odti pa se včiti mena je sploj dobro bilau. Samo telko mam žalost, ka še gnesden me tejži pa naprejprinesem, ka sem mejla edno tašo barcetkorco (profesorico), stera mi je v prvom klasi tau prajla: „Vejš ka, Margit, prvin se navči vogrski pa te potistim poj nazaj v prvi razred.” Tau je mena taša trauma bila, ka zavolo toga moji mlajši ne vejo slovenski, vse razmejo, depa ne gučjo. Dja sem se te tak odlaučila, če mo deset mlajšov mejla, te je tö vogrski navčim najprvin, zato ka če do se tadale včili, te ne zopojdijo tak kak dja, vedli do redno vogrski gučati. Z Gorejnjoga Senika je bejla Erika Bedőč, müva sve vtjüpar sejdle, ona je tü Slovenka bejla. Drügo leto je ona že ranč zavolo toga, ka so z nami Slovenci tak grdo gučali, več nej prišla. Depa tej drügi dijaki, steri so z menov vtjüpar odli, so name vsigdar malo dolagledali Z zdaj že pokojnim možaum Od tauga mantranja so me Konkolič Vendel bači vöpomogli, oni so mi tanapravli, aj me goravzemejo v kolegium.« - Kelko je vas bilau mlajšov? »Dva sva bila z bratom.« - Te zdaj bola od tauga mena pripovejdajte, ka je bilau dobro pa lejpo v pa kraj so se držali, zato ka sem Slovenka bejla.« - Tistoga reda je vsepovsedik tak bilau, ka so dolagledali Slovence? »Nej vsepovsedik, tam, gde je delati trbelo, tam nej. V ciglencaj je največ Slovencov delalo, zato ka je žmetno delo bilau. Slovenci so vsigdar fejst delavni pa flajs- ni bilej, zato so je radi meli na repi tü. Dja sem že mlada začnila delati, ranč tak zdaj, tak mislim. Dja sem zdaumi tak nika nej mogla čakati pomauč, zato ka mati nej mejla. Vejš, kakšno veseldje je mena tau bilau, gda sem že dja do tistoga mau prišla, ka sem leko pomagala drügim. Gda sem najprvin leko dala, te sem čütila, ka rejsan je tak, ka nej samo dobiti, dati je tü dobro. Dja sem še gnesden tak, ka koli me prosijo, dja s srca dam.« Margita kak gimnazijka varaške gimnazije - Te mate veselkak vsi drügi moji vrstniki. dje zavole, nej? Gda je nej bejla šaula, te »Mena je veseldje dati, vesem na gazdaság odla de- selim se tauma, ka dobre lat, tam sem za piti vodau mlajše mam, steri se brinosila po mazevaj pa po gajo zame, steri so vsigdar njivaj. Tak sem si malo niše paulak pri meni, depa taupejnaze zaslüžila pa te sem ma se tö fejst veselim, ka si leko gvant tjöjpila.« sem tašoga dobroga moža - Vi ste tau čütili, ka ste sr- mejla. Najvekšo veseldje je mak? pa vejn tau bilau, ka sem »Pa vejš, gda sem vidla, ka svoji materi leko dala, podrügi lejpi gvant majo, dja magala, gda je starejša pa nej, ali gda sem v kole- bila. Tašoga reda je ona giumi (dijaški dom) bejla vsigdar djaukala pa prajla, pa sem nej mogla v mozi kak njau fejst srce boli, ka (kino), zato ka sem nej ona mena nej mogla dati, mejla pejnaze. Gda me je te gda bi mena najbola trravnateljica pitala, ka dja belo. Tašoga reda sem dja zaka nédem, vejš, kak me vsigdar prajla, ka nikanej je sram bilau, gda sem tau baja, mena je tau veseldje, prajla, zato, ka dja nejman če dja teba leko dam.« pejnaza. Gda je ona tau - Vi ste od življenja, gda čüla, te je v žepko segnila ste starejši gratali, nazajpa mi v roke dala pejnaze, dobili vse tisto, ka ste v tak sem si te dja tö leko mladi lejtaj nej meli. film poglednila. Depa bi- »Vejn je Baug tau vido, kakšlau tašo, ka so drügi mlajši ni srmak sem bila, pa zato tak po fileraj vtjüppobrali mi je tašoga moža dau, stepejnaze na mozi. Vejš, ka ri se je trno fejst skrbo za tašoga reda sem čütila, ka družino, kak za mlajše, tak sem srmak.« zame. Sploj lejpi 55 lejt sva - Ka mislite, prvin je več vtjüpar doživela, tau velka dobro lüstvo bilau kak sreča bila pa velko darilo zdaj? od Boga.« »Ne vejm, depa bola so poKarči Holec magali eden drügoma kak Porabje, 27. januarja 2022 9 Od inda v gnešnji čas - 16 Pripovejsti od stari Slavov Kak smo obečali, tadale mo po staroslavski imenaj prekapali. V njivi tradiciji so mlajšom tam do desetoga leta eške eno ménje dali, stero je njivo istinsko menje vöminilo. Najbole sta dvej poznanivi. Prvo takšo je Nejmoj, drugo pa Nejljub. Čüdno se čüje, ka svojomi sinej ali čerki ménje daš, s sterim povejš, ka je nej tvoj ali pa ga ne lübiš. Depa ta šega samo eno funkcijo ma. S tejm, ka so takša lagva imena njim davali, so ji obraniti škeli, aj kaj lagvoga na nji ali nut v nji ne pride; demoni, lagvi dühovi pa vse takše. Vörvalo se je, če dejte stariške neškejo meti, ga radi nejmajo, vse tau lagvo na njega ne pride. So pa vözraščeni tö kakšo takšo nej najlepše ménje meli. Črt pa vsi njegvi Že vejmo, ka zavole stari slavski rejči se je pozabilo, se ji več ne guči. Ena takša rejč je črt, iz steroga je moško ménje tö prišlo. Črt lagvoga düha, lagvo volo, sovraštvo znamenüje. Iz Črta ménje Črtomir vöpride. Ja, nika dobro ne znamenüje. Za takšnoga človeka leko povejmo, ka mir na nikoj dejva, ga neške meti, ka vničava. Tau ménje guči, leko ka tisti, steri takšo ménje nosi, je vcejlak dober dober človek gé. Nin stau lejt nazaj so v kakši slovenski krajini rejč črt eške poznali. »Toga človeka so vsi črtili,« so vejdli prajti. Gnes bi prajli: »Toga človeka so vsi na red gemali.« Bole matematično povejdano bi tau tak vögledalo: črtiti se=koriti se. Eden najbole poznani literarni junakov je že dugo Črtomir gé. France Prešeren je verš Krst pri Savici napiso. V toj velkoj poemi se Črtomir s svojimi slavskimi bratami za svojo staro vörvanje s krščansko soldačijo bije. Na konci se vse ovak obrne, kak bi un škeu. Vsi njegvi so bujti, Črtomir na svojo smrt brodi. Sam sebe šké bujti. Depa, spomin pa lübezen do Bogomile ga od toga odvrneta. Una je že krščanstvo za svoje vörvanje vzela, za njau eške Črtomir tau naredi, če tak bole na kratko vsevküper povejmo. Po zadnjon štenjej lidi, je v Sloveniji 290 Črtov živelo. Če pa smo že pri Bogomili bili, stera je bogej mila, eške druga imena, stera v sebi boga nosijo, poglednimo. Kak žensko menje Bogomila moško menje iz toga tö vöpride. Bogomil se takši moški zové. Po tejm je nej samo ženska baugi mijla bila, z moškim je ranč tak leko bilau. Skur gnako se Bogomir čüje. Baug pa mir sta v taum imeni nut djaniva. Mi bi tomi po domanje Božimer prajli. Tau je velko vüpanje, ka baug leko mer dá. Pri nas se tau gnes povej, gda človek po žmetnom deli domau pride pa povej: »Tak, zdaj mo obed emo po tejm pa boži mer škem meti.« Malo ovak pa se Bogdan ali pa Bogdana čüjeta. Bog-dan sta dvej rejči. Depa tista druga ne znamenüje dneva. Dan po staroslavski kak dar moramo razmiti. Tak sta Bogdan ali pa Bogdana boži dar, steri je od boga prišo. Tau ménje so zvekšoma čerkan pa sinauvom po tejm davali, gda sta stariša dugo nej mogla mlajšov meti. Poklanjala sta se zdaj enomi, drugomi, tretjomi pa eške steromi bogej, dokejč se dun nej zgodilo. Ja, boži dar je v ram prišo. Ranč o tejm eno drugo menje parpovejda, Božidar se zové. Pri bogej si moramo eške neka drugo pogledniti. Z rečjauv bog se ena vüpanja puna rejč začne pa njena sestra tö. Poglednimo si Bitje, bojna pa vse takše Vejmo, bitja pa bojne so indasvejta živlenje od zibeli do smrti ravnale. Tak nej čüdo, ka rejsan zavole imen geste, stera tau v sebi nosijo. Eno takše trno poznano menje je Bojan, pripovejda pa od bojne. Zaprav, Bijan je tisti, ka se v bojni bije. Takšo ménje so pojbi dali, za steroga so vörvali, ka de se v bitkaj pa v bojnaj s srcon pa düšo vedo biti. Ménje Vojan je z BojaČrtomir se je dau okrstiti zavolo lübezni do nom v žlati gé. Bogomile Pri eni Slavaj so bojna prajli, pri o kakšom drugom materi- eni drugi pa vojna. Vojna se alnom bogastvi. Od boga- bojni v slovenskoj rejči prastva v glavej, od bogastva, vi. Demo tadale eške kakšo takšo ménje ziškemo. Boris je eno takše. V njem se leko rejč boriti čüti. Znauva malo m a t e m a t i ke : boriti se=biti se. Gvüšno, ka takšo žensko ménje tö geste, v sterom bojno ali bitje leko najdemo. Skrak pri Bojani Bojana stodji. K Vojana ali Vojkona Vojka se postavi. Srbski kral Uroš I. je kcuj eške krščansko ménje Steri trno rad Štefan emo. Tau nam pripovejda, ka je že kristjan na bojno dé, se biu. Tau na kejpi tö leko vidimo Radivoj zové. ka komi pomoreš, njemi Človek, steri vse tau piše daš, ka njemi trbej, pripo- skrak Mikija, menje Milivoj vejdamo. Zdaj smo že bole ma. Tej Milivoj se nej bi trno skrak toga, ka bog ali baug rad bojno, zatoga volo je znamenüje. Ja, ma mauč, tau mili vojak. un vej naprajti, je mauder, Eške zavole bi je leko najšli, je batriven, je milosten-mi- mi si pa enoga poglednimo, steri je nej samo na eno bojlostlivi, je bog-ati. no odišo, depa njegvo menje kak tau dé: bog-ati, tadale pa boga-stvo, boga-tija. Pri vsejm tejm ne pripovejdamo od bogastva v buksi ali Porabje, 27. januarja 2022 nam vcejlak neka drugoga pripovejda. Ka je na traun leko vseu, se je eške z bratama za njega bojno. 980. leta je grato velki knez Vladimir I Kijevski. Ja, v Kijevi je najbole prejgen biu, po tejm pa se je za prejgnoga cejle Rusije dau vözglasiti. Ka si je na traun doj vseu, je svoje poganske brate pa sestre na velki začno vmardjati. Na velki je s krščanjskim vörvanjom začno, dugo, dugo je zavolo toga zemla krvava ostanola. Depa njegvo ménje Vladimir nam od mira, od mejra guči. Tisto prvo, ka vlad(i), vladati znamenüje. Od toga smo že v vaši pa naši novinaj pisali, vladar je človek, steri je više vsej drugi lidi, kak so časarge, krali pa knezi. Ranč Vladimir, steri bi v mejri mogo na trauni sejdeti, je vnauga bitja vküper napelo. Ur(oš) Na konci si trno staro ménje poglednimo, stero eške gnesden živé. Po slejgnjom štenji lidi je v Sloveniji 6962 moškov živelo, ka ménje Uroš nosijo. Depa mi škemo enoga drugoga Uroša gor obiditi. Kral Uroš je velki kral biu, zvün toga dober diplomat tö. Srbijo je za velko pa krepko naredo. Že sedemdeset lejt po tejm so Srbijo Türki začnili na nikoj dejvati. Depa mi eške moramo tumačenje Uroša naprej vzeti. Ur-oš, se tau menje na dvauje deje. Ur gospodar znamenüje, tau je tisti človek, steri dosta lidi pod seuv ma. Po njem se srbski varaš Uroševac zové. Od trno staroga slavskoga imena pripovejdamo. Vejmo, ka po madžarskoj šegi naprej -ur na kraji rejči pride. Sto je »ur« prvi naprej vzeu, zdaj nemo diskutejrali. Istina pa je na, ka stari Slavi so se prva kak pa vogrska plemena v Evropi naselili. Miki (Milivoj) Roš 10 Mi smo vsikdar veseli bili, smo sir spejvali Marijana Kovač, po dekliškom Šulič, po domanjom pa Rovatina z Gorenjoga Senika, živé že od svoji mladi lejt v Monoštri. Svojo aktivno delo za slovenstvo, za slovensko rejč pa kulturo je redno začnila, gda je v penzijo prišla. Volo pa priliko je dobila pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov, gde je že douga lejta kak podpredsednica en najvekši steber drüštva. »Ge sam 2005. leta v augustuša üšla v penzijo. Pa té je naša mama že nut bila v drüštvi pa dostavse mi že gučala, ka vse delajo, kama vse odijo, kak dobro se drüžijo. Pa sam ge tašno volau dobila, ka sam kumar čakala, aj leko ge tö nutrik staupim. Pa že za en mejsec sam leko üšla na Dolenji Senik, gde je biu en dober piknik. Ge sam se tam tak dobro čütila, ka sam nej stejla domau titi. Tisto drüženje, tiste stare pesmi, kak gda sam mlada bila, ka smo na veselice ojdli! Leko povejm, ka štirdeset lejt minaulo, ka sam tisto znauvič leko preživela. Kumaj sam čakala, aj božič pride, tisto pá trno dobro bilau. Tau pa nej pitanje, gda je prišlo drugo leto pa na fašenek smo se pripravlali, ka sem vcüj bila. Pa od leta do leta vse več lejpi pa dobri programov smo leko pdoživeli. Tistoga ipa nas trno dosta bilau v drüštvi, trno fajn je šlau. Tak brodim, ka v taum živlenji teuko nam tö odi. Smo dugo lejt delali, zakoj bi se pa na starejša lejta nej leko drüžili, veselili. Na srečo s(m)o pri drüštvi brž vpamet vzeli, ka ona s svojim znanjom leko pomaga vküp držati pa ravnati penzioniste. »Nej sam bila tri lejta v drüštvi, té sam že vodjam varaški penzionistov pomagala, pa sir več, ka sam mogla. Pa te prišo taši čas 2013. leta v djeseni, zakoj volo so me prosili, aj za kratek čas vzemem delo predsednice. že dvanajsto leto. Trno rade Nej sam stejla vzeti, depa smo, če nas kama pozovejo, mogla sam porazmeti pa po- ka leko notapokažemo lejpe magati rejšiti problem. Fejs indašnje porabske pa druge sam čakala, aj leko prejkvzeme Klara Fodor, potistim so me pa zaprosili za podpredsednico. Pa od tistogamau sam eške itak tau. Škoda, ka prejšnja predsednica dojpravla, müve sva se fejs-fejs dobro porazmele. Edna na drugo sva poglednile, müve sva že znale, nej trbelo vöpovedati, ka škeve. Znale sve vküper delati, poštüvale sva se. Leko Marijana Kovač (Rovatina) je od leta 2014 povejm, ka meni podpredsednica Drüštva porabski slovenski tisti sedem lejt, ka penzionistov sem z njauv delala, veseldje bilau. Vüpam se, ka slovenske plese. 2020. leta z nauvo predsednico Marija- smo svetili deseti jubilej. no Fodor va ranč tak dobro Pauleg epidemije smo mi tadale delale.« v zadjnom časi tü menje leta smo penzionisti meli piknik na Verici, gde nas je v enom tali programa dosta vküp stanilo spejvat. Tak smo sprajli potistom vküp pevce za skupino, včila nas je naša članica Vera Gašpar. Zdaj nas je 15, mamo nauvoga mentora iz Slovenije, dobro nas vči. Nam je včasik malo težko, ka mi te pesmi tak znamo, kak smo se ji v mlašeči lejtaj navčili, zdaj moramo pa malo ovak, kak je tau dojnapisano. Hvala Baugi, zdaj smo se že vcuj vzeli. Zatok tö, aj mladi čüjejo, ka smo mi prejkvzeli od svoji starišov, ka je tau lejpo pa veselo. Aj dobijo volau pa tadale nesejo, najbole pa aj se materna rejč ne zgibi.« Njeno žmano seničko rejč smo leko čüli na odri tü, gda je špilala v skupini Slovenske zveze Nindrik-indrik. »Ge sam nikšo formo nej stejla, si me ti na njé vzela. Pravla sam, ge tau v sebi nemam, vöstaniti na oder pa gučati. De si mi pa nej njala mer pa leko povejm, ka sam se vcuj vzela pa mi je zdaj že malo žau, ka ne špilamo tadale. Pet lejt smo špilali, dobro je bilau, dobra drüžba je bila.« Marijana trno flajsne prste ma za tašno delo, ka z rokami redimo, ustvaurjamo, pa ma dobre ideje, je fejs kreativna ženska. Je članica folklorne skupine porabski slovenski penzionistk, stere mentorica je »Ka je pravica, me je Dragica Kolarič, na harmoniki nji sprvaja Boris Velner; Marijana prva z lejve mamá dostakrat vcuj strani gnala, aj ji pomagam Marijana je od mladi lejt rada leko ojdli na vaje pa menje papirnate rauže redti, una odla na veselice, etak je z ra- gorstaupili. Ka problemo je tö dosta na razstave odla. dostjov stanila nota plesati mamo, tau, ka težko dobi- Pomagala sam ji, de sam v folklorno skupino penzio- mo vcuj nauve, depa na tom pa tau nej trno rada delala. nistk pri Slovenskoj zvezi, ste- delamo, aj majo volau.« Depa v slüžbi v psihiatrični ro že dugi lejt vodi tü. »2010. V svoji mlašeči lejtaj se je špitalaj smo mi tö vsikdar leta smo se ustanovili, tau doma na Seniki vnaugo lejpi nika z rokami delali z beteje tö prejšnja predsednica domanji pesmi navčila, stere žniki vred, okrase na stole začnila, una je mejla tau gnesden z radostjov spejva ali stené. Prejdjen nas sir idejo kak sekretarka pri z Ljudskimi pevci Rozmarin hvalo, ka če so kakšni lücki Slovenskoj zvezi. Tomi smo pri Drüštvi porabski sloven- priši s Pešta ali odkeckoli, trno rade gé, rade odimo ski penzionistov, stere od za- so ji sir na tisti štauk gora na vaje, rade plešemo zdaj četka mau ona vodi. »2016. pripelali, aj vidijo, ka vse Porabje, 27. januarja 2022 delamo z betežnikami. Priznanje sam tö dobila zatau, ranč nej malo. Pri drüštvi sam pri vsakšoj rokodelskoj delavnici vcuj, rada se včim nauvokaj tö. Pomagam delati papirnate rauže, z mlajši sam tö delala v tabori. Rada delam božične okraske, božične vence. Za tau sam vsikdar frajt mejla.« Pri drüštvi smo dostakrat nücali ženske, stere so nam na programe za pogostitev spekle kaj domanjoga ali so vküper z mlajšimi pekle. Na Marijano furt leko računamo. »Ja, z veseldjom dem pomagat. Največkrat smo pekle krofline na fašenek, reteše, bilau gda langoš ali pogače. Na božične programe smo medene figice, linzerove figice pekle, na Seniki pa z mlajšimi vküper.« Marijano briga vse, ka je povezano s slovenstvom. »Rejsan, pa tau fejs držim tö. Gda so varaški vogrski penzionisti kakšne programe meli, ge sam sir taum bila. Zdaj me pa na teuko ne briga, samo tisto, ka Slovenci mamo. Gdakoli sam dobila vabilo, ka Slovenska zveza razstavo ali kaj pripravila, ge sam sir tam bila. Ge tau na veuko držim, če Slovenci kaj mamo, leko so tau programi ali radio, novine, ge tisto poštüjem. No pa ka eške trnok rada mam, ka mamo slovensko mešo na mejsec gnauk, ge sam sir tam. Tisto je čüdovito gé, lepau slovenski spejvajo, lejpa prédga je gé pa lepau molimo v svojoj maternoj rejči.« (Kejp na 1. strani: Marijana z Ljudskimi pevci Rozmarin pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov, steri predsednica je od začetka mau ona. Mentor skupine je Matija Horvat iz Slovenije.) Klara Fodor Foto: arhiv časopisa Porabje 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 28.01.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost, izobraževalni program, 10.30 TV-izložba, 10.45 Čarokuhinja pri atu: Gorenjska, izobraževalni program, 11.00 Čarokuhinja pri atu: Posavje, izobraževalni program, 11.15 Mestne promenade: Rogatec, potopis, 12.00 Globus, informativni program, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen: Stvarjenje, dokumentarni program, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalni program, 14.55 TV-izložba, 15.15 Mostovi – Hidak, informativni program, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 EMA freš, finalni izbor, 21.35 OdBita pot: Severna Amerika, potopis, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Deveti krog, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PETEK, 28.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.10 Dobro jutro, 14.05 O živalih in ljudeh, 14.30 Na vrtu, 14.55 Migaj z nami, izobraževalni program, 15.50 Nordijsko smučanje: Mešane ekipe, svetovni pokal, 17.50 Dvoranski nogomet: Slovenija - Finska, evropsko prvenstvo, 19.20 Rokomet: Polfinale, evropsko prvenstvo, 20.20 Rokomet: Polfinale, evropsko prvenstvo, 22.05 Sakawa, film, 23.30 Zadnja beseda! 0.20 Videonoč SOBOTA, 29.01.2022, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.15 Infodrom, 10.30 Skoraj nikoli, nanizanka, 11.00 Kapucar, 11.15 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, 14.40 Prisluhnimo tišini, 15.00 Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry, nanizanka, 16.00 Rojaki dokumentarni program, 16.30 Na vrtu, izobraževalni program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Kuhar Štef, risanka, 18:57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Bob leta 2021, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 21.55 Sedmi pečat: Modra soba, film, 23.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.40 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 0.35 Napovedujemo SOBOTA, 29.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 7.00 Najboljše jutro, 8.40 Pričevalci: Anton Vidmar, 11.25 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, svetovni pokal, 12.50 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski skoki, svetovni pokal, 14.55 Avtomobilnost, 15.50 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 18.00 Predstavitev slovenskih olimpijcev, 19.00 Košarka: Budućnost - Cedevita Olimpija, liga ABA, 20.50 John in Yoko: Nad nama je samo nebo, 22.30 Hommage Pengov - Tomažu Pengovu v spomin, 0.05 Videonoč NEDELJA, 30.01.2022, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.20 Špasni učitelj, nanizanka, 10.55 TV-izložba, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 EMA freš, finalni izbor, 15.00 OdBita pot: Severna Amerika, potopis, 15.20 Ati s štirimi med Vikingi, film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 V petek zvečer, 17.40 Družina Jazbečjak, risanka, 18.00 Čez planke, potopis, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Dolina rož, nadaljevanka, 20.50 Intervju: Roman Žveglič, intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Bodi moj glas, film, 23.10 Za lahko noč: M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 23.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.00 Dnev- nik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.55 Napovedujemo NEDELJA, 30.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.45 Ugriznimo znanost, 8.30 Citrar Georg Glasl (J. S. Bach), 8.50 Tanja Činč, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Camille Saint-Saëns: Koncert za klavir št. 2), 9.50 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski skoki, svetovni pokal, 11.25 Alpsko smučanje (Ž): Superveleslalom, svetovni pokal, 12.45 Alpske vasi: Italija, 13.15 Alpske vasi: Slovenija, 13.45 Ambienti, 14.30 New Neighbours - Novi sosedje: Na drugi strani ceste drug svet, 15.05 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 17.05 Katar 2022, 17.50 Rokomet: Finale, evropsko prvenstvo, Budimpešta, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Ladja, ki je spremenila svet, dokumentarni program, 21.00 Resnica o Amy, film, 21.55 Šampion, film, 23.50 Čez planke: Rodos, 0.50 Videonoč PONEDELJEK, 31.01.2022, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 10.40 TV-izložba, 10.55 Čarokuhinja pri atu: Kozjansko, 11.15 Čarokuhinja pri atu: Haloze, 11.30 Mestne promenade: Radovljica, 12.00 Intervju: Roman Žveglič, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen: Preživetje, dokumentarni program, 14.20 TV-izložba, 14.35 S-prehodi, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.40 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, izobraževalni program, 17.55 Kepice, risanka, 18.05 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Podoba podobe: Prostorsko načrtovanje slovenske Istre, 23.30 Glasbeni večer: Ob 100. obletnici rojstva Uroša Kreka: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (U. Krek in W. Lutosławski), 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo PONEDELJEK, 31.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 10.05 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 14.00 Prisluhnimo tišini, 14.15 Zadnja beseda!: Izbor, 15.20 OdBita pot: Severna Amerika, potopis, 15.50 Upor, dokumentarni program, 17.00 Ljudje in zemlja, 17.55 Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, film, 19.00 Menoniti, skrivnostna skupnost na koncu sveta, dokumentarni program, 20.00 Alpske vasi: Švica, dokumentarni program, 20.30 Dediščina Evrope: Wannseejska konferenca, film, 22.20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 22.50 100 točk, film, 23.20 Recepcija, 0.05 Videonoč TOREK, 01.02.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Podoba podobe: Prostorsko načrtovanje slovenske Istre, 10.30 TV-izložba, 10.50 Čarokuhinja pri atu: Prlekija, 11.10 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 11.30 Mestne promenade: Metlika, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen: Pobeg, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 14.55 TV-izložba, 15.10 Potepanja – Barangolások, 15.40 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kukavici, nanizanka, 21.00 Elizabeta, nepremagljiva kraljica, dokumentarni program, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Anica Cetin-Lapajne, dokumentarni program, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 01.02.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.00 Dobro jutro, 14.00 Avtomobilnost, 14.30 Slovenski magazin, 14.55 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dokumentarni program, Porabje, 27. januarja 2022 OD 28. januarja DO 3. februarja 16.00 Bob leta 2021, 17.50 Nočemo belega kruha, dokumentarni program, 18.55 Ladja, ki je spremenila svet, dokumentarni program, 20.00 Lahko ohladimo Zemljo? film, 21.00 Stavka, film, 22.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 23.15 Sojenje Ceausescuju: Ukradena revolucija, dokumentarni program, 0.15 Videonoč SREDA, 02.02.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.30 TV-izložba, 10.50 Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice, 11.05 Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina, 11.25 Biotopi: Biodiverziteta s Tomom Turkom, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen: Oblikovanje Zemlje, dokumentarni program, 14.25 TV-izložba, 14.40 Osmi dan, 15.10 Rojaki, dokumentarni program, 15.35 Mostovi – Hidak, informativni program, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 iZBRANE BESEDE, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, 18.00 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Agnes Joy, 21.35 Čevljarna, film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 iZBRANE BESEDE, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 02.02.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 9.30 Videotrak, 10.30 Dobro jutro, 13.30 Špic-Cvak! Katalena, Edward Clug, Valentina Turcu in mariborski baletni plesalci, 14.35 Za njimi stojimo – pogled v zakulisje, dokumentarni program, 15.20 Ambienti, 16.10 Čez planke: Rodos, 17.20 Tihotapci identitete, dokumentarni program, 18.15 Dragocena mokrišča, dokumentarni program, 18.50 Lahko ohladimo Zemljo? film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Slovenija, 20.10 Čarobni trenutki glasbe: Ana Netrebko in Rolando Villazón v operi Traviata, dokumentarni program, 21.00 Telesni stražar, nanizanka, 22.15 General Boroević, film, 0.00 Videonoč ČETRTEK, 03.02.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 iZBRANE BESEDE, 10.35 TV-izložba, 10.50 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina, 11.10 Čarokuhinja pri atu: Idrijsko, 11.30 Biotopi: Biodiverziteta z Marjano Honigsfeld Adamič, izobraževalni program, 11.55 Informativna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen: Tujek, dokumentarni program, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, 15.45 TV-izložba, 16.00 Mulčki, risanka, 16.05 Sobotni krompir, otroški in mladinski program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, 17.55 Na kratko: Inkluzija, 18.00 Reaktivčki, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20:00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Wannseejska konferenca, film, 1.30 Ugriznimo znanost: Uporaba odpadne hrane, izobraževalni program, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo ČETRTEK, 03.02.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 10.10 Videotrak, 11.20 Dobro jutro, 14.15 Panoptikum, 15.25 Drage moje tovarišice kuharice, 16.30 EMA freš, finalni izbor, 18.10 Karmela, film, 19.10 Elizabeta, nepremagljiva kraljica, dokumentarni program, 20.05 Razkrita skrivnost Einsteinovih možganov, dokumentarni program, 21.00 Avtomobilnost, izobraževalni program, 21.30 Ambienti, 22.05 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Norveška, 22.10 Odmev impresionizma v Narodni galeriji: Eva-Nina Kozmus, Karmen Pečar Koritnik, Mojca Zlobko Vajgl (M. Ravel, J. Ibert, C. Debussy), 22.35 Slovenska jazz scena: Jani Moder, Marko Črnčec, Jani Hace in Ratko Divjak, 23.40 Videonoč Pod Srebrnim brejgom … a n ca v e it d e rir i l k e pr p TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB … na obej krajaj športne skuze so se eške nej posišile. Obej reprezentanci v rokometi (kézilabda), Slovenija pa Madžarska, sta svoje velke apetite na evropskom prvenstvi nej napunile. Zaprav, nika sta takšnoga nej napravile, ka bi stoj leko pravo: »Pojdje, dobri ste bili!« V Sloveniji se vcejlak drugo leko čüje: »Pojdje, nikšni ste nej!« Njivi trener, velki Ljubimir Vranješ, se je nekan nut potegno pa z reprezentanco sploj nej nazaj v Slovenijo prišo. Vejmo, kakoli se v športi godi, vsi v dobrom pa lagvom vküper ostanejo. Leko, ka Vranješa je tak sram gé, ka sploj Sloveniji v oči ne vüpa poglednoti. Ja, tihinec je, depa za dobre evrone je njini trener pa selektor biu. Njegva profesionalna dužnost bi njemi mogla prajti: »Pojdje, z vami sam, tau bridko pilulo vküper dojpožremo.« Ja, tak se tau v normalnom svejti dela. Nenormalno velko promocijo Slovenije pa je manekenka iz Brazilije naredila. 25 lejt stara Eslo Marques je bila v šou Big Brother pozvana. Iskala je svoje »šou ménje«, ga iskala, na velki brodila, dokeč njoj je mama nej prajla, aj se zové Eslovenija. Tak Brazilci Sloveniji pravijo. Tak je iz Eslo, Eslovenija gratala. Vsi go spitavajo, kakšo ménje tau ma, una pa njim na velki pripovejda, ka je tau ena mala država iz Evrope. Po nauvom je Eslovenija trno popularna gratala. Na instagramaj, na twittaj vsigdar skrak sebe slovensko zastavo ma gor povejšeno, na lica si jo vej tö gor namalati. Tak zdaj v Braziliji vejo, ka gé nin v Evropi Slovenija, Eslovenija pa se že tö gučati, govoriti, vči. Gda od včenja gučimo, neka dun trbej od toga prajti. Vejmo, kak se tau že dugo, dugo, pripovejda, ka se slovenski politiki dun politične kulture navčiti morajo. Ta je v slejdnji mejsecaj resjan tak nisko spadnola, kak vzimi temperature vejo spadnoti. Nin kaulak 100 dnevov do nauvi volitev v parlament fali, parlamentarci pa že vöračunajo, stere pa kakše nauve farbe na sebe gor povejsijo. Ja, na velki se kalkulejra, kak tadale pri kopanji ležati. Ja, prav ste taprešteli, ležati. Takša karikatura s kopanjo pa tistimi, steri skrak kopanje kröfčejo, se je v eni popularni novinaj leko vidla. Zvün toga pa vejmo, sto leži, kaj čednoga ne more obrediti. Kak pa vse vögleda, do se na sprtolejt mesta skrak kopanje pošteno vöminila. Od toga zagnauk ankete pripovejdajo, na konci do pa svoje prajli lidge. Tak se že na velki čaka, ka do na zimskoj olipijadi v Pekingi slovenski športniki prajli. Leko, ka ranč uni tiste rokometne skuze posišijo. Od nesterni se dosta čaka, ka tam daleč naredijo. Najbole »vrauči« so skakalci na smučaj, steri so v zadnji tednaj trdo pesnice stisnoli. Na tistom klasičnom smučanji se kaj dosta ne čaka. Časi Tine Maze pa vnaugi drugi so že daleč nazaj ostanoli. Istina, ka nauvi talenti na velki klonckajo na dveri, depa ena lastojca sprtolejtja eške ne prinese. Po tistom rejsan »naurom« starti v toj sezoni je vse zanuva nekšno medlauvno gratalo. Depa vüpanje slejgnje premine. Leko, ka ranč olimpijada kaj vcejlak nauvoga prinese. Takše se je že godilo, ka je stoj skur nepoznani vse favorite v malo žepko djau. Leko ranč v Peking vsevküper v malo žepko Covid 19 dene. Vse bole se čüje, kak tam je nej tak, kak njivi prejgnji na velki pripovejdajo. O tejm na velki gučijo, kak nikšne baje nega, kak ta antipropaganda se v Merki vküper mejša. Gvüšno se vej, ka naš Srebrni brejg néde v Peking. De pa na velki za vsikšoga pa vsikšo pesnice stiskavau, aj nobeden betega ne dobi. Miki Roš