68. številka
Ljubljana, v četrtek 24. marca 1904.
XXXVII. leto.
m
izhaja:vsak dan zvečer/ izimfii nedeijo in praznike, ter vejja po posti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ee sa trikrat ali večkrat tiska.  —   Dopisi naj se izvold frankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
91
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Zaradi praznika izide prihodnji list v soboto, 26. marca 1904.
Sanje in pene.
Skoro šririnnjst dni so se slovenski rodoljubi zibali v lepih sanjah. Kar fasciniral jih je pojav, ki se je prikazal na političnem obzorju in iskreno so želeli, da postane beseda meso, da se doseže sprava med Slovani in Italijani.
Ne Bmemo se žuditi tej vnemi, ki je bila posebno velika na Kranjskem. Tu nismo imeli nikdar direktnih bojev z Italijan;, tu imame za Italijane — izvzemei primorsko ži-dovsko-karnjelsko kliko — neko na-gnenje in resnično simpatijo za italijansko kulturo in zato bi radi videli,da bi se dosegla med Slovani in Italijani sprava, da bi mogli živeti v prijaznosti in v prijateljstvu ž njimi.
Že ko se je lani v Dalmaciji primerilo prvo zbližanje med Hrvati in Italijani, je to na Kranjskem našlo živahen odmev. In ko se je potem oglasil Riciotti Garibaldi, ko je kraljica Helena v Vidmu sprejela šopek s slovenskimi trakovi, ko so se Čedalje pog šteje čuli iz Italije klici po sporazumljeoju Slovanov in Italijanov, je postalo to — vsaj na Kranjskem, nekaka splošna želja.
Razpoloženje za spravo z Italijani eksistira. To je dejstvo, ki se ne da tauti in prav zato je bilo s toliko radostjo sprejeto naznanilo, da so se Ea Dunaju posredovanjem Čehov začela med južnimi Slovani in med Italijani spravna pogajanja. Vse je zatrepetalo, vse se je zibalo v sladkih sanjah,s?mo mi smo ostali hladni in skeptični. Omejili smo se na suhoparno poročanje o posamičnih fak-tib, sicer pa se vzdržali vsakega komentarja. Bili smo prepričani, da se te lepe sanje spremene v prazne pene. In sodili smo prav.
Italijani fo bili desetletja sem zavezniki Nemcev in bili bi ee danes,
ko bi jim Nemci mogli in hoteli dati italijansko vseučilišče v Trstu. Sedaj, ko je bilo iavno mnenje italijansko vsled dogodkov v Iaomostu že itak do skrajnosti razburjeno in ko so Italijani začeli spoznavati pangerman-sko nevarnost, je vlada nastopila s predlogom, naj se italijansko vseučilišče ustanovi ne v Trstu, nego v Roveretu. Italijani se nimajo ne od vlade, ne od Nemcev nadejati pod pore, da bi dobili vseučilišče v Trstu, in zato so začeli boj proti viadi, obenem pa iskati prijateljev drugod.
V tem trenotku so spoznaii Cehi, kako važno bi bilo, pridobiti italijanske poslance za skupno delo s Slovani. Ce bi se to doseglo, bi bile vse nenemške narodnosti združene proti vladi in pruti nemški hegemoniji in bi se dalo za izvedenje ravnopravnosti veliko več storiti kakor sedaj.
Iz tega obojestranskega razpoloženja so se začela posredovanjem Čehov pogajanja med južnimi Slovani in Italijani.
Odkrito izpovemo: Mi smo v principu odločno za sporazumljenje z Italijani. Sicer se je čulo, da so na višjih mestih jako neugodno presenečeni, da se sploh na kaj takega misli, češ, Italijani so vendar sami iredentovci in povrh hočejo dobiti Albanijo. To pa nas nič ne moti. Mi Brno se že davno naveličali biti hlapci avstrijskih državnih in dinastičnih interesov na Primorskem; za te interese naj se brigajo tisti, ki so v to poklicani. Slovenci in Hrvatje so se dali za te interese dosti dolgo zlorabljati in dosti dolgo dobivali za plačilo — batine. Še manj pa nam je na tem, Če dobi Italija neslovansko Albanijo, aH je ne dobi.
Državni in dinastični interesi torej za nas ne pridejo v po štev, kadar se gre za vprašanje o sporazum-ljenju z Italijani. Odločilno je za nas ssmo to. če bi naš narod mogel imet! od tega eporazumljenja kako korist. V tem  oz.ru  pa  se nam zdi,  da so
sanje o slovansko-italijanskem spora-zurnljenju prazne, da so to bile navadne pene. S primorskimi Italijani je ravno tako malo govoriti, kakor a koroškimi Nemci.
Podlaga za sporazumljenje je lahko dvojna: ali ae reši nakrat ves kompleks med Slovani in Italijani, ali pa ae doseže sporazumljenje samo glede posamičnih vprašanj, ostala pa ae puste in auspenao.
Na prvo eventuvalnost, to mora vsakdo sprevideli, sedaj niti misliti ni. Primorski Slovani ao v vseh svojih pravioah silno prikrajšani in prav na tem prikrajšanju sioni gospodstvo vladajoče stranke. Zahtevati od Italijanov, naj oživotvorijo na Primorskem resnično in popolno ravnopravnost, pomeni toliko, kakor zahtevati, naj se cdpovedo ne le gospodstvu, nego tudi svojim aspiracijam. Italijani hočejo vse Primorje poitalijančiti in pripraviti za združenje z Italijo, m čim bi se uresničila ravnopravnost, bi bilo konec temu stremljenju. Vsled tega je pa tudi sporazumljenje o vseh spornih vprašanjih naravnost izključeno.
Preostaja še druga eventuvali-teta. Italijani bi radi a pomočjo Slovanov dosegli italijansko vseučilišče v Trstu in sedaj je vprašanje proti kaki kompenzaciji bi Slovani mogli v to privoliti. Cula so se v tem oziru različna mnenja. Čulo se je, da bi Italijani bili pripravljeni ustanoviti v Trstu slovensko mestno ljudsko šolo; z druge strani se je nasvetovalo, da bi se obenem z italijanskim vseučiliščem ustanovilo v Trstu slovensko-hrvatsko vseučilišče; čuli so se tudi še drugi nasveti. Mi smo doslej o vseh teh nasvetih molčali, iz tega preprostega razloga, ker jih ne smatramo za resne. Kdor govori o takih kompenzacijah, ne pozna primorskih razmer ali pa si ni na -nem, kaj pomeni italijansko vseučilišče v Trstu za primorske Slovane. Šolstvo je tisto sredstvo, s ka-
terim uničujejo Italijani slovanstvo na Primorskem in če dobe še v Trstu svoje vseučilišče, jim je zmaga popolnoma zagotovljena. Tudi slovensko-hrvatsko vseučilišče v Trstu bi v tem oziru ne moglo dosti vplivati, že zato ne, ker na Primorskem ni predpogojev za vzgojo slovenskega in hrvatskega akademičnega nara šČaja. Kranjci, Štajerci, Dalmatinci bi se po dovršenih študijah vrnili domov, primorski Italijani pa bi ustali na Primorskem in poitalijančevali deželo, kakor bi hoteli, ker bi bilo vsled pomanjkanja predpogojev le malo primorskih slovanskih akademikov.
Italijani imajo na šolskem polju razen univerze vse, kar si morejo želeti, Slovani na Primorskem pa nimajo skoro ničesar. To je kričeče nasprotje in dokler obstoji to nasprotje, dotlej je izključeno vsako sporazumljenje glede italijanskega vseučilišča v Trstu. Kdor pri teh razmerah more le misliti na »spravo« z Italijani, ta še pojma nima, kaj pomeni Trst in Primorska sploh za slovenski narod.
Naše mnenje je, na kratko povedano, to • le: Slovani bi se mogli zavzeti za italijansko vseučilišče v Trstu, če bi se obenem ustanovilo slovensko-hrvatsko vseučilišče in če bi se obenem rešilo ljudskošolsko in srednješolsko vprašanje, to je, če bi se zagotovile primorskim S ova-nom vse tiste ljudske in srednje šole, ki jim gredo v Trstu, v Istri in na Goriškem. To bi bila primerna kompenzacija, o kaki drugi pa po naši sodbi še govoriti ni mogoče.
Ne udaj&mo ee nikakim iluzijam. Vodja tržaške italijanske stranke dr. Venezian ni govoril zastonj. Sli šli smo njegov glas in vemo, da so danes še vse sanje o slovansko-italijanskem sporazumljenju ničeve, da te sanje niso sedaj drugega, kakor prazne pene.
Morda   nam   prinese bodočnost
kaj boljšega; morda zm«ga pri Italijan.h prej ali slej zdravi politični razum, ki je bi vedno lasten temu n»rodu, morda pride do spoznanja, da mu je na Primorskem zagotovljen obstanek s*mo, Če si pridobi prijateljstvo Slovanov, a doki r s« to ne zgodi, dotlej se moramo pač vojskovati za pravice in knristi primorskih Slovanov.
Posvet svobodomiselnih neodvisnih gorenjskih kmetov v Kranju.
Zadnji „Slovenec- poje na vsa usta, kako sijajno so man testirali v nedeljo v raznih krajih gorenjskih klerikalni kmetje za svojega klerikalnega kandidata. Kdor pozna klerikalni hnm-bug, se vsemu temu smeje. Saj vsakdo pozna klavrne shode zaslepljenih klerikalnih kmetičev. In kakor v posmeh dotiČnemu pisarjenju je bil v ponedeljek j posvet svobodomiselnih, neodvisnih go-| renJ8kih kmetov. Obilo število nas ja I naravnost iznenadilo, zbralo se jih je čez 200, in videli smo, da se je pričel tndi gorenjski kmet zavedati svojih pravic, da je tudi on prišel do spoznanja, da mu je dal Bog istotako zdrav razam in samostojno mišljenje, kakor kakem« drugemu.
Sklicatelj shoda je bil g. I. Novak, župan iz MavČiČ. On je otvoril zborovanje in poudarjal, da si hočejo kmetja zdaj sami, popolnoma samostojno voliti svojega poslanca. Predlagal je nato, naj se voli predsednika. Predsednikom [ je bil voljen on sam, vkljub živahnem* ugovarjanju klerikalcev. Za to mesto sa je namreč potegoval „preČastitia dekan kranjske župnije g. Anton Koblar, vulgo rtehant Tone". Imel je že nekega raež-narja naučenega, kako naj stavi predlog. Toda Tonetov up je splaval po vodi, kakor tudi še marsikaj drugega. Gosp. Novak se je zahvalil za izkazano ma Čast in pričel govoriti. Govoriti pa radi nemira v dvorani ni bilo mogoče. Poskusili so govoriti še drugi, toda vsi so
Rednta.
P*«dpuatna komedija zapisana ▼ postnem času.
Sinoči sem pa imel težek san — Spominjam se sicer še, da smo t gostilni onkraj Ljubljanice, kjer so še ozke ulice, pa dobro vino, praznovali zmago zadnjih dni, pili peli ter bili Teseli, toda tega pa več ne vem, kako sem domov prišel. Ko sem se zjutraj zbudil, manjkalo je šest minut do osmih. Tako se mi je mudilo v trgo-Tino, da še tega nisem utegnil premisliti, kaj bi utegnila cela baterija steklenic na moji mizi pomeniti. Po noči pa sem imel težek san.
Zdelo se mi je, da sem v blaznici. Blazen pa nisem bil jaz, ampak vsa moja okolica. Postelja, na kateri sem ležal, je neprenehoma skakala, kakor <ia je pijana. Drugo opravo moje sobe pa so tvorile pisalne mize, ki so okoli moje postelje plesale v divjem plesu se vrteč. Naposled pa se postavi moja postelja na zadnji nogi in se tako ziblje po sobi do okna, kjer se umiri. Hotel <em pogledati skozi okno, pa nisem aiogel vstati. Naenkrat zapazim od stropa visečo vrvico ravno nad seboj in za
njo toliko Časa vlečem, dokler nisem sedel na postelji. Na to pogledam skozi okno. Vis-a-vis svojemu oknu zapazim podzidan vrtič, ograjen in poln desk. Zraven vrta pritlična hišica. Med mojo sobo in to hišico vodi ulica izpred dvonadstropne, svitlorjavo barvane hiše. Pred hišo gori in doli vodi tudi ulica, tako, da tvorita moja soba in nasproti stoječi vrtiČ vogla.
Ko tako gledam skozi okno, zapazim naenkrat na vratih dvonadstropne hiše stati mladeniča male postave, okroglih nedolžnih lic s komaj vidnimi kotleti in brcicami ter šČipalcem na nosu. Okrog usten igral mu je nepretrgoma smeh poln naivnosti in otroških misli. Oblečen je bil kot pastirček pri jaslicah. V rokah pa je držal velik križ, na kojega vrhu je bila pribita tabla z napisom v gotici: „Zug der Vandalen-riege . . ." Takoj za tem mladeničem prihiti iz hiše beločrn klovn, prileten, z zardelim lisičjim obrazom in veli: „ Vpijte vendar, g. doktor, da sedaj gremo mi." In naivni mladenič se je razkoračil, privzdignil križ in zavpil: „Mi gremo, li Čuješ svet, in kaj praviš k temu?" V tem trenutku pri hitita od zgornje strani po ulici dve maski: ena kot Mark Tvvainov Huckieberrv Fino, druga kot „Čuk sedi na veji,
h op.s as a". Subjekt prve je bil majhen gospodič, redkih špičastih zob, podol-gastega ostrega nosu s ščipalcem na nosu in izrecno drobnih ročic in nožic, druge pa večji gospod, rdečega obraza, neznatnih brčic, držeč roke vedno v žepu suknje z naprej sklonjenim gornjim životom — menda bi bil rad trakar med čuki. — In pastirček izpred jaslic veli Hucku: „ Veš, prijatelj, pravzaprav bi moral nemški vpiti, pa ne znam ter se pri tem tako nedolžno zasmejal, kakor bi hotel reči: Saj ne vem, kaj govorim. V tem pa prihitijo po ulici od spodnje strani tri nove maske: ena kot Los von Rom gibaje, druga kot Izabela iz sv. pisma starega zakona in tretja kot Nervozno dlakocepstvo. Subjekt prve je bil velik gospod, krinka suhega obraza z Mefistovimi črtami, velikim nosom, črnimi brki in črno, kozje pristriženo brado: druge je bila dama majhne postave, poljske glave in osobito nosu na krinki, oči pa takih, kakršnih se na Dunaju po deseti uri na raznih voglih več vidi, — tretje pa gospodič srednje postave, okrogle glave, krinka Češkega nosu, razvitih brk, obrite brade in očali na nosu. Vsak trenutek se je prijel z roko za usta, ker se je smejal na niu; hihihihi. — Komaj so prišle slednje  tri maske
bližje, pa zopet zapove črnobeli klovn, kojemu je med tem časom zrastla sivkasta kratko in okroglo pristrižena brada, viseči brki ter črnoobrobljena očala: „Vpijte vendar, g. doktor in stopajte naprej !u — Nedolžni mladenič privzdigne na to križ z napisom in zavpije: „Vidiš, svet, mi gremo in kako stališče zavzemaš proti temu?" ter začne korakati po ulici pod mojim oknom. Kmalu za njim se prikaže na vratih dvonadstropne hiše kostumiran par: gospod in dama. Gospod je bil majhne postave, vidnega trebuha, visokih pet, krinka obritega, pikastega obraza z mačjimi očmi in srepim pogledom. Oblečen je bil zgoraj kot Žane z Iblane, spodaj pa kot Bucek. Dama pa je bila tudi majhne postave, velikih nog z galoši, razvitimi rokami, okroglega života, krinka ozkih drobnih ust nic, podolgovatega nosu, temnih, toda tako lepih oči, kakor je v luninem svitu lotosov cvet v palmovi senci. Oblečena je bila kot Majaliba z Dolenjskega, zastopnica keramike. Ko prideta do mojega okna, slišim damo reči: Vajst Momi, di Mama ist ja hr dih, der Papa mns aber zu havze Švajgen . . . in odšla sta naprej.
Takoj za njima pride drug kostumiran par: gospod in dama. Gospod je
bil velike in močne postave, maska rejenega obraza* temnih las in brčic ter se je vsak moment zasmejal tako glasno na „ou, da sem menil Čuti Homerove junake pred Trojo. Oblečen jm bil kot PiatfKrainz v dveh zvezkih. Dama pa je bila izredno lepe postave bujnih, polnih prsi, obraz maske nekamo špiČastin se je zdelo, da je Bog pri stvarenju dolnjih okolčin tega obraza preveč ilovice imel na razpolago. Oble Čena je bila kot Romarska pesem iz Tannhauserja. Pod mojim oknom pravi dama: ..Alzo zi glavben niht.das majne vaden 48 cm habeo?"
Na to gospod: »Reden* ait ve gšvolen."
Dama: ..Na aber 45 eni gano ziher."
Gospod: „Geens baden, mit irea vaden. Redens hber etvas hber" — in odšla sta neznansko se krohotaje.
Jedva sta odšla ta dva, že prihaja izpred vrat nov kostumiran par: dve dami. Večja je bila videti suhe postave in tako drobne glave, da še kurji možgani nimajo notri prostora. Bila je oblečena kot na klerikalni niti viseča Zvezda z jutrove dežele. Druga dama pa je bila majhne, okrogle postave, maska zalitega obraza z naočniki in
morali prekiniti svoje govore; kajti vsi sborovalci so se zabavali s Koblarjem in njegovimi spremljevalci. In „ko je bil kos t'ga Spasa situ, so pometali kmetje Koblar j a, HvbaŠka in predsednika društva „Sv. Marte" z njihovimi podrepniki ▼mi, ker so uvideli, da ž njimi ni mogoče stvarno in resno govoriti.
Po tej enourni veseloigri pričelo se je resno posvetovanje. G. Tavčar je t krepkih besedah označil kmetu tako Škodljivo obstrukcijo v deželnem zboru. Dokazal je, kolike Škode bi bila občna volilna pravica za kmeta in je rekel, da se mora pač pomnožiti Število kmetskih poslancev. Toda to sedaj ni najnujnejša stvar. N a j n u j n e j š e j e, da začne deželni zbor delovati. Pozival je kmete k kmetski neod-▼ i s v i organizaciji, katera edina more rešiti kmeta. Kmetje naj si neodvisno sami volijo svoje zastopnike v deželni zbor. Poudarjal je tudi, da škoduje slovenskemu kmetu najbolj, da se pusti vplivati od Sen, ki so nahujskane iz farovža, in sicer v takih stvareh, katere jih nič ne krigajo. V imenu zborovalcev je apeliral na knezoškofa ljubljanskega, naj slednjič 2e vendar enkrat spodi duhovne v cerkev, kamor ■ padajo in da naj jih uči iipolno vati Kristusovo prvo in najvišjo zapoved: „Ljubi kližnjega kakor samega sebe.u Kristus jih je postavil za apostole miru, a oni so pri na sejali prepir. ,,Prepir sejejo, vihar bodo želi S" Nato je predlagal sledečo resolucijo: »Svobodomiselni, neodvisni gorenjski kmetje •o sklenili na svojem posvetu v Kranju dne 21. marca 1904 sledeče resolucije:
1. Deželni poslanci naj po svojih močeh kolikor mogoče na to delajo, da se ustavi kmetu tako Škodljiva obstruk-eija in da prične deželni zbor z delom.
2. Ljudsko šolstvo naj se preosnuje t tem zmislu, da se bo poučevalo v ponavljalnih razredih dečke v gospodarstvu in deklice v gospodinjstvu. Tudi učitelji in učiteljice naj se v omenjenih predmetih poduče. Obenem zahtevajo najodločneje zvišanje sramotno nizkih mčiteljskih plač ; kajti edini pripomoček k napredku slovenskega kmeta je ljudsko šolstvo.
3. Urejanje rek in hudournikov (kot žalosten primer navede reko Soro.)
4. Ustanovi naj se višja kmetijska šola za Gorenjsko.
5. Odločno protestirajo zoper občno volilno pravico j pač pa zahtevajo, da se Število kmetskih poslancev pomnoži."
Vse resolucije so bile z živahnim odobravanjem soglasno sprejete. Kon-eem govora je predlagal kandidatom svobodomiselnih, neodvisnih gorenjskih kmetov g. J. Novaka, župana iz Mavčič. Ker so bili vsi zanj, je bil gosp. Novak soglasno postavljen kandidatom.
Župan Novak se je zahvalil za izkazano mu Čast,  razvil v kratkih a
ruskim .nosom. Oblečena je bila kot Urška v pesmi:
Tam v Štajerski deželi.
J' b'ia 'na lepa deklica . . .
Cel sprevod je zaključil črnobeli klovn, ki je Čital Rdeči prapor   — —
Jedva je po ulici pod mojim oknom odšel ta čudui sprevod, se sprimejo pred vratmi dvonadstropne hiše stoječe maske za roke, postavijo Izabelo iz sv. pisma starega zakona v sredo in začno ringaraja plesaje peti:
Zdaj se spomni brumna duša,
Če te tudi satan skuša ....
Ko so glasi te pesmi odzveneli, ališim naenkrat streljanje topov: pok, — puf — vsled česar sem spustil vrvico, se vlegel nazaj v posteljo ter spal tako dolgo, da je nedostajalo s smo 10 minut do osme are — — — — — —
Opoldne iz trgovine h kosilu pri-iedii najdem ivoje sinočne prijatelje še vse okoli stalne mize zbrane Komaj «o me zapazili,  zaženejo silen krohot.
Jaz: „čemu se smejete? Kaj imate «opet?u
Prijatelj Tone: „0, nič! Ampak nisem verjel, da ti tako trdno spiš."
Jaz: „Trdno spim? SeveJa, ko bi kil kmalu urad zamudil. Saj pa tudi ni tada, ko sem imel take sanje."
jasnih potezah svoj program in pozival kmete, da naj ae pričao že vendar enkrat organizirati. Dasi dobro ve, da ne bo zmagal, toda eden mora biti prvi. Tarča bom nasprotnikom in vae mogoča bodo o meni pisali in lagali, toda jas se jih ne bojim. Začeti se mora enkrat z delom, z delom poštenim in pravičnim, ne pa hinavskim in laž njivi m. Njegov govor so kmetje z veliko pazljivostjo zasledovali in končno je viharno odobravanje pričalo o priljubljenosti kandidata. Ko je za tem g. Tavčar še enkrat kmete bodril k dela, povzel je besedo g. Kur alt. V kratkem govoru je očr-tal p o gub o nos no delovanje kranjske duhovščine za kmetski stan. Kako misli ona o kmetih, pričajo besede kranjskega kaplana Hy-baška, ki je še pred pol ure kmete zmerjal z roko v n jaci. (Klici: On je rokovnjač, žegnan ro-kovnjač. Sramota! Fej!) In danes so hoteli zopet neki duhovniki razgnati shod neodvisnih kmetov, ker drugače ni bilo mogoče, z rokami; toda »kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Tako se je tudi danes zgodilo. Očital je nadalje škodljivo obstrukcijo v deželnem zbora, ki žre, žre in Žre žulje slovenskega kmeta. — — Dokazal je tudi velik kulturni pomen slovenskega gledališča za slovenski narod, ki je duhovščini, katera je brez vsakega napredka, največji trn v peti. O tem ■e je danes vsakdo izmed Vas lahko prepričal. Ko je eden prvih govor nikov omenil velik kulturni pomeu slovenskega gledališča za slovenski narod je zavpil kranjski tehant: „Tega nam že ni trebi*!" Ta vam je ona hva-lisana duhovščina, proti kateri boriti se nam zdi sveta dolžnost. Vsakdo naj deluje po svojih močeh; Če mi ne zmagamo, zmagali bodo naši potomci: „Pravična stvar mora prej ali slej zmagati! Viharno oddobravanje je sledilo njegovim besedam. Ker ni nihče želel besede, klical je g. J. Novak še enkrat tovariše na delo in zaključil nato shod, ki je bil važnega pomena v napredku gorenjskega kmeta in je takorekoč otvoril novo dobo v njega žalostni zgodovini.
Želimo zavednim zkorovalcem, kar največ uspeha. Če mogoče sedaj še ne, toda v prihodnjosti Vam je aspeh zagotovljen in z njim tndi boljša doba, ako boste le vztrajali na tem odločnem, edino pravem stališču, na katerega ste se postavili v pone-d e 1 j e k.
Vojna na Daljnem Vztokn.
V noči od ponedeljka na'torek so Japonci znova napadli Port A' ar, ne da bi dosegli kak znaten uspeh, vsaj kolikor je razvidno iz ruskih poroči. To pa potrjuje tudi dejstvo, da Japonci o tem napadu popolnoma molče in da ni došlo iz Tokija preko
Prijatelj Ivan: „Pa se sanjal si? Potem si pa pravcata psihologična zagonetka Pa povej vendar, kaj si sanjal?"
In jaz sem začel praviti svoj si-noeni san.
Takoj, ko sem začel praviti od pijane postelje, so se začeli prijatelji smejati, se smejali vedno bolj in proti koncu so se tako smejali, da so imeli vse solzne oči.
To smejanje ae mi je ves čas osobito pa na koncu zdelo čudno, vsled česar jih vprašam, zakaj se jim moj san tako smešen zdi.
Na to pravi prijatelj Peter: „Veš, tvoj san ni nič drugega, nego reprodukcija sinočnih dogodkov. Tista pijana postelja smo mi štirje, ki smo te domov nesli. Med potjo se nam je pridružil še Žane z Iblane in pomagal vrata odpirati. Na zadnje noge postavila se ti je postelja, ko smo te po stopnicah nesli in tvoja pisalna miza plesala je okrog tebe, ker si bil tako natrkan, da hoditi nisi mogel. Doma smo te najprej položili, potem pa posadili na posteljo, da si nas gledal. Pri tem si zagrabil vrvico svoje nočne srajce ter jo tako dolgo krčevito v rokah držal, da smo ti zapeli v tvoji sobi: »Zdaj ae spomni . .      ter ti na vsakem ušesu
Londona prav nikako poročilo, kar je tem bol) čudno, ker je preje admiral Togo m vso vestnostjo skrbel ia to, da je avet nemudoma is vedel sa vsak najmanjši napad in za vsak, četudi samo navidezen v japonaki uapeb.
AH se naj morda ii tega sklepa, da ae je to pot napad popolnoma ponesrečil? S cer pa itak o anatnih iigubah in poškodbah na obeh stra neh ne more biti govora, ako ae upošteva, da ste obe stranki stre ljali druga na drugo is takšne daljave, da vobče ni misliti, da bi ia-atreljene granate kaj zadele. Kakor je ii poročil razvidno, ao tudi to pot Japonei sprva napadli Port Artur e torpedovkami. Najprvo ste ae približali priatanišŠu opolnoči dve japonski torpedovki, katere pa ao opazile ru-ake baterije in ladji »Bober« in »Otvažnij« in takoj jeli streljati na nje. Pred ruskim ognjem, ki je trajal ■amo 20 minut, so ae japonske tor pedovke jadrno umaknile. Ob 4. uri sjutraj ao tri torpedovke napad po novile, a ao ae morale takisto brzo umakniti, ker ao Rusi neprestano streljali na nje Ob 6. uri zjutraj ae je japonska mornarica približala polotoku Kvantung in ae postavila v bojno vrato. Sprva je bilo zbranih samo 11 vojnih ladij in 8 torpedov k, ob 9. uri dopoldne pa je že bilo 6 oklopnie, 12 križark prve in druge vrata in 8 torpedovk, ki ao ae razdelile v tri oddelke. Oklopnioe in torpedovke ao operirale med Lit otežanom in Golubnija (Pigeon) zalivom in so streljale preko polotoka Kvantung v pristanišče; japonske kriŽarke pa ao se nahajale v dveh oddelkih južno in južnovshodno od Port Ar turja, torej na obeh straneh izhoda v pristanišče.
Ob 9 uri 20 min. je jel »Retvi zan«, o katerem se je že tolikrat trdilo, da je neporabljiv, streljati na sovražne oklopntce. Protistransko bombardiranje je trajalo od 9. do 11. ure dopoldne. Ruske ladje ao že ob 7. uri zapustile, na čelu jim »Askold«, z admiralom Makarovom na krovu, kateremu ao sledile vse ostale ruske oklopnice in križark e, notranjo luko in se postavile v bojno vrsto izven pristani š č a p r i Tigrskem polotoku, ne da bi jim mogle japonske križarke to ubraniti in ne da bi se jib upale naravnost napasti.
Ob 10. uri je bila zadeta neka japonska oklopnica cd ruske granate, da je takoj ustavila ogenj in ae jela počasi umikati. Skoro nato se je jela umikati tudi ostala japonska eskadra v smeri proti jugovzhodu, dokler ni ob 12 uri 30 min. popoldne popolnoma izginila z obzorja.
Kakor smo že naglašali, ne morejo biti poškodbe na nobeni strani velike, ker sta sovražnika streljala iz daljave
odmašili po eno steklenico šampanjca. Na to si se zopet sam vlegel na posteljo. Baterija, ki si jo našel na mizi, je posledica pijače, ki smo jo v tvoji sobi nadaljevali. Ves čas pa nas je zabaval Žane z Iblane, ter nam pravil, kaj misli letos „Ježu" predlagati za pred-pustno reduto. Ti pa si to reduto v v sanjah spravil v sprevod . . .
Zubel  el Gemali.
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.)
V obče se lahko reče, da je bilo 10. stoletje doba največje sramotnosti, kajti kar se je tedaj godilo na papeževem dvoru, to presega vse meje.
Papež Sergij III. je bil malovreden človek. Razvpita Žena rimskega senatorja Teofilakta, z imenom Teodora, je bila njegova ljubimka. Ta silno razuzdana ženska je bila tedaj prava vladarica katoliške cerkve. Poleg papeža je imela Še več ljubimcev. Prvi med njimi je bil grof Toskanski, ki jo je podpiral z vso veliko svojo močjo. Teodora je imela dve hčeri. Zlasti ena teh hčera, Marocia, je bila svoje matere popolnoma vredna. Čim je odrasla, jo je mati najprej izročila avojemu ljubimcu grom Toskanskemu, pozneje pa še dru
15 kilometrov, kar pač izključuje, da bi mogle krogle dobro zadeti. Ker je admiral Makarov s celo svojo eskadro zapustil pristanišče, je vsekakor hotel Japonce izvabiti v boj, toda Japonci so ostali lepo izven streljne daljave, iz česar se da sklepati, da se niso čutili dovolj močnih, da bi začeli boj proti celi ruski eskadri in proti baterijam. Zdi se pa tudi, da imajo pred Makarovom silen reŠpekt, ker, dokler je Stark poveljeval ruskemu brodovju, so japonske ladje vedno priplule pri vsakem napadu v nepostredno bližino pristanišča. Makaiov je, kakor se kaže, popolnoma mož na svojem mestu!
Japonci na delu.
Opetovano so se že Širile iz japonskega in angleškega vira vesti, da je Port Artur že pal, ali pa da so ga Rusi sami zapustili in sicer vsikdar takrat, kadar se je napad na Port Artur Japoncem ponesrečil.
Sedaj pa Japonci o napadu port-arturške trdnjave v noči dne 21. t. m. sploh ne vedo ničesar povedati, pač pa zatrjujejo, kakor se listu „Times" v Londonu, najstrupenejšemu sovražniku Rusije, iz Tokija poroča, da se je japonski mornarici posrečilo vhod v portarturško pristanišče zapreti.
Nadalje so baje Rusi obdali Port Artur in Talienvan z obrežnimi podzemeljskimi rovi in podmorskimi minami, vsa poslopja, provijant in premog so polili s petrolejem, da bi vse to o pravem času zažgali. Sicer pa so Rusi Port Artur že zapustili razen male posadke, ki ima nalogo, da zažge trdnjavo, čim se približa sovražnik, in se umakne. Menda ni treba poudarjati, da je ta vest od kraja do konca zlagana, vsak razsoden čitatelj bo to na prvi pogled že sam spoznal. Zato se je samo čuditi, da resni in ugledni listi prinašajo take bajke, slikajoč jih kot čisto in golo resnico, dasi so se že opetovano na enak način blamirali!
Japonci na kopnem.
„Daily Telegraphu** se poroča, da se je japonska glavna armada jela počasi premikati iz Andžua proti reki Jalu. Prodiranje se vrši počasi, ker so ceste v najslabšem stanju. Ob reki Jalu stoji moča a ruski vojaški oddelek, ki ima 150 topov. Med Andžuom in Port Lazarevom so Japonci zgradili močne utrdbe, zlasti v Jengpjengu in Ham-gjengu in sicer v prvi vrsti radi tega, da hi imeli za hrbtom krepke pozicije, ako bi bili v Mandžurski poraženi iu bi se morali umakniti. Na tisoče ko rejskih kulijev gradi pod vodstvom japonskih inženerjev neprestano te utrdbe, katere pa bodo že skoro dogotovljene. Šele ko bo vse to dograjeno, bodo jeli Japonci prodirati v Mandžurijo. Dotične utrdbe so baje tako močne, da jih sovražnik ne more vzeti, dokler so Japonci gospodarji na morju.
Vojni poročevalci.
Japonska vlada je izdala naredbo, da moraje imeti vojai poročevalci po-
gemu ljubimcu, papežu Sergiju III. Marocia je imela s papežem več otrok; med njimi je bil neki tudi poznejši papež Ivan XI. Marocia je imela mlajšo sestro, ki se je imenovala kakor mati, Teodora. Ta je imela za ljubimca nekega mladega duhovnika. S pomočjo svoje sestre, papeževe ljubice, je dosegla, da je bil njen ljubimec najprej imenovan za Škofa bolonjskega, potem pa za kardinala. Imela je Ž njim več otrok. Ko je umrl ljubimec njene seatre Marocie, papež Sergij III., se je vsa rodovina zavzela za to, da postane papež — ljubimec mlajše sestre. In to se je tudi posrečilo. Teodorin mož je postal papež in sc je imenoval Ivan X. Vladal je 14 let, to se pravi, vladali sta Marocia in Teodora. Ko pa je začel papež ljubimkati Še z drugimi ženskami, ga je Marocia, ki je bila sploh ravno tako lepa kakor razuzdana in kruta, dala vreči v ječo in ga zadaviti.
Zdaj je spravila Marocia svojega lastnega sina, ki ga je imela s papežem Sergijem, na papeŠki prestol. Ta si je izbral ime Ivan XI. Bil je šele 18 let star, ko je postal poglavar rimske cerkve iu ni bil drugega kakor igrača v rokah svoje matere, ki je imela s svojim lastnim sinom krvosramno razmerje, da bi ga laglje vladala.
sebno aniformo, vsak mora imeti na rokavu lahko vidljiv trak, na katerem mora biti vpleteno ime dotičnega čaao pisa, za katerega poroča. Vsakdo pa ae mora zavezati, da bo pošiljal samo takšna [poročila o v o j n i L operacijah inogibanju armade svojemu listu, katera bopre gledala japonska vojna cen z ara. Kdorkoli bi se tej naredbi u« pokoril in bi pošiljal svojemu listu / bojišča vesti, katerih ni pregledal« cenzura, pride pred vojno sodišče kot izdajalec vojnih tajnosti. Kakor se torej kaže, ne bodo iz japonskega vira dohajala baš verodostojna poročila!
Japonski poslanec kot izda jalec.
Iz Tokija se poroča, da dolži vlad* poslanca   Akijano,   urednika nekeg* vladi silno sovražnega lista, izdajalstva. Akijana je baje v tajni zvezi z Rusijo, katero   poučuje v vseh važnih dogod kih, tudi o stanju mobilizacije  na J a ponskem. Vlada je proti Akijanu že vložila tožbo radi  veleizdajstva in do tična   zadeva  se  je   izročila posebni parlamentarni komisiji, da jo preišče. Splošno se meni, da na  celi  stvari i veleizdaji ni prav nič resnice, ampak da se vlada misli na ta način iznebin samo   neljubega  protivnika, ki   bi ji lahko s svojimi napadi v času, ko itak v narodu že opasno vre, mnogo škodo val in ji povzročil še mnogo preglavic. Nove ruske ladje.
V ladjedelnicah na Baltiškem morju bode v najkrajšem Času dokončanih ."» velikanskih oklopnie in sicer .Kujaz Suvarov", „Arjol", „Borodino",
n Imperator Aleksander III." in „Slava". Iz vzemši „Slave" so že vse druge oklopnice dograjene in so že bile na morju poizkušene. Ladje so dolge 121 metrov široke pa 24 metrov. Vsaka oklopnica ima 64 topov najmodernejše konstrukcije. Posebno je treba omeniti, da imajo vse te ladje močne železne oklope, ki se ne nahajajo samo zgoraj, ampak celo pod vodno površino, vsled česar jim podmorske ladje in torpedovke le neznatno škodujejo.
V baltiški ladjedelnici se nahajajo še oklopnici „Imperator Pavel I.*4 in „Andrej Pervozvani-, križarke „Oleg, „Šemčug", „Izumrud- in „Alma.s , topničarka „Čivinec- in ;> uničevalke torpedovk „Gromki-, „Gromjašei- ia „Grozni". Večina teh ladij je določena za Daljni Vztok, kamor odplujejo naj pozneje začetkoma maja. Čim dsaps to vojno brodovje na bojišče, ni dvoma, da bodo Rusi tudi na morju imeli ogromno premoč.
Politični položaj.
Dunaj, 23. marca. Poljski klub je izročil odgovor Češkega kluba od boru četvorice nemških strank. Nemški poslanci iz Češke trdijo, da je v odgovoru Češkega kluba Čitati odklonitev stavi je nih pogojev, zato se spravna pogajanja
Datlje v pnilooi- "W
Papež Ivan XI. je samo malo časa nosil papeško krono. Njegov lastni brat Alberik ga je šiloma odstranil, vrgel ga je v ječo iu papež je tudi v ječi ta pet let umrl.
Marocia pa vsled tega ni prišla ob vpliv in ob vlado v cerkvi. Nasprotno, prišli so zanjo časi še večjih triumtov in sicer tedaj, ko je postal papež Ivan XII. To se je zgodilo 1. 956. Ivan XII. je bil sad krvosramnega razmerja med Marocio in njenim sinom Alberikom. ko je Ivan XII. postal papež, je bil še pravi otrok. Nekateri zgodovinarji pra vi jo, da je bil šele 12 let star, drugi da 17 let. Umevno je torej, da ui imel sposobnosti za vladanje, a teh tudi ni bilo treba, saj je njegova mati Marocia vse opravila iu povrh Še skrbela, da s« je sin dobro zabaval.
Kar je počenjal papež Ivan XII , je tako strašno, da se ne more popisati. Kardinal Peter je poslal cesarju celo vrsto pritožb. Med drugim je papeža dolžil, da je večkrat v popolni pijanosti daroval sv. mašo. Še hujše pritožbe \t poslal cesarju kardinal dijakou J ero m o* Ta je dolžil papeža, da je v Vatikanu in celo na javnih mestih prirejal orgijs in eno svojih ljubimk peljal celo v cerkev in se tam ž njo zabaval. Med poštenimi in krepostnimi duhovniki je nastala silua
t Priloga »Slovenskemu Narodu" št 68, dne 24. marca 1904.
lajjbrie sploh ne bade nadaljevala, ako ie ne aajde novo posredovalno sredstvo. — „ Narodni Listytt pišejo ob od-goditvi državnega zbora: »Tistega dne, to je ogrski ministrski predsednik že imel rekrnte za leto 1904, je bil dr. gorbernele brez rekrutov, iemuč tudi brez delegacijskih volitev. Niti te?a ne ve, ali se parlament zopet »kliče. Oblast uradniškega ministrstva je prešla na stranke."4 — VsenemŠkim listom se poroča iz Prage, da si hočejo na merodajnem mestu Čehe pridobiti s tem, da se uvede na Češkem notranji češki uradni jezik natihem in brez izrecne naredbe. Pri mnogih sodiščih prve instance je češčina že v veljavi, ne da bi ugovarjali proti temu od zgoraj. In to ne da Nemcem spati. Seveda radi vlada ne popušča rada, toda „sila kola lomi."
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 23. marca. Gospodarski odsek je predložil poročilo o italijanskem trgovinskem provizoriju in glede pooblaščenja, da se začnejo pogajanja z Italijo in Nem-Jijo glede trgovinske pogodbe. — potem se je nadaljevala debata o proračunskem zakonu. Po daljši debati se je sprejel zakon v splošnem kot temelj za podrobno razpravo. Finančni minister je naznanil, da je slede davčne reforme Že vse preskrbljeno. Ker pa se vsled reforme državni dohodki zmanjšajo, izvedla bo vlada davčne reforme v takem lasu, ko se bo tako zmanjšanje dohodkov brez velike škode moglo prenašati. Ker pa manjka sedaj državnim blagajnam vsled ex lex-stanja več milijonov dohodkov, ni mogoče na reformo davkov misliti preje, dokler ne nastanejo zopet normalne razmere. — V podrobni razpravi se je sklenilo, da se civilna lista ne postavi povišana v proračun, temuč v prvotnem znesku. Ko se je nato proračun sprejel tudi v podrobni razpravi, odtegnil je ministrski predsednik slovesno ex lex-poročilo, ki ga je uvedel 1 maia 1903 ministrski predsednik S zeli. Grof Tisza [je pri tem izjavil, da s tem zbriše zadnjo obstrukcijsko sled. — Zbornica je začela nato razpravljati o finančni nagodbi s Hrvaško Poročevalec je naznani), da se na-Imerava dati Hrvaški nad tri mirne K posojila, da se polt rije upravni primanjkljaj. |Deb&ta se je nato preklinila.
Dogodki na Balkanu.
Dunaj,  23.  marca. TurŠko-bol trska pogajanja so se prekinila ter se lajbrže popolnoma pretrgajo. V Bolga-iriji se je   baje   spremenilo politično ponenje. Večje politične stranke namreč ►dijo, da je prišel trenotek za veliko ikeijo, a vstaja v Macedoniji   bi imela >peh le tedaj, ako se razvije istočasno ied Turško in Bolgarsko vojna.
Carigrad, 23. marca. OroŽniška »misija je sklenila, da se za Macedo-
evolja proti počenjanju tega papeža, erkveni očak Benedikt je najhujše oboja! početje papeževo. Ivan XII. mu e dal vsled tega iztakniti oči, pozneje a ga usmrtiti.
Zdaj je bila mera polna. Ker je van XII. tudi cesarja Otona prevaril, e cesar papeža odstavil. Ivan XII. je |mrl L 964.
Zdaj je cesar Oton silil na to, da postal papež njemu udan mož. Novi apeŽ Leon VIII. pa je bil dvorezen aee. Sicer je rad videl, da mu je cesar omagal do papeške krone, a čim jo je osegel, jc tudi začel delati, da se prosti cesarjevega upliva. V ta namen e v Rimu provzročil revolucijo. Leon ttil. je postal papež le, ker je cesar izsilil. Bilo je pa v Rimu mnogo udi, ki so ga sovražili in so komaj kkali, da bi ga odstranili, ali Leon VIII. e je v tem oziru dobro zavaroval. Od-tavil je vse prelate, ki so delali proti j-2ni, kardinaln-dijakonu je dal odseku" roke, nekaterim drugim nasprot-&om pa iztrgati jezike, odrezati ušesa odščipniti nosove. Leon VIII. je bil Jav neronsko krut in krvoločen. Končal 5> kakor je živel. Neki plemenitaš je &Šel papeža pri svoji ženi in ga ubil. (Dalje prih.)
nijo ustanovi 12 oroŽniških bataljonov, in aicer trije bataljoni za Avstro-ogrsko, trije za Rusijo, po dva za Angleško, Francosko in Italijo. Častniki in podčastniki za omenjene bataljone se vzamejo iz dotične države, moštvo pa iz Macedoncev.
Solun, 23. marca. Guvernerja v Peču in Prizrendu sta dobila ii Carigrada brzojavno obvestilo, da se novi davek na Živino opusti. S tem so uporni Arnavti dosegli važno priznanje. Morda sedaj tudi neha nevarno puntanje.
Velika korupcija v italijanskem ministrstvu.
Rim, 23. marca. Italija ima zopet svoj škandal, ki se najbrže raztegne še tja, kjer ne bo nikomur ljubo. Dosedanji naučni minister N a s i je zapravljal na debelo uradni denar. Za podpiranje učiteljstva v znanstvene namene je dobival na leto 330.000 lir. Od teh je porabil do 200.000 lir zase. Mesto učiteljstva je podpiral svoje kreature, sabljače, babice, artiste itd. Več učiteljev je že izpovedalo, da so pobotnice na njih imena ponarejene. Minister in njegov pisarniški načelnik sta si dala urediti stanovanje na vladne stroške ter sta pri odhodu vzela dragoceno državno pohištvo seboj. Minister si je tudi vzel iz državnih zbirk več zelo dragocenih slik in risb, baje v vrednosti 18.000 lir. V svoj volilni okraj Trapani je odposlal minister 171 zabojev z neznano vsebino. Sestavila se je parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo še marsikaj spravila na dan o tej aferi.
Papeževa slaba vest.
Rim, 23. marca. Kakor poroča »Mattino« iz najzanesljivejšega vira, dogodilo se je nedavno v Vatikanu sledeče: Avstro-ogrski poslanik grof Szassen je pripovedoval papežu, da ga je poznal že tedaj, ko je bil še navaden duhovnik na Benečanskem. Papež se je temu smehljal. Ko pa je poslanik pripomnil: »Taktrat ste bili, Svetost, še nas državljan!« obrnil mu je papež hrbet ter odšel, ne da bi bil diplomata pozdravil. Omenjeni list pravi, da te vesti ne more nič preklicati.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 23. marca. Vstaja se je razširila   po   treh   četrtinah vseh
kolonij. Na reki Crosz se širi vstaja tudi že na angleški tla. Dne 10 t. m. je bila napadena angleška carinska postaja v Gbokumu. Na tej reki je polkovnik Muller z dvema stotnijama. Nemčija pošilja na bojišče nove prostovoljce.
Pšice iz ribniške doline.
§ 86. Javna zahvala. Vedeli smo, da se nam bode v našem domoljubnem delu, ki ga izvršujemo z izdajanjem „Pšic iz ribniške doline," stavljale različne zapreke in neprilike. Zbog tega smo z vso energijo nadaljevali za-pričeto delo, da smo zmagali. Priznavati pa moramo, da v tem oziru pripada ne mala zasluga naši prečastiti duhovščini, katera je z vso vnemo Čitala odlomke „Pšic" iz „Slovenskega Naroda" javno na leci in s tem dokazala, da ima „Slovenski Narod" tudi v cerkvi one pravice, kakor pastirski list. Posebno zahvalo moramo izreči preča sti-temu gospodu dekanu Francetu Doli-narju v Ribnici, ki je svojim ovčicam javno obljubil, da bode vsako nedeljo raz lečo ribniške „Pšice" prebiral in jim radi tega ne bode treba rNaroda" kupovati. Prosili bi mi omenjega gospoda, da naj jih vestno in nepopačene prebira in naša najudanejša hvaležnost mu ne izostane. Vabimo ga obenem, ako bi morda hotel pristopiti v kon-sorcij „pšičarjev", ker smo uverjeni, da marsikaj ve, kar bi utegnilo Čitatelje in poslušalce zanimati. Saj bi bilo vendar škoda, da bi se kaj tako zanimivega pozabljivosti izročilo. Dobra dela tudi honoriramo. Pričakujemo primernega odgovora. — Konsorcij : „ Ribniških pšičarjev."
§ 87. Ponižna prošnja. Fa-rovški gospodje naj blagovoljno poročajo o vsem tem, kar jih bodemo vprašali. — Bratovščina sv. Uršule je društvo, katero nese lepe novce, le žalibože računov ni Že več let nikakih. Članice bi zelo rade vedele, kako in kaj je z denarjem. Ako se premisli, da je bilo za Časa pokojnega dekana Skubica približno 80 vencev, vsak venec je imel 11 Članic in vsaka Članica je plačala vsako leto 20 h, torej skupaj 176 kron, če se od tega odšteje za maše 75*60
je Se vedno ostajalo letnih 100 kron. Iz teh zneskov je blagopokojni dekan Sknbie toliko nabral, da se je cerkev dvakrat slikala. Če je pa ravno kaj pri-manjkalo, napovedal se je „ofer" in cerkev je bila poceni krasna. Kako je
5a sedaj? Vencev bratovščine sv. Ur-nle je sedaj približno 150 in vet, in ti venci nesejo 330 kron dohodkov in za mašne stroške 75*60 kron, ostane tistega še 255 kron. Za časa kaplana Krumpestarja je bilo denarja dovelj in radi tega so se maše na njegov predlog podražile. Pozneje je pa kaplan Brešar rekel pri zborovanjn: »denarja ni pa nič." Kje je torej denar? Dekan Skubic je umrl 1. 189i torej pred 12 leti in recimo, da je on vso glavnico porabil bi moralo sedaj biti vsaj 4000 kron, a teh ni. So li v Katoliškem domu ? Teatru?
§ 88. „S 1 o v e n e c" št. 55, dne 8. marca t. I. poroča, kakor sledi dobesedno, osodepolne razmere:
„< »sode polne razmere morajo vladati v ribniški dolini. Piše se nam: Žalostna resnica je — povejmo jo javno in glasno! — da naše preprosto katoliško ljudstvo od dne do dne bolj izgublja zaupanje do tukajšnjega sodišča. Kdor občuje z ljudstvom in čuje njegove bridke tožbe in pikre opazke, ta uvidi, kako strastno politi-kovanje sodnih organov temeljito izpod-kopava starodavni patrijotizem, ki narod napolnjuje z gnevom. Kam pridemo, če pojde tako naprej. Drugod tega ne Čutijo v toliki meri; a prosimo vas, v ribniški dolini so uprav sodni uradniki najhujši politikastri in najstrastnejši zagovorniki liberalizma — od kancelista Spendeta do svetnika ViŠnikarja. Kateri sodnik pa nastopa na Kranjskem v politiki tako ostentativno in izzivajoče kot naš ViŠnikar. Sam dr. Ferjančič toliko ne politikuje, dasi ima dovolj Časa. In vendar je med ljudstvom javna tajnost, da je dobil svetnik Višnikar pred leti brzojaven poziv od ministrstva, naj takoj odloži načelniŠtvo ribniške posojilnice, ker se ne strinja s sodnikovo službo, če načeluje strankarskemu zavodu. Saj je tudi še znano, kak ukaz je izdal sodnikom bivši minister Gleis-pach, skrbeč za prepotrebno zaupanje, katero naj ima ljudstvo do c. kr. sodnika. Ali pa veljajo za našega ViŠnikarja in Mejača drugačni, izjemni zakoni? Ali se strinja s sodnikovim dostojanstvom to, kar je ljudstvo videlo ob Tavčarjevem shodu v Ribnici? Ali se strinja s sodnikovo službo, če on — varih reda in pravice — politično nastopa proti veliki večini domačega ljudstva; Če demonstrativno ploska obrekljivim politiškim izbruhom kakega strastnega liberalnega kričača — in to vpričo vernega ljudstva? Kako naj narod spoštuje take sodne organe, kako naj jim zaupa? Kako naj se zglasi pri Višnikarju danes ali jutri duhovnik in išče z zaupanjem pravice za svojo žaljeno Čast, ko je pa sodnik Višnikar umazanostim, ki jih je Rus na shodu naprtil duhovnikom, javno ploskal? To je bilo očito pohujšanje ljudstva od c. kr. uradnikov. Ali ni sodnikova dolžnost, da obrekljivce preganja, sirovosti zatira, ljudstvo miri? In kako se je mirilo ob omenjenem shodu ljudstvo — iz sodnije ven? Gospode poslance nujno prosimo, naj ob primerni priliki ne prezro teh žalostnih razmer v ribniškem sodnem »kraju. Predolgo smo molčali in na tihem godrnjali, zato se je to zlo bo-hotuo razpaslo. Dokazana dejstva se bodo skrbno zbirala; precej je itak že zbranih. Treba pač vbiti tem oholim ljudem v glavo, daje uradnik služabnik ljudstva ter da dobro živi ob njegovih žuljih."
Častiti bralci naj sami sodijo in in izrečejo sodbo, če ni to vrhunec obrekovanja. Poštenjaki dobro vedo, da se jih ne more tožiti, ker so za hrbtom imunega poslanca. Gotovo je, da ga ni sodnika, kateri bi za obe pravdajoči se stranki ugodno sodil. Vprašajte samo župnika haleharja, Oberške, dekana, Šnsteršiča o žlindri, Jakliča i. t. d. Pač dobro bi bilo, da bi duhovščina sama sodila. Susteršič in Jaklič bi bila še Čista, samo smrdela bi.
§ 89. Iz kočevskega okraja. Te Šmentane pšice imajo pa že Čudovito moč. Gospod administrator Tomaž Za-bukovec v Dragi ne vozi več vina iz potoškega konzuma. Kdor pa misli, da ga več ne pije, se mo ti, kajti importirati je začel sladko kapljico iz Čabra. — Vedno se piše, da naši dušni pastirji ne molijo brez „nikla". V tem je izjema Tomaž Zabukovec. V nedeljo 13. t. m. je milostno molil „še očenaš za tiste, ki so
šli o polnoči spat."---Kje se je
on de tistega časa zabaval, je seveda — tajnost. — Figa-možje ste, da pustite frankfurtarco plapolati, je rekel administrator Tomaž Zabukovec veseli družbi v Dragi. „Kaj naj pa storimo?" je bil soglasni odmev. „Kupimo slovensko zastavo". Nate, gospod! — in glej, 26 kron ima Tomaž mahoma v blagoslovljeni roki. V hipn zgodil se je pa čudež — TomaŽa zagledamo pod frankfurtarico — o kroncah pa ne doba ne sluha.
Dnevne vesti.
V Liubljanl, 24. marca.
— Rim In narodnoatni boji w AvetHii. Novi nonoij na Dunaju, monaignor G ran i to Pignatelli di Bel-monte, je ie prišel na svoje mesto. Pred no je to svoje mesto nastopil, je Vatikan posredovanjem »Neue Freie Presse« obvestil avstrijske narode, kaka navodila je dal novemn nuneiju sa njegovo delovanje v Av-atriji. V dotičnem obveatilu je rečeno, da papeža posebno boli narod-noatno naaprotje, ki vlada v Avstriji; papežu je tudi znano, da v različnih kronovinah nižja duhovščina očitno in brezmejno Ičuje na narodno sovražnost; zlasti ao take tožbe došle iz češke, iz Moravske, iz Kranjake, iz Dalmacije in ia drugih kronovin; papež hoče, da ae temu narodnemu sovraštvu, ki ga oznanja nižja duhovščina, naredi konee; če je treba večje discipline med duhovščino in večje pokornosti škofom, bo papež s vsemi močmi in sredstvi na to delal. To je na kratko povedana vsebina vatikanskega obvestila o navodilih, ki jih je dobil novi nuncij, bistvo teh navodil pa je, da se duhovščina ne sme vtikati v narodnostna nasprotja Mi se temu nič ne Čudimo. Rim uči od nekdaj, da je ljubezen do naroda in do domovine smrtni greh in zato ni nikdar rad gledal, Če ao ae duhovniki zavzema i za narodne praviee in koristi, tem man*, ker ao ▼ tem slučaju pozabljali dostikrat na koristi klerikalizma. Le koder duhovščina popolnoma pozabi na avojo narodnost, tam ae tudi a vsemi močmi poaveča borbi za klerikali-zem. Istina je, da je tudi med katoliškimi duhovniki še vedno nekaj narodnih mož. Tem se bode sedaj branilo delo za narodno stvar. Ali iz Kranjake pač ni bilo nikakih pritožb, ker na Kranjkkem je narodne duhovnike lahko sešteti na prstih ene roke, vsi drugi so pravi pravcati internacijonalci, ki se bere samo in izključno za korist klerikalizma.
— Shod neodvisnih kmetov v Kranju. Poroča se nam: »Slovenec« nesramno laže o po-nedeljskem shodu. Rad bi z lažjo in zavijanjem oslabil velikanski vtis, ki ga je napravil ta odločni odpor poštenih in zavednih kmetov proti nečuvenomu početju duhovnikov. Kar je »Slov. Narod« doslej pisal o tem Bhodu, jedo pičice resnično. Za to je sto prič na razpolaganje, ne morda izmed »liberalnih škricev« iz Kranja ki so šli gledat svojega tehanta, kako je visel in broal med nebom in zemljo, temveč preprostih, poštenih kmetskih prič. Da bi bili slišali 70letnega kmeta, kako je zdi-hoval, češ, res Žalostne čase imamo, ko namreč duhovniki šuntajo nevedne kmetske ljudi. Verjemite mi, jo rekel mož, da še mene mika, da bi slekel »pruštof« in premikaatil te nesramne hujskače. KobUr je na tem shodu skupil, kar je iskal in vsakdo pravi, da so kmetje prav storili, ko so Koblarja ven vrgli. Slišali amo kmete, ki ae niso mogli nasmejati, da ae je Koblarju taka zgodila. Sreča je le, da ee mu ni še kaj hujšega zgodilo, saj ga je že krepka kmetska roka držala za golta nee. Samo posred o vanju hladnokrvnejših mož se ima Koblar zahvaliti, da je dotična roka, ko je sa božjo voljo prosil za usmiljenje, izpustila njegov goltanec. In kako bolestno je Koblar zdihoval po dvorani »sujejo me«. A prav se mu je zgodilo. Kar je iskal, to je našel »Slovenec« bi to strahovito blamažo našega tehanta rad kako prikril in zato laže, da ao katoliški kmetje — bilo jih je kakih 30 — nesli predsednika shoda, župana Novaka iz dvorane. Oj ti otročja neumnost! Gosp. Novak je bil odredil, da ae nekega farovškega podrepnika in znanega žganjarja odstrani ia dvorane, in je šel aam v družbo, ki je to izvršila. Gosp. Novaka pa ni nihče ven vrgel saj je bil koj potem zopet na predsedniškem mestu in rotil hujskajoče farje, da naj mirujejo. Seveda so bile vse njegove besede bob ob steno. Končno pa je
mole minila njih angeljaka potrpežljivost in odatranili ao a ailo hujskajoče duhovnike, na kar ae je mogel ■hod mirno nadaljevati in dovršiti Navzočnih je bilo tudi nekaj klerikalnih kmetov, ki so odobravali izvajanja govornikov. Koblar in njegova tovariša, kaplan Hjbašek in fajmošter Sv. Marte, Kalan, pa ao morali lepo ponižno aedeti v sosedni sobi in ponižno preslišati maraikako gorko. Silno žalostnega srca ao končno aapuatili kraj avoje žaloat', Hjbašek brez zlatega nanosnika, Kalan brez očal — izgubila ata oboje v vročem boju z gorenjskimi kmet-skimi pesti
— „Društvo sv. Marte". »Slovenca« silno jezi, da amo odkrili škandalozno gospodarstvo t »Društvu sv. Marte«, zlasti pa mu ni po volti, da amo izvedeli tudi sa dogodke, ki so se prigodili na zborovanju dne 21. p. m., pri katerem ao se celo članice tega društva — te pohlevne ovčice — apuntale proti paševanju bivšega vikarja Kalana. Zares škandalozne stvari se morajo goditi v »Društvu sv. Marte«, da si upajo nastopiti proti svojemu mogočnemu predsedniku, duhovniku Kalanu take ponižne atvarioe, kakor ao služkinje in članice »Društva sv. Marte«! »Slovenec« bi vse to rad utajil, a ker je to le nemogoče, si pomaga po svoji stari navadi s — zavijanjem. Ne da bi odgovarjal na fakta, katera amo mi navedli, ae lovi aamo za malenkostmi in trdi, da še letoa aploh ni bilo nobenega rednega občnega zbora »Društva a v. Marte«. S tem hoče na so h* stiski način avoje nerazsodne čitatelje preslepit«, da bi verjeli, da je vae ono, kar smo mi navedli o d}-godkih pri zborovanju, izmišljeno, ker se omenjenega dne ni vršil redni letni občni zbor. Mi aicer nismo nikjer trdili, da bi bil 21 m m redni letni cbčni zbor »Društva sv. Marte«, pač pa, da je bilo zborovanje tega društva, na katerem se je vse do pičice tako godilo, kakor smo navedli v dotični notici. »Slovenec« naj le bji lepo tiho in naj ne zavija resnice, ki se da, ako je treba, tudi s pričami dokazati! Mimogrede bodi omenjeno, da nam je neka članica »Društva sv. Marte« prinesla pismo, v katerem se trdi, da je Kalan izmolzel iz služkinj že toliko denarja, da bi bila že zdavno lahko plačana društvena hiša. Za kaj je Kalan porabil denar, ne ve nihče, in tudi sam Kalan je pri zadnjem lborovanju trdovratno molčal, dasi so ga članice odločno pozvale, da naj jim da v tem oziru točen in jasen odgovor. Zanimivo je tudi, da se odbornioe pri zadnjih volitvah aploh niso volile, ampak je Kalan kar na svojo pest poklical v odbor Irano Benigali, Lizo Kavčič in kuharico škofovega kancelarja Šiške, o katerih je vedel, da mu bodo pokorne v vsakem slučaju in mu ne bodo delale preglavic. Najlepše pa je to, da si d d Kalan, ki je sedaj župnik nekje na Gorenjskem, sa vsako pot, kadar pride ▼ Ljubljano, seveda radi »Društva a v. Marte«, izplačati ia društvene blagajne 10 kron! Tako se na zares pristen katoliški način izžemajo uboge služkinje, od katerih vaaka komaj vaak mesec zasluži toliko, kolikor vzame tolsti Kalao, kadar ae mu poljubi priti v Ljubljano! Skandal! Svoječaano smo poročali, da je Kalan v času, ko je bil v denarni zadregi, izvabil nekim služkinjam večje avote denarja proti obljubi, da bodo imele za to dosmrtno brezplačno stanovanje v društveni hiši, a je pozneje to obljubo snedel in hotel dotičnioe vreči iz hiše, ne da bi jim vrnil plačanega denarja Dotične služkinje ao bile prisiljene ai iakati praviee pri sodišču in mogotec Kalan ae je tega, ko je uvidel, da ni več pomoči, tako ustrašil, da je tožiteljieam še pred obravnavo dal po dr Sohweitserju izplačati zahtevane zneake. Zakaj je to storil, ako ni bila krivioa na njegovi strani?  Očividno je, da je »Društvo
■t. Marte« na lelo slabih nogah, sato bi vsem razsodnim članicam svetovali, da naj čim preje izstopijo iz društva in rešijo svoj denar, dokler ne bo prepozno!
— Katolifike cigararice so imele 5. t. m. občni zbor svojega »strokovnega« društva. Seveda se je zborovanja strokovnega društva udeležil tudi strokovnjak dr. Krek. Porabil je ta shod, da se je s hvaležnimi besedami spominjal, kako so katoliške cigararioe Šle zanj v ogenj, ko je moral z dr. Šusteršičem bežati s starega strelišča, in kako neustrašno so skušale razgnati shod socijalnih demokratov v nekdanjem »Katoliškem domu«. Krekova hvaležnost je umi j iva; kaj bi bil mož, ko bi ga katoliške cigararice ne »oartale«. Kar 80 bile za zamorskega kralja Behan zina njegove amazonke, to so za Janeza Evangelista Kreka katoliške cigararice. Zamorske amazonke in katoliške cigararice so si enake tudi v tem, da so divje. O amazonkah bo je reklo, da so bile kakor tigri, katoliške cigararioe pa so divje kakor hijene. To se je videlo 5. t. m., ko je na govorniški oder, ki je bil menda okrašen s tabačnimi in drugimi eksotičnimi rastlinami stopila Marija Klepetec, dika in ponos vseh katoliških cigararic in desna roka dr. Janeza Evangelista Kreka. Marija Klepetec, vulgo »verdrus-kosten«, je bila praznično našemljena. Okrog vratu je imela trak Ma rijine device, na katerem je šklenfe talo vse polno svetinjic. Odkar je namreč M. Klepetec zapustil njen frajtar, je oblezla ie vse polno božjih poti. Postala je tako pobožna ženska, da se trikrat na teden s štrikom sv. Frančiška gajžla. In huda je baba, tako huda, da užena sedem hijen. Zasadila se je v liberalne »škrice« sploh, posebno pa v dr. Tavčarja in v »Slov. Narod«, in oblajala jih je tako, da se je ura na šenklavškem stolpu ustavila, da sta dve natakarici omedleli in se je splašil najstarejši vseh ljubljanskih fijakarskih konj. Marija Klepetec vulgo Verdruskosten hoče več plače imeti. Liberalni škrioi imajo konje in pse in požirajo na hektolitre drage šnopse in vina, liberalne žene imajo žamet in svilo, srebro in zlato za lišp — Marija Klepetec bi pa tudi rada pila drage šnopse in vina, ne samo jeruš, °in bi se rada oblačila v žamet in svilo ter lišpala s srebrom in zlatom. Potem bi vsaj kakega frajtarja lahko imela. Saj se vendar ni ločila od domačega svinjaka, da bi v Ljubljani živela kakor žena kakega obrtnika Istega mnenja kakor Marija Klepetec ao bile tudi druge prijateljice dr. Kreka. Z velikim navdušenjem so pritrjevale Mariji Klepetec, kričale tako, da so hoteli že gasilce poklicati na pomoč, in brcale in cepetale, da se je ves Turjaški trg tresel. Posebno sc se odlikovale gospodična Mitgepiiok, gospodična Pangsnetma-tilda in gospodična Kanistra. Dr. Ja nezu Kreku pa je žarelo lice. Ponosno se je oziral po svojih zvestih prijateljicah, in ko so prisegale, da bodo »Slovenski Narod« na salati snedle in da ne bodo pri nobenem liberalnem trgovcu in gostilničarju plačale svojih dolgov, tedaj je bila njegova radost brezmejna in najrajši bi jih bil kar po vrsti objemal, če bi se ne bil bal prehudih skušnjav. Druga nesreča pa se ni primerila.
— Kamniške ceste. Piše se nam iz Kamnika: Če bo ne motim, sem bral v neki klerikalni cunji, da si je nekdo dovolil smešiti našega župana, češ, mestne ceste bo take, da jej.župan, idoč na kolodvor, izgubil črevelj. Ta pritožba je nekaj novega. Doslej ae radi cest še nihče ni pritožil in so bili ž njimi zadovoljni tudi gospodje do onega časa, ko so začeli letati t Podgorje, moledovat za špar-kasne bukvice. Po naključju sem dobil v roke škofov list z 21. t. m Neko revše se pritožuje zaradi blata na tuhinjski cesti in zakaj da g. Močnik ne pride gledat. Svetujemo dopisniku, naj pride v Kamnik h kakemu zdravniku, da mu oči ozdravi, kajti na tej cesti nikdo ne najde blata, kvečjemu am, kjer se je kak klerikalec ustavil
in si oddahnil, ko jo iol skrivnostno sladko ginjen domov. Dopisnikom škofovega lista bi svetovali, naj se malo pobrigajo, kaka so pota v naših vaseh, na pr. v Tunjioah, v Nevljab, v Mekinah itd. Toliko za danes. Sicer pa smo pripravljeni dati na vsak napad primeren odgovor in povedati Še kaj drugega, kar gospodom gotovo ne bo ljubo.
— Nadlegovani učitelji. Čujemo, da ae potom okrajnih šolskih nadzornikov nadleguje naše učitelje za prispevke za »Lehrerheim im Suđen«, ki se ga hoče postaviti menda v Opatiji, kakor tudi za sodelovanje pri »B ittter zur Forderung des Ab-teilungsunterriohtes«. Da ne bodo naši učitelji po nepotrebnem metali krono za »Lehrerheim«, jim povemo, da je namenjen samo za nemške učitelje, in aicer iz maščevanja, ker ae je »Slovenski Narod« drznil javno omeniti neko bolezen, ki bi bila morala ostati prikrita. Kar ae pa tiče razdeljenega pouka na ljudskih šolah, menimo, da bi marsikdo rad bavziral b tujim blagom in svojo lastno nepoučenost prikril b pavovim perjem Sioer pa smo pripravljeni, če treba, še kaj več povedati.
— Ljudsko šolstvo v Trstu.
Širokoustni tržaški Lahi se radi bahajo, kaj da vse store za povzdigo omike in za izobrazbo prebivalstva. Kdor bi verjel tem besedam, bi moral misliti, da je Trst glede ljudskega šolstva ena prvih provincij v drŽavi, v resnici pa je najbolj zanikrna provincija. Se v zanemarjeni in zapuščeni Galiciji je bolje kakor v Trstu. In Trst je vendar veliko, bogato mesto kjer se dan na dan proslavlja a vita coltura. Po uradni sta-
statistiki o avstrijskem ljudskem šolstvu za 1. 1899/1900 je bilo tedaj v Trstu in okolici 25.755 otrok, ki bi bili morali šolo obiskovati. V šolo pa je hodilo ali dobivalo zasebni poduk le 19.393 otrok, 6362 otrok pa sploh ni uživalo n i k a k e <r a poduka. V prvem trgovskem mestu cele države vzraste kar četrtina otrok kakor živina na paši. Ni Čuda, da je potem toliko izpridenosti. V Trstu in v okolici se ni šolska oblast sploh nikdar pobrigala. V okolici hodijo v šolo samo tisti otroci, ki jih starši sami oglase. C. kr. obrtni nadzornik v Trstu je v svojem poročilu za 1. 1902 označil kot sramotno dejstvo, da petina rokodelskih vajencev ne zna ne citati ne pisati. Že 35 let je v veljavi sedanji ljudsko šolski zakon, a v Trstu še do danes ni obe. svet kot deželni zbor uredil šolskega nadzorstva. In ljudje, ki nalašč zanemarjajo ljudsko šolstvo na tako barbarski način, zahtevajo vseučilišče. Čemu jim pa bo? Namesto, da agitirajo za vseučilišče, naj se raje zavzemejo za ljudsko šolstvo, da  ne   bo  mladina   rasla  tak -, kakor
rasejo ciganski paglavci.
— Ppomocijaa Avskultant v Maribora, g. Ivan Vuk, je bil 18. t.
m. na vseučilišču v Gradcu promoviran   doktorjem   prava. — Na gra-
škem vseučilišču je bil promoviran gosp. Mak so Pregl iz Brežic doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo!
— Učiteljske vesti. Začas, učitelj v Čatežu pri Krškem Fran F a-binc pride v Jesenice} pomožna učiteljica na umetnoobrtni strokovni šoli, Martina Lindtuer, je imenovana za pravo učiteljico na tem zavodu.
— Repertoir slovenskega gledališča. Na cvetno nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ponavlja ae na korist osobju slovenske drame senzacionalna ameriška igra »S e -Ter proti jugu«; zvečer pa je poslednja predstava t tej sezoni ter bo poje tretjič in zadnjič velika opera »Nema is Porti c it, ki je pri reprizi imela popoln ▼epeh. V tej operi poslavlja se del opernega osobja in pa naša prva igralka, gdč. K. Ruokova od slovenskega občinstva. — Ker sta ae prvi dve predstavi opere »Nema iz Por-tici« Trsili za loine posestnike na »par« — česar iz tehničnih vzrokov ni bilo možno urediti drugače —, vrši se nedeljska večerna predstava te opere za loZne posestnike na „nepar"; popoldanska druga be-nefična predstava »Se?er proti jugu« pa na »par«.
— Slovensko gledališče.
V korist osebja alovenake drame ae uprizori jutri igra »Sever proti Jugu ali boj za oavobojenje sužnjev« Ta igra pride aedaj prvič na slovenski oder, v dragih deželah pa je jako priljubljena in *e prav pogosto ma igra, zlaati ie na Češkem. Ker se uprizori ta zanimiva igra na koriat oaebju alovenake drame, je pač pričakovati obilne udeležbe, saj mora vsakdo priznati, da je dramsko oaebje v rainoli sezoni delovalo prav pridno ia z vnemo in torej zasluži priznanja ne samo v besedah, nego tudi v dejanju.
— Umrl je na braniku sloven atva ob beneški meji, v Mirniko, učitelj Ernat Terčič, vrl narodni delaveo na eni najtežavnejših slovenskih poatojank. TerčiČ je bil zorled učitelja in narodnega bojevnika. Blag mu spomin!
— Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je imelo 16. t. m. v »Mestnem domu« svoj občni zbor. Iz poročila društvenega tajnika dr. E. Kramerja je posneti, da je društvo, ki šteje aedaj 170 članov, oddalo že letos, in to do 16. t m, članom 38.700 klor. umetnih gnojil, v vrednosti 3000 K in razen tega 2600 klg. najboljših vrst semen, in aioer rži, ovsa, ajde, detelje, trav, peae itd. po 30 odstotkov znižani ceni. Društvo vzdržuje sedaj dve kmetijski preskuŠaliŠči, in aioer pri Studenou in pri Blatni Brezovici; na novo ao se letos uredila poekušališča pri tSkofijioi, v Borovnici in na Vrhniki. PreakuŠališče na Ka rolinaki zemlji in v Logu je vzdrževalo do aedaj o. kr. ministrstvo kmetijstva. Strokovno vodatvo teh pre-akuŠevaliŠč ima ravnatelj dr. E ICra mer, oziroma kmetijsko kemično preskusevališče v L;ubljani. Nadalje je prejelo društvo od sindikata za prodajo kaliieve soli v Strassfurtu brezplačno 2800 klg. umetnih gnojil razne vrste, katere je oddalo gospo darjem na barju za poskuse istotako brezplačno. Društvo je nnMn že to leto, in aicer do 16 t. m. 2532 kron 40 vin. dohodkov in 1431 K 7 vin. atroškov; za nakupljena gnojila in semena \e še neplačana avota 1900 K, ki se pokrije takoj po vplačilu zneskov za prejeta gnojila in semena. Delovanje je bilo mogoče šele preteklo leto vsestransko razširiti, ko je poljedelsko ministrstvo društvu na-klonilo izdatno letno podporo 2000 K, in to za leto 1903., 1904. in 1905 Društvena »Izveatja« ao prejeli vsi člani brezplačno. Nadalje je bilo sklenjeno, da se letošnjo jesen prirede predavanja o obdelovanju barja T Škofljici, na Studencu in v Notranjih Goricah. V društveni odbor ao bili izvoljeni soglasno vsled društvenih pravil na Iri leta sedanji odborniki, in aicer za predsednika župan Ivan Hribar, za podpredsednika dr J o s. Kosler, za tajnika ravnatelj dr. E Kramer, za odbornike Gabrijel Jelovšek, Vinko Ogorelo, Janez Kušar in Jakob Erjavc, za preglednika računov pa m>stni nad-komisar I. T o m e c in magistratni kon cip st in posestnik Franc Švigelj. Predlog dr. E Kramerja, naj se društveni predsednik gospod župan Iv. Hribar naprosi, da poljedelskemu ministru baronu Giovanelbju in deželnemu predsedniku baronu Hdinu osebno izreče v imenu društva za znatno podporo zahvaio, je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. Po predlogu, naj se poleg ižanske ceste, in sicer blizu Studenca napravi novo treskuševahsče, se je zborovanje zaključilo. —r.
— »Slovensko planinsko društvo" priredi v »Narodnem domu« v soboto, dne 26. t m., zabavno poučni planinski večer v zvezi z razstavo slik amater fotografov. Predaval bode dr. 1. C. Oblak o zanimivostih iz vrhniškega okraja, oso bito o izletu na Sv. tri Kralje. Za četek ob 8 uri zvečer. P. n. člane iu prijatelje društva vabi k temu večeru odbor.
— „RussBMJ Kružok" v Ljubljani je končal svoj zimski semester z včerajšnjim dnem ter obenem zaključil svoje običajne ruske čajne večere ob sredah. Učenje ruščine napreduje lepo od leta do leta. Poleg Čitanja ruskih novelistov in klasikov, negovala se je prav uspešno konverzacija, kar se je posebno videlo pri včerajšnjem čajnem večera, kjer je vsem udeležencem prav gladko tekla ruska govorica. Deklamacije, v prozi in verzih, kakor tudi drugo prosto pripovedovanje raznih zabavnih in šaljivih „zkazku v ruščini vseh kurzistov je bilo tako izborno, da bi Človek lahko mislil, da sedi med pristnimi Rusi. K temu uspehu pa je poleg neumornega učitelja g. dr. Ljud. Jenka in njegove g. soproge Še za neumorni trud in požrtvovalnost pohvalno omenjati g. dr. Serclove in gospice hčerke, gospe prof. Bartlove, g. Govekarjeve, gospdč. Berte Žerjavove in drugih dam, ki so ves čas čajnih večerov tako trudoljubivo in nesebično vztrajale pri tem slovanskem kulturnem  delu.   Hvala jim iskrena!
Uspeh naj jim bode v zadoščenje in ponos! Od sedaj naprej vršili se bodo v ponedeljkih in četrtkih redno „ uroki* za slovnico, čitanje in konverzacijo sb 8. uri zvečer, na kar se vse člane in ljubitelje ruščine opozarja! S«
— Telovadno društvo „Sokol" v Postojni priredi dne 25. sušca 1904 v dvorani „ Narodnega hotela" zabavni večer z igro in petjem. Uprizori se burka: „Pojdimo na Dunaj !u Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— „Narodna čitalnica" V Kranju priredi na korist „Dijaški kuhinji v Kranj uu v soboto, marca 1904 točno ob pol 9. uri zvečer v svojih prostorih dramatično predstavo. Uprizore se „Legijonarji".
— Predavanje v Drazgo-sah pri Železnikih. Dne 19. sušca je priredilo tukajšnje »Bralno društvo«, katero vodi vrli učitelj g. Ivan Stupica, predavanje o sodišču in o tem, kakšen naj človek ne bo pred sodiščem. Predaval je odv. kand. gosp. Anton Dermota iz Ljubljane. Udeležba je bita za draž goako vas, ki je tako visoko v hribih, jako častna. Poslušalci ao z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem in ga dobro umeli. Po predavanju je gosp. učitelj stavil vrsto vprašanj lokalnega pomena, na katera je predavatelj točno odgovarjal. Predavanje, ki je ugajalo zlaati radi avojega vaakdanje praktičnega pomena, je izšlo iz kroga istih predavateljev, ki prirejajo predavanja v Logatcu. Kakor čujem i, napravi ae vrata predavanj tudi v S e 1 o i h nad Skofjo Loko. Takemu delovanju želimo veliko vspeha!
— Kurent vzrok prepiru. Kakor v mnogih krajih, tako je tudi ▼ Višnji gori navada, da prevlačuiejo fantje na pepelnično sredo kurenta. Stara je ta navada in nedolžna, in če ji saot nasprotuje, je to samo smešno in kate njegovo brezumno ze-lotstvo. V Višnji gori je zaradi kurenta nastal prepir. Stvar je prišla celo v občinski odbrr in provzročila mnogo hude krvi. No, upamo, da se stvar izlepa poravna. Kurenta so ljudje pokopavali že stoletja in stoletja in ga bodo, pa če se škof na glavo pcsavi.
— Vinski semenj v Krškem, ki se je vršil včeraj na vrtu restavraterja in posestnika gospoda Gregoriča, bo je jako dobro obnesel, kajti že dopoldne bo ie prodalo 780 hI, popoldne pa še 400 hI, torej skupaj 1180 hI ali 2107 avstr. veder. Toliko lamo na semnju, a mnogo se je še pokupilo posebej pri posameznih vinogradnikih, kamor so se po dali razni vinotržoi po zaključku semnja. Prišlo je mnogo producentov, pa nepričakovano veliko kupcev iz Dolenjske, Gorenjske in Ljubljane. Med temi smo opazili naslednje vi-notižoe, restavraterje in gostilničarje; Iv. Knez, J. Zajec in V. Mrak iz Ljubljane, A. Mejač iz Komende, P. Majdič iz Kranja, J Treun iz Jesenic na Gorenjskem, Cerne iz Kranjske gore, Cirman, gostilničar in mesar v St. Vidu pri Ljubljani, Koleno V. iz Cešnj ce, Kolenc Jakob iz Go-nčan, Ptternel iz Bleda, Jdlen iz Radeč, Pehani iz Žužemberka, Ko cevar iz Novega mesta, Kočevar iz Vel. Lašč, Kljun in Pirker iz R b niče, Miiller iz Domžal in več drugih. Veseli nas, da s > pričeli Gorenjci in 1/ubljanCanje zopet segati po domaČih pristnih vinih in upamo, da so bodo tudi fcot taka točila, kar ho producentu in zlasti kupcu v korist in čast. Od štajerskih vin je bilo največ sromeljčana, od dolenjskih pa največ iz krškega okraja. Poslednji se je bolje in dražje prodajal. I*ra-zila ae je želja, naj bi ae taki semnji še pogostejše vršili. Nekateri vinogradniki prmeso vinske vzorce tudi k vinarskemu shodu, ki bo prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. v Krškem.
— jSlovanaka čitalnica v Mariboru prireoi v mah dvorani »Narodnega doma« aledeča javna znaostven«« predavanja: 1 ) Dne 26. marca: »Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda« — predava g. vae-učilišČni profesor dr. Murko iz Gradca. 2) Dne 9 aprila: »Otročke igre kot vzgojno sredstvo« — predava g, ravnatelj Schreiner. 3) Dne 16. aprila: »Rusi in Japonci z ozirom na ae-danjo vojno« — predava g. prof. dr. Medved. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Ze družbo sv. Cirile in Metode« Kaplja pri Arvežu je sad nja slovenska f*ra na Štajeraki slovensko nemški meji z dvojezičnim poukom v šoli. V jeseni bo nadomestita nadučitelj in učitelj na tej šoli. Prošnje je vlagati do 16. aprila. Ura ški listi naznanjajo, da je za nemške prosilce dovolil nemški šulferein 100 kron letne nagrade. Ali bi ne bilo dobro, ako bi tudi Slovenci svojim kompetentom zajamčili kako nagrado, da gredo čuvat zadnjo našo postojanko?
— »Narodni dom" v Trstu.
Z velikim trudom in z velikimi denarnimi žrtvami so si Slovenci pridobili izredno lep prostor za svoj „Narodni
domu v Trsta. Ker se glavna vojaSnic* opasti ter poslopje demolira, nastal bo najelegantuejši del mesta tam, kjer je že pod streho impozantna zgradba „ \a rodnega doma". Mestni očetje so izvrgli; svoj naklep, o katerem smo že poročali in so iz maščevanja prodali stavb:; prostor vojašnice avstro-ogrski banki s pogojem, da sezida tam visoko po. slopje, da se vsaj glavno pročelje „N4. rodnega domau zakrije. Ta hudobni načrt pa je Italijanom prekrižalo nameni ništvo, ki je razsodilo, da mora biti ta del pred „Narodnim domom" odločen za javni promet.
— Cessr v Opatiji. Dne ; aprila pride cesar v Opatijo in ostane tam dva dni. Za sprejem se delajo ve-likanske priprave.
— Samomor vojaka. V Skednju pri Trstu se je ustrelil pro t ta t  97   polka Stef an Scbvvarz
— Glas iz občinstva. Piš« se nam: Pri svojem vsakdanjem iz. prehodu mimo deželne bolnice zapazim v ponedeljek, da je veliko ata rinariev Šlo v isto, govoreč k licitaciji. Kaj naj ae neki prodaja, mislim si in atopim za njimi. Tu izvem, da bode prodaja oblek od ljudi, ki so umrli v bolnioi. I a res so se prodali celi kupi obleke starinarjem. Popra-šam nekega navzočnika, ali je obleka deainfiscirana, ta pa mi pravi: »Bo? ne daj, kako bomo pa potem prodali, če po karbolu amrdi « To je pa rei od aile! Mestni magistrat se trudi, da bi se zdravstveno stanje izbolj žalo, nabija lepake »kako ae obva ruje jetike«, prepoveduie na tla plju vati, tu pa se v posmeh vsem sanitetnim odredbam obleka ljudij, ki io umrli za jetiko in drugimi nalezljivimi bolesni, potem, ko leži leto dnij v vlažni kleti, kjer se bacili ie bolj pomnože, proda starinarjem, da jo ti potem naprej prodaio. Ali se ne pravi to bolezni širiti? Ne vem, koga ta krivda zadene, ali vodstvo bolnico ali pa mordo oelo usmiljene sestre Ce ie v druzih bolnicah kaj takega ne godi ali bo ne da tudi tukaj tega odpraviti, in ali ni moč tistih cu seigati, kar bi bilo najpravilnejfte' Občinski odborniki na nog«
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem dišču. I.* Jožef Vrenk, posestnice gin in Lovre Peršin, delavec, oba iz Uit vasi sta v noči na 23. listopada m. 1. v Iški vasi za Skrabovim plotom pretepla delavca Jakobe Kerniča in ma razen nekaterih lahkih poškodeb zlomila tudi levo podlehtnico. Vrenk je bil obsoja na 8 tednov, Peršin na 6 tednov ječe
2. ) Lovro Dermota, hlapec v Srednji vasi, je zvečer T. svečana t. 1. v Gorenji vasi Klaro Kavčič, ko je gledala skozi oko v gostilno, kjer seje plesalo, prijel za stegno, in ker ga je nato brcnila, sunil z nožem v desno ste Obsojen je bil na 4 mesece težke
3. Jožef Semrad, krojaški pomočnik t Vodmatu, je 11. svečana t. 1. zveče: razljučen, ker mu je žena očitala, da nepotrebno kaznuje svojo hčer, razbil šipo pri veznih durih, dalje K vredno zrcalo, 20 K vredno uro in -več drugih reči; prebrnil je tudi omaro, da se je vsa posoda pokvarila iu rs bila. Grozil je tudi ženi, da kupi volver, ter ž njim sebe in njo astri Obsojen je bil na 'J meseca težke ječ-
4. ) Alojzij Jancžič, Čevljar v Križu, m je preskrbel posetnice, ua kateri! bil označen kot posestuik in BWar valni agent.   S tako posetnico je motil  Pavla Bizjaka v Kranju, da mu je prodal  bieikeij  na  mesečue oh
po -O K.  V resnici pa  obdolženec n\ bil posestnik, temuč  Je nj«-gova i iu ker se za plačilo obljubljenih i kov ni   brigal,   ampak   kolo prodal ia denar zapravil, je Bizjaku ua ta na oškodoval za 240 K. JanežiČ je bil radi  hudodelstva goljurije  obsojen n» 5 mesecev   ječe.   5.)   Janez Jaačai hlapec, Karol Steblaj, vrtnar, in Jane/ Butalo, hlape« ,   vsi   uslužbenci pri g -stilni carju   „pri   Kroni" v   Postoj n I vzeli   in   sicer  prva   dva 1 purana, 4 race,   'J piščanca,   2 domaČa zaje nekaj krompirja, Jančar iu Butalo sta p* ponoči T. svečana vzela več stekleuu' vina iz zaklenjeui kleti svojega gospodarja, inje vrh utega Jančar pobral gostil ničarja tudi dvoje srebrne vilice, srebrn stojalček, 2 srebrni žlici, i. t. d., hlapcu Alojziju Voglarju pa  iz zaklenjenega kovčega  80   K   denarja  in 1 prstan. Sodišče je obsodilo Jančarja na 5 me secev težke ječe, Steblaja na 3 tedne Butala pa na 8 dni zapora
— Tvrdkam, ki imajo kupčij ake zveze z Rusijo, je v pisarni tr govske in obrtniške zbornioe na vpo gled poročilo o vplivu ruskojaponsi* vojne na ruski trg.
— Ogenj v sobi. Včeraj okoli 1 t8 uri je nastal v stanovanju žele*" mškega uradnika Franca Hjoks v Slomškovih ulicah št. 23 ogenj. G o-reti je začelo v omari, katera je bil* polna obleke. Zgorela je cmsra i* obleka. Ogenj so domači pogasili, d» ni uničil še druge hišne oprave.
^— Izgubljene in najdena reci*   Gostilničar   Ludovik šmu«.
Dalje v prilogi.
2. Priloga „Slovenskomu Narodu11 št, 68, dn6 24 marca 1904.
ptanujoo na Sv. Petra cesti št. 67, je izgubil dne 19. t. m. na poti od doma po Sv. Petra <*esti do Wo)fovih ulic In odtod po Špitalskih ulicnh, Poga čs-rjevem trgu, Šolskem drevoredu in Poljanskem nasipu srebrno uro in srebrno verižico z obeskom. — Šolska učenka Katarina Potočnikova, stanujoča na Poljanski cesti Št. 28, je izgubila včeraj dopoldne na poti cd Kongresnega trga do Poljanske ceste srebrno žensko uro, katero je našla potem šolska učenka Josipina Šusteršičeva, stanujoča v Salendrovih klicah št 4
— Delavsko gibanje. N a Nemško se je odpeljalo včeraj 290 delavcev; k zgradbi železnice na Gorenjsko pa 100 d^iaveev.
— V AmGPiko ae je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 40 izseljencev.
— Parnilt „Sanoie" fran coske družbe  (zastopnik Sm^rda) je odšel   »a   Ha^rt  12   marea,  do^el v New-York 19 marca; voz»l sest dni 22 ur.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ijanske od 13. do 19 marca 1904. Število novorojencev 26 (=36 0°/00) mrtvorojenec 1, umrlih 25 (= 34 6 °/o0), med rj>m. jih |* umrl) za jetiko 7, sta vnetjem aoprnih nrtraoo^ 5 vsleri
^igocie 1, za različnimi boleznimi 12. Med njimi te bilo tujcev 10 .= 400°/0), iz zavodov 11 (=440%). Za infekcioznimi boleznimi so obo leli, in sicer za cšpioami 4, za škariatico 1, za tifuzom 1, za vratico I, za ušenom 1 oseba.
— Prodajo ^Slovenskega zaroda11 so dalje prevze.i v Cerknici naslednji gospodje: J * n k o P o p o v i ć , trgovec; Anton Krava n j a , trgovec in trafikant; Alojzij Pogačnik, trgovec in gospa Karolii. -   Werll, trafikantnija.
* Najnovejše   novice« —
Nemški cesar in italijanski kralj se a^staneta v soboto v Nea-
poljoL
— Vojvoda Aosta Bi je pri padcu s koniH tudi ranil moseg v hrbtenici. Noga mu j j podolgem zionrsljena ter natbrže ne etopi nik dar već na njo, ako ga spich ozdravijo.
— Strahovit vihar je razsajal te dni n .* Findšinakih otokih Mesto Levuka je popolnoma Dorušeno.     Tudi   mnogo   ljudi je
ubitih.
— Kriza ia čaj. Ker so merska pota zasedle japonske ladje, ne dofciva Rudija čaja iz Kitajske. Tuii po želeanici ga ne more d ova žati, ker je železnica z vojaškimi prevažanji oreveČ zaposlena. Angle-saa izkorišča to rusko zadrego ter h 1. dovažati čaj z otoka Cejlona.
— Atentati z bombami. Pred vseučiliščem v Odesi sta se razpočili dve bnrnbi ter porušili zid. Našli pa so še 9 bomb, pri katerih
1 zažgane niti ugasnile. Atentat so izvršbi zaradi zadnjih nemirov izključeni dijaki. — V Litibu so zop-t našli p*vd stanovanjem pciicijSReg* načelnika bombo, ki so jo z vrvmi odvlekli na samoten kraj, a se ni razocčila. Pr?o sta položila dva ia francoska anarhista, ki so ju že zaprli.
— Razsodba v vojaški sferi v Bileku Nad pol l«*ta je trajala preiskava zaradi snane vojaške vaje me?i Bilekom in Trebinjem, ki je a^htevala toliko čioveških žr tev. Ravnokar je izrekla razsodba Takratni oovetjnifc 12 potita, polkovnik Toro s, je doDil 2 meseca zapora, bataljonski poveljnik v istem polku, polkovnik GrUviZweig, pa oet mesecev zapora. Vsi ostali obtoženi ć»Hin»k? tso tuli oproAčent:
* Simpatije za Ruse in Japonce. Dunajski ilustrovani »Kx-trablatt" je opozoril svoje naročnike, naj ma naznanijo, za katero stranko v rusko-japonski vojni se ogrevajo. Obljubil je, da odgovore natisne z imeni. In tu so se takoj požurili ljudje, ki si žele videti svoje ime in zraven še svo e „merodajno" mnenje natisneno. Odgovori so res komični J. Cheloth in F. Cseskv želita Rusiji zmago, „ker so Rusi pobožni in potrpežljivi", Fr. Ha-ney „kot kristjan" in patrijot", L. Polzi -kot antisemit", K. Erich „iz spoštovanja za človeško dostojnost", J. Jenik -kot dostojni kristjan, J. Rudolf „v zniislu svetovnega miru", Katarina Mandl nker so Japonci hinavsko ljudstvo", Fr. Hofman „kot arijec", Risa, Hedi in Elly Falkenhorst „ker bi neznansko rade imele lepe in bogate Ruse za može", Josipina Flamaus, Alojza Čemer in Ana Marter „se ogrevajo za ognjevite Ruse", Jos. Lintner je „8 Šlovanko zaročen", Anton Patrys ker je „njegova prijateljica iz Rusije" itd. Za Japonce se navdušujejo med drugimi: Sašo Eisenberg „kot sovražnik absolutizma in socialist, 20 let star go-rori nemško in poljsko ter bi šel z veseljem na vojno" ; par drugib zato, ker -so Rusi lakomni zemlje", ker je „David Golijata ubil-, iz socialnih in verskih
vzrokov". Leopold Vogler pa je na strani Japoncev, ker ima „tako močno rad lepe, ljubke, zveste Japonke, ki ljubijo cvetlice ter ne nosijo korzetov."
* Korist čebel za It me tijstvo. Naš rojak, inžener Ferdinand Lupša je priobčil v „Carinthiji" sledeče zanimivo izračunanje: Panj šteje poleti povprečno 18.000 čebelj. Okoli 75 čebel izleti vsako minuto iz panja. Od 7. zjutraj do 6. zvečer računamo tedaj 49.500 izletov. Vsaka čebela obišče med svojim izletom do 45 cvetov. Ako računamo na leto 100 lepih dni, dobimo 222.750.000 cvetov, ki jih čebele enega panja obiščejo v enem letu. Ako oplemenijo le deseti del obiskanih cvetov, je še vedno 22.275.000 oplemenjenih cvetov. Racunimo vrednost oplemenjenih 100 cvetov le eden vinar, ima se kmetijstvo še vedno samo enemu panju zahvaliti za 222*75 K na leto.
* Neprijeten položaj. Neki angleški odvetnrk pripoveduje, da je enkrat prostovoljno prevzel zagovarjanje nrkega krojaškega pomočnika, ki ga je njegov mojster obdolžil, da mu je ukradel nove hlače. Pomočnik je napravil namreč na odvetnika tak vtis, da ;e bi prepričan o njegovi nedolžnosti In v tej zavesti g« je tudi izborno zagovarja), da je bil pomočnik oproščen. Tod* obtoženi se ni ganil s svojega sedež*, terouč je prestrašeno spremljal g očmi svojega mojstra Zagovorniku se je tako vedenje čudno zd»Io ter je vprašal svojega klijenta: »Ma? ee niste se dovolj nasedeti, ali nis**> slišali, da ste oproščeni ?« — »O, pač, toda da vam povem resnico, na aebi imam tiste preklicane hlače in se bojim, da bi jih moj mojster zopet spoznal, afco ae vzdignem« je bil odgovor.
* Srečni izseljenci. V B iki Kotorski jw Bvojeoaaao slovela vele-trgovska hiša Qopčevićev. V krimski vojni pa so tvrdki pobrali Rusi z žitom natoVorjene iadjt*. ki bo bile namenjene Angležem. Vsled tega so Gopčevići postali reveži. Pred do brimi 30 leti »e je vseh pet mJsdih bratov izselilo v Ameriko. V San Frančišku so začeli trgovino ter so ni napravili kmalu lepo premoženje. Vrhutega se je v brata Miloša za ljubila bogat* Američanka Narny Floyd. ki mu jt* prinesla v zakon dva milijona dolarjev. Dva brata sta medtem v Ameriki umrla, ostali trije pa se vrnejo v domovino ter osnujejo v Dalmaciji s svojim premoženjem veliko industrijsko podjetje, da na ta način priskrbe zaslužka svojim revnim rojakom.
' Italijansko prebivalstvo !?0 poklicu. Po zadnjem ljudskem štetju v Italiji se razdeli prebivalstvo po poklicu: 9 611.003 kmetovalcev (med njimi 3 200002 žensk); 55 464 se jih peča z lovom in ribištvom; 3 989.816 z industrijo (med njimi 1,371426 žens*}* 1,196 744 s trgovino (170 9u5 žensk); 574 855 s hišnimi opra-, k; (402 980 žensfc); 178.241 z javno upravo 56 380 /. zasebno upravo; 204 012 jih je v armadi in mornarici; 103 430 pri pouku (63.873 žensk); 129 893 je cerkvenih »služahnikov«; 69.913 se t h bavi z zdravniškim po klicem; 33.746 s pravoalovjem; 6377 z znanstvom (med njimi so tudi žur-nahs'..); 22 775 z znanstvom kot iz učenim poklicem; 844644 z lepimi umetnostna*; 600.752 jih živi od svojih rent, 146 853 od javne dobrodeS nost --m spadajo bolniki v bolnišnicah, hiralnicah, berači in jetniki) Pri 10.603 prem talcih ne more statistika navesti pokl.'ca. T«> eo men'^ brigantje. tatie in poatopa&i.
* Sodnik ne pozna praznoverja« Prod sodnim tilnikom KusofiArjem v Gradcu se j«* te dni y*govarjaia lepa 23'etna Rezka 0«frić iz Varaždin-, ont^žmu, da je svo;i prijateljici odnesia obleko. Oo-toženka »e trdila, da &\ ie obleko le izposodila ter bi jo bila gotovo vrnila. Sodnik je med njenun gOStebe nednim zatrjevanjem kihnii. »Bog pomozi! No vidite, gospod sodnik, da je res!« je zmsgonosno pristavila R~*zka. Sodnik: »B >g plati! Toda verjeti vam vkljub temu ne mor«m«. Obsodil jo je v 3dnevni zapcr ter š<? pristavil, ds. mori kasen taknj nastopiti, ker stanuje na Ogrskem, t. j. v Varaždinu!
Mlekarna presvetega srca Jezusa in Brezmadežnega sjpoćetja. T»ko novost lmsjo \a.j '.>>.; klerikalci ter delajo po listih veliko reklamo zanjo. In najboljše je, da 86 sklicuje;.« ravno na ime m\*-karn^. V listih je namreč* čitati: »Mlekarna se imenuje zavod najsvetejšega srca Jezusa in Brezmadežnega spočetja, ime, ki dovolj (?) jaBno doka zute organizacijo, postanek (?) mo ralno in finančoo moč mlekarne«. Po tem bedastem besedilu bi bilo najsvetejše Jezusovo «roe in Marijino brezmadežno spočetje pri mlekarni ce'o finančno prizadeto! Višje menda ultramontanska koziarija ri" urre
* Cela iss versko blazna. Kdo bi verjel, da se v 20 stoletju more kaj takega zgoditi, kakor ne
davno v pcrtugiški vasi Montouru. Nekega stare », je p^pnde' kro. d* so j vsi mislili, da je umri. Pr rouiii so vse potrebno za pogreb. Poklicani valki brivec bi bil moral navideznega starca umiti in preobleči. Ko pa je »mrtvec« prišel v dotiko s mrzlo vodo, se je prebudil ter začel zdihovati. Navzoči ao atekli na eeato ter začeli vpiti da je prišel hudič. Vseh ae je lotila nekaka blaznost. Brivec jih je peljal v cerkev, se do nagega slekel ter izjavil, dt je nadangel;, ki si ga ie Bog izbral, da premaga hudiča. Zapovedal je celi zbrani obČmi, naj se ženske in moški do nazega slečejo, ga molijo ter korakajo mimo njega. In ljudi je že prešinila taka ekstaza, da sa mu ni nihSe upiral. Končno je zapoved**! nagim ženskam, naj gredo po rokah za njim na boj proti hudiču In ta Audna procesija je obhodila c-do vas. j Škandal je bil seveda nepopisen. I Skof je dal cerkev zapreti lim \ vaščanev je neozdravljivo versko b!...z:.:i»   ter hodijo le nagi po vasi.
* Dobro poučen list. Nedavno se je mudil v K mu šesti s»n nemSkeara cesarji, 14ietm princ Jo-ahim Rimski list »Tribuna«, ii atovi za ur., bo i" italijanski list, se je dolgo mučil, da bi dogtiil, v kakšni rod binski avezi je princ z nemškim cesarjem. Najprej je priobčila lako ni 800 vest, da je prišel v R<m vnuk nemškega cesarja. Ko so v uredništvu zapazili, da drugi tisti to ve t z*ni-kujejo, pogledali sa v almanah Gotha*' kjer so našli, da živi neki princ Jo-&him Frdrrife Leopold, ki se je rodil leta 1865. Iti »Tribuna« |e brž priobčila življenjepis tega princ* («i ga zovejo v Nemčiji jjrinca Friderik* Leopolda) t^r opisal* marešjalno prikazen pruskega princa in generala, ki biva sedaj v Rimu Ko pa je mladi princ ode o-o val z Rima, sapa sil j^ ooroČevrtlec tega iista, da je pr no še fantek ter je nitr> sporočil, da ta princ ni general, temuč nečak nem-esega cesarja. In pri ten je ».udi oatata.
* Svarilo pred portreti iz Pariza. Piše se nam: V zadnjem Času pošilja „tvrdkau Reinhard Becker & Comp. v Parizu vabila do raznih oseb naj si dajo napraviti pri tej firmi brezplačno sliko v naravni velikosti. Tvrdka želi namreč udomačiti se v naši državi in zato je sklenila, da napravi raznim osebam gratis-portrete; okvira ni treba kupiti, kakor to zahtevajo druga kunkurenena pod etja. Ce si odposlal potem svojo fotografijo na dano adreso, dobiš v kratkem pismo, da je slika, risana z ogljem izborno izpala. Kakor hitro odpošlješ za carino in druge malenkosti 8 80 K, dobiš umotvor brezplačno na dom. Ko si teh 8*80 K žrtvoval, pride Čez kake tri tedne pismo, v katerem pravi tirma. da se je žalibog zgodila neka pomota. Sliko so pomotoma namreč djali v okvir, vreden 43 K in odposlali zaboj 8 povzetjem 11*30 K. Vsa prizidevanja, po-šiljatev ustaviti na železnici so bila zaman, ker je že šla čez mejo. Ker pa je okvir vreden 43 K, a povzetje znaša samo 11*30 K, naj stranka to malenkost plača, saj jo bode umotvor zadostno odškodo-val. Končno dojde zabojček po pošti, a povzetje je naraslo že čez 13 K, ker je treba carino še enkrat plačati, oziroma, ker j c v Parizu niso plačali. Ia kaka je slika? Povsem nič vredno, nejasno in neretuširano fotografsko povečanje v približno polovični naravni velikosti. Okvir je navaden „Goldleisteurahmen", surovo zbit 1 skupaj in tudi brez vrednosti. Vsa stvar je torej očiten švindel, s katerim se slepari lahkoverno občinstvo. Ker se je bati, da bode „tvrdka" tudi po deželi lovila svoje žrtve, bi bilo v interesu slovenskega občinstva, da bi naši Časniki to notico posneli.
* Prvi izdelovatelj razglednic. V NfTimberku !«* n«^a*>no umrl Fr. Boricb, ki je l^ta 1872 izdelki prvo razglednico za poatoi promet. I/.š'a j* v aaloiništvn H Lo oberja v Cunhu. B )rich i« obiskoval v   Mor<ak«"x?ern   Qmetnoobrt,no š<>'o.
* Panamerišlia železnica. Amerika namerava graditi velikansko železnico, ki bo vezala Severno in Srednjo Ameriko. Stroški so proracu-njeni na 1 258.000.000 frankov. Proga bo šla od Hudsonbaja čez Wiuipeg, Dakoto, Kansas, Oklabama, Texas, Mehiko, Srednjo Ameriko, Panamo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Argentiuijo do Bnenos-Avres. S stransko progo, ki bo vezala Rio de Janeiro in Valparaiso z glavno progo, bo merila 17.000 km. Izdelana bo v 8 letih.
* Pogreb korejske cesarice. Dne 10. t. m. so šele pokopali korejsko cesarico-vdovo, ki je umrla že v mesecu jauuvarju. Neki evropski poročevalec piše o pogrebnih ceremonijah iz Seula: Krsta je postavljena na katafalku pri zapadnih mestnih vratih. Tukaj so se navsezgodaj zbrali vsi člani diplomatskega zbora. Prišlo je na tisoče ljudi s svetilkami in vojaki. Korejski cesar, ki je bil pisano oblečen, je prišel ob 6. zjutraj. Kmalu nato se je vzdignil sprevod ter
se začel pomikati k groba, ki je bil šest milj izven mesta. Med potom je igrala vojaška godba žalostinke. Prvi so korakali vojaški oddelki, za njimi svetilci v pisanih oblekah. Potem so fantastično oblečeni ljudje nosili dve leseni krsti, okrašeni s papirnatimi zmaji. Prva krsta je bila prazna ter določena za „ velikega vragau. Okoli 200 dvornih evnuhov je stopalo ob krstah. Med sprevodom je cesar sprejemal Člane diplomatskega zbora in druge dostojanstvenike, ki so mu izražali svoje sožalje.
* Kastrupljenje s pepelom. V Kutmhori jc monsignor Vor-liček na pepelntčno aredo v cerkvi pepelil vernike na čela. Pri tem trnu je malo pepeli padlo na rano, ki \0 je imel na sredincu desne roke. Di»i j si je rano takoj oč si), zabela mu je | vsa de3p.* roka opasno ntekati. Zdravniku se je menda posrečilo, da je zastrupijenjej ustavil, teda desno roko mu codo najbrže morali odrezati.
* Splošni rentni zavod na Dunaju. Glavna skupščina bo v tn-
r<*fc, 29.marca t. 1. cb 5. pop. v »»»7-ri( stni dvorani trg. društva na Du ra^u, I., J« hannesg. 4 P n. ud<l?ž n*fci se prosijr, n»j dvignejo svoje leg t^rnacijsk« kart'« pri zavodu na Dunaju I. TuchlauO^n 4 prrti t«mu da pok- žejo zadevne r**ntue l»ste. 827
* Čipkasti zastorji po gl.
1*10 ZilofiTrt pr^proi/ Orendi na Dunaju, I., Lug<-c< 2 razpošilja do Velike noeJ trlno stkan« Jep^* čic-kaste f>r,-pro£e po izjemni c«n; ari 110 »a BttO okno ah dva dela. Krr.8*n kat*lcg z b-trvastimi podobami nre-progi odej itd, na z»htevinje xabtvnj in p*>5tnine proato. 831—1 " Nepremišljeno. A : »To je psičes mojega sosrdn. Zagotovim vas. da. js pametnejši Sot njegov ero Nao^r«. — B : »Tudi ja« sein ta\^\ že takeg* psa ■
Književnost.
— |yPod   novim orlom".
Zgodovinska povest, ki je pod tem naslovom izhajala v feljtonu našega lista, je sedaj izšla v posebnem natisu. Izdali smo to povest kot knjigo, ker smo se iz premnogih dopisov prepričali, da je občinstvu ugajala in ker se je z mnogih strani izrekla želja, naj bi se ponatisnila. Knjiga obsega 439 strani in velja 1 K (30 v, s pošto 1 K 80 v. Prodaja se samo v knjigotržnici L. S chvventnerja. Končno bodi še omenjeno, da smo napravili samo omejeno število ponatisov in da se naj torej požuri, kdor želi knjigo kupiti.
— Nove muzikalije. — Glasbena Matica naznanja svojim članom in onim, kateri hočejo društvu kot člani pristopiti, da so ravnokar v v tisku izšle nove muzikalije za društveno leto 1902 1903 in sicer ob-sezajo 33 mešanih in moških zborov, katere je uredil Matej Hubad. Zbirka je jako bogata iu za slovensko muzikalno literaturo velezanimiva, zbra-uih je v njej veliko krasnih, deloma že svetovno priznanih skladb, kakor so Mokranjčeve srbske narodne pesmi. Slovenska pevska društva, ki že mnogo let niso dobila nobenih novih zbirk mešanih ali moških zborov, dobe s to Matičino izdajo po dolgem prestanku zopet enkrat prekrasno darilo za svoje koncertne in veselične sporede. Nove muzikalije se dobivajo v „Glasbeni Matici*4 v Ljubljani, naročajo se tudi lehko pismeno. Kdor pristopi društvu kot Član, dobi te muzikalije za članarino 4 K, katero svoto je zajedno s priglasom Matici priposlati. Dosedanjim članom **e začno muzikalije te dni razpošiljati. Matičini poverjeniki izven-ljubljanski se prosijo, da prav kmalu Matici naznanijo število članov v dotič-nem poverjeništvu, da jim more Matica muzikalije za razdelitev med Člane priposlati.
— „Slovenski Pravnik.11 Vsebina 3. štev. 1. Ž.: Sovzroki kazenskih razsodeb po Slovenskem. 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Ali je nezakonski oče zavezan trpeti pravdue stroške, ki jih je imel zakonski mož, da je dognal nezakonsko rojstvo otroka, b) Ugotovitvena tožba (§ 228 c. pr. r.) c) Volilo rente (§ 687 o. d. z.) ali volilo užitka (§ 685 o. d. z)? d) K tumačenju §-a 586 o. g. z. e) Škode in stroški, ki niso nastali vsled izterjanja glavnega zahtevka nego ob priliki izterjanja glavnega zahtevka vsled krivde toženčeve, niso postranski zahtevki v zmislu g-a 54 odst. 2 j. n. in jih je vpoštevati pri pre-računanjn vrednosti spornega predmeta, f) Kako je ravnati pri določitvi zarubnega zneska, ako dobiva javno nameščen uradnik razen aktivitetne plače tudi prejemke iz uaslova privatne službe, oziroma pokojnino iu ako se prosi le izvršbe glede ene vrste teh prejemkov. Kazensko pravo. K uporabi zakona od 28. maja 1881, št. 47 drž. zak. (zoper oderuštvo). — Tudi na civilnopravno neveljavna kreditna opravila je upotrebiti določbe tega zakona. Delikt je dovršen, preduo iu ne da bi nastopil dobiček kakor končni uspeh. I
Za pojem nstiske~ bistveno ni potreba položaja, da je iemalec kredita brez premoženja. 3. Književna poročila. 4. Razne vesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 24. marca Danes ni z bojišča nobene druga vesti, kakor poročilo, da je v Port Arturja vse mirto in da japonskega bro-dovja ni videti.
Petrograd 24. marca. V niskih vojaških krogih prevladuje prepričanje, da Japonci nimajo v vojni več nadejati znatnih uspehov. To prepričanje pa ne izvira morda iz prevelike samozavesti, ampak ia treznega preudarka dejanskih razmer V obče se priznava, da so Japonci napravili sprva sicer prav dober vojoi načrt, ki se je ob pričetku vojne tudi ob-nesel, ker še Rusi niso bili pripravljeni na napad. Cim pa je prvo presenečenje na ruski strani prešlo, so bili tudi prekrižani vsi japonski načrti in Japcnci sami, ako ves položaj trezno iu resno prevdanjo, morajo priti do prepričanja, da so započeli boj brez upa zmaga
London 24 marca „Standard" javlja, da je popolnoma izmišljena vest različnih list:-v, da se je pri zadnjem naskoku na Port Artur neka ruska oklopnica potopila.
London 24. marca. Iz Sang-haja se poroča, da je pri Dusumgu stoječa japonska križarka še vedno na svojem mestu in čaka na tam mudečo se rusko vojno ladjo.
London 24 marca. Iz Tokia se poroča: M'nistrski predseJnik je v poslanski zbornici opravičeval post:panje japonske vlade napram Rusiji, minister zunanjih d^i pa je predložil vso diplcmatično korespondenco z rusko vlado
London 24. marca, h Tokio se javlja, da se je začela po posebni parlamentarni komisiji preiskava proti poslancu in uredniku Akijami, ki je obdolžen, da je imel \eleizdajsko zvezo z Rasijo
Berolin 24. marca. „Lokal-anzeiger" javlja, da so ruski pooblaščenci v Genovi, v Niči in v Marzilji v dogovorih zarad« nakupa več transportnih ladij Neka francoska družba je za štiri ladje baje zahtevala 40 milijonov frankov
Bremen 24. marca. Vse par nike tukajšnjih parobrodnih družb, ki se nahajajo v vzhodni Aziji, je nakupila ruska vlada.
Trst 24. marca. Admiral in bivši pristanski zapovednik v Pulju Ivan pl Hinke je smrtno-nevarno obolel. Star je 67 let.
Dunaj 24. marca.   V St Pol-tenu, za kateri je bil med nem škimi rjacicnalci in antisemiti ne čuveno ljut boj, je izvoljtn zopet nacionalec V. VOlkl županom.
Zagreb 24 marca. Akad senat je izdal razglas, v katerem obsoja zadnje dijaške izgrede in poživlja dijaštvo, naj že opusti bratomorni boj. Proti raznim dijakom in proti sinu dr. Franka so bile podane kazenske u vadbe.
Budimpešta 24 marca. Po slanska zbornica je sprejela po dveurni debati nagodbeni provizorij s Hrvatsko
Budimpešta 24. marca Za poročevalca v delegacijah in v na godbenem  odseku   je poslanska zbornica volila poslanca A vrelija M unicha.
Budimpešta 24. marca Finančni minister L u k a c s je predložil v današnji seji parlamentu nov investicijski zakon, ki se bistveno razločuje od prejšnjih predlog V zakonskem načrtu je odločenih med drugim 16 milijonov za pospeševanje domače industrije, katera svota se ima izplačati v petih letih
r - katara a* uporablja najnovejši eter »For-man", ki so ga že pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahoda. „Forman" je z mentolom klo-rovani eter men-tbyla.   Za lažji
nahod naj se uporablja „For-manova bata" (pušica 40 vin ), za h u j 5 i nahod pa »Forma-nove pastilc (75 vin.) za vdihavanje s pomočjo vdihavalne steklenice. Učinek je frapantan, čudovit in zlasti v početku na-
hoda presenetljiv, vsaki lekarni.
,Forman" se dobiva v I BOB—8
I   Akutne katar, bolezni v sopilih I
|   se uspešno zdravijo z roaraslilm |
.o zdravijo z rogaškim |
„Styria-vrelceni"J
Oblastveno konces.
vzgajališče
javna realka, pripravljalni razred, driavno-veljavna izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubauprtel 36
Ustanovljeno 1849. 210—10
Mo praktično na potovanju.
nepogrešljivo po kratki vporabi.
Preskušano po zdravstvenih oblastvih.
Spričevalo Dunaj, 3.julija 1687.
neobhodno potrebna
Za ohranjenje čistih zob ne zadoSča edino voda za zobe. Odstranjenje vsakovrstnih, na dlesnih se neprenehoma tvarjajočih, škodljivih tvarin more se izvršiti le po mehaničnem čiščenju v spojenju z osvežujočo in antiseptično vplivajo^o zobno crčmo. Kot tako se je „Kalodont" izkazal v vseh omikanih državah po svoji 40—2      najvplivnejši uporabi. II.
Nič več kurjih očes
na podplatih, na prstih ali med njimi, če se
rabi moj patentov. Kungol.
Brez namakanja, mazil ah obližev.
Runarol
je in
ostane doslei edino sredstvo za popolno odpravljanje kurjih očes brez bolečin. Rungol za na prste ali podplate po 1 K,
za med prste 50 vin Razpošilja po povzetju s poštnino vred ali franko, Če se denar naprej pošlje, izdelovalec
Viljem Runge
v Xsu-nu pri Toplicah
Kulmerstr. Kaiser v. Čsterr.
Priznalna in zahvalna pisma pri izdelovalcu _na ogled._737—2
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TaMO-cbioin lintmra
katera ol&jrepeuje laslčee, odstra-mjuje lunke in preprečuje Izpadanje las. 1 titeltlenlea z navodom S 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta il 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
jubiL mostu 37— *2
-v.
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija
Caiis l M
Trst-Barkovlje.
Vt steklenica K 5*—, % tte-Ueoice K 2*60. — Na predaj w MljSift trsovisas. 22
Frideno - preparati
Edino pravi higienski preparati, risiologično preskušeni. od adravstvene oblasti preiskani, spričevala od zdravnikov in
visokih aristokratov. Ehu de frideno pure proti
gubam in hujšim nečistostim polti 5 kron Cau de Frideno hrglrnlqur
za gojenje polti.......5 kron
Eau de Frideno d o u n le se
pri umivanju pride vije vodi . . 5 kron Creme de Frldčno . . 5 in 7 kron Poudrr de IVId^na ... 3 krone Ustna voda........2 kroni
higienski preparati za otroka:
Ustna vodu mm otroke . . 1 krono Baby-Creme .... 1 krono 20 vin. lepotlliia moka......80 vin.
Generalna zaloga fFRIDENO'
Dunaj, l.y Graben 28.
Filialka: London. Tovarna: Trst.
Obširni oenikl zastonj.   664 -3
Zahvala.
Slavna posojilnica v Ribnici je darovala tukajšnji soli 40 kron za nabavo učil,
knjig in druzega šolskega blaga. Z i ta velikodušni dar se prav vljudno zahvaljuje
Šolsko vodstvo v Dolenji vasi dne 22. marca 1904.
F. ftrfgorrar.
Zahvala.
Podpisano predseđnistvo „Ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Logatcu" se tem potom naj topleje zahvaljuje raem onim, ki so pripomogli, da ce je dne 19. t m.
uprizorjena veselica v prid glavni družbi tako sijajno završila. Y prvi vrs*i se zahvaljuje dragim igralkam in cenjenim igralcem s srčno željo, da ostanejo i v prihodnje istotako naklonjeni družbi. Dalje se zahvaljuje slavnemu tamburaškomu društvu „Sloga" in njegovemu načelniku g. A. Do lencu za dovršeno tamburanje; vsem velikodušnim d aro val kam in darovalcem prostovoljnih doneskov in slednjič vsem onim, ki so sploh pripomogli, da zamore podružnica poslati glavni družbi lepe velikonočne piruhe v obliki 200 kron, kakor Šesto pokrovitelj nino. Hvala lepa!
Predseđnistvo „Ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Logatcu"
dne 23. marca 1904.
Ivanka Šega   Josipina Tollazzi
t. S. tajnica. t. č. predsednica.
Borzna poročila.
Ljubljansku
„Kreditna banka11 v
Uradni kurzi dunaj. borze 28.
Naložbeni papirji-
4 2% majeva renta    .  . . 4*2°/0 srebrna renta   .  . , 4° o avstr. kronska renta . 4%    „ zlata 4°/o ogrska kronska „ 4%      „ zlata 4°,'o posojilo dežele Kranjske 4l's% posojilo mesta Spljet u Zadei 4Vi0/, bos.-herc žel. pos. 1902 4% češka dež. banka k. o. .
4% h „ h • 4Vt% Z8t pisma gal. d. hip. b. 4*/t% pest. kom. k.  o. z
Ljubljani.
marca 1904.
10°/0 pr.
4l/1°/0 zast. pisma Innerst. hr.
„  ogrske cen.
"* '« ff
dež. hr.
41/t°/0 z  piQ- °Sr- niP- Dan-4Va°/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4\'t% 0Dl CeBke ind banke 4°/0 prior. Trst-PoreČ lok. žel. 4°/o prior. dol. lat . - . 3°/0 „ iuž. žel. kup. Vi Vi 4Vt°/o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od L 1864 .... h h u 18607, . . . n      n   m 1864    ... .
,, tizske......
zem. kred. I. emisije II
n    ogr. hip. banke . f,    srbske a rrs. 100 — „    turške ......
Basilika        srečke  .  . .
Kreditne „ ...
Inomoške M       .  . .
Krakovske        „      .   . .
Ljubljanske      „      .   . .
Avst. rud. križa „ ...
Ogr.    „     ii ...
Rudolfove „ ...
Salcburfike „
Dunajaka kom. ,,     . . .
Dalnla«.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . • Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe CeSke sladkorne družbe . .
99*50 99 4& 9945
97 95 11790 100-— 100-25 100 — IOC'15
100- — 100-
101- 50
106-10 101-
100-50 100l5i
100*-100-50
98- 5/
99- ES01 297*25!
ior—j
150*75| 1*1 — 258 —I 166 701 2^2 287—j 265—1 R8- — 125 -2120! 464 — 81 — 78 — 67— 62 — 28-75 68 — 77-601 -
79*75 637-
1606 — 643*50 761 — 24960 643 -406 50
1890 — 477-50 360 462 — 153 —
99*70 99*65 99*65 11915 G815 11*10 100*75 10125 10» r -10115
100 25 100*30 101-80
107*-102 —
101 — 10115
101 — 101 —
100- -29925 10170
15175 18350 262 — 167 70 302 — 292 50 269 50 91*80 126 — 22 20 475 — 85 — 83 — 72'— 64 — 2976 73 — 80*50 512*—
80 75 638 —
1616* -644*50 762 — 25150 6i7 — 4^7 50
1900 -478 — 362-466 — 157 —
Valut«
C. kr. cekin...... 1135 1139
ao franki 1909 19-12
20 marke....... 23*52 9368
Sovereigns....... 2398 24*06
Marke........ 11760 117*70
LaSki bankovci..... 95 26 96 45
Rublji........ 25376 254150
Dolarji........ 4*84 B*—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24. marca 1904.
Plenica sa april. . . . "a* BO kg K 808
tt     n oki 1903 . Ež        „  april     . . Koruza „ maj 1904 . Oves     „ maj  .... »80 Efektiv, nespremenjeno.
ti
»i BO „  M 807
60 „ 80
ii ii
ii n
6 44 618 6 32
„Slovenski Narod'1
te prodaja v poaameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I. Bizjak,  Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. L. Blaznik, Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
H. FuchSj Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sever, Gosposke ulice št 12. J. Sušnik, Rimska cesta št 18. A. Svatek, Mestni trg št 25. F. ŠeSarkj Šelenburgove ulice št. i. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. A. Velkovrh, Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik;
Marija Ažman, trafika.
Skofja Loka:
Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu Št 34.
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Radovljica: Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvora): Ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec.
Javornik : Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica:
Mijo Crobotek, trgovec.
Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško:
Henrik Stanzer, trgovec. Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Makso Japel, trgovec.
Cirknlca:
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina VVerli, trafikantinja.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica:
Ivana Tomšič, trgovka
Celje:
Marija Miklauc, trafika v »Narodnem domu".
Zidani most: Mary Peierman, trafika i a kolodvoru.
Celovec. Josip Sovva, časopisni biro. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2).
Trst:
M. Bevk, Piazza Barriera vecchia (vo-^al ulice Bosco št. 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma St 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Molin pic coJo št 8
Pulj :
Marija SchUtz, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
A. PMoinjak, Via del Molo.
Umrli so v Ljubljani:
V deielni bolnici:
Dne 16. marca: Tomaž Cvetnič, dninar, C3 let, suSica — Ivan Bohm, dijak, 13 let, jetika. — Valentin Piber, krojač, 41 let, jetika. — Leopold Šimic, gostač, 73 let, mrzlica
Dne 18. marca: Anton Grom, posestnikov sin, 34 let, jetika. — Marijana Jakič, delavčeva žena, 30 let, Ruptura uteri.
V otroški bolnici:
Dne 21. marca: Pranja MaleS, zidarjeva hči, 2'/t lata, vnetje možgan.
Dne 22. marca: Ignacij Mlinar, vrtnar, 37 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila Ir Metoda I
i
		icrlua tO			tk TMO mm
M are	Caa opazovani a	Stanjđ barometra v mm.	Kile	Vetrovi	Nebo
23	9. av.	733 2	31	ar. sever	oblačno
24 •	7. aj. 2. pop.	733 8 734*3	26 5*4	brezvetr. al. jug	jaano dež
	Srednja včerajšnja			temperatura:  5 5°,	
nnrmale:50'   Mo^rioa v 84arah : 66 mm.
Zahvala.
Za ob času bolezni in smrti nase prerano zamrle, nepozabne tete, gospodične
Jožefe Kralj
izkazano sočutje, kakor tudi za krasne vence in šopke ter za mnogobrojno spremstvo izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 23 marca 1904
836 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti na6e nepozabne hčerke, oziroma sestrice in svakinje, gospice
Josipine
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu naSe ljubljenke ter za poklonjene krasne vence izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč svojo najiskrenejSo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo pevskemu zboru za krasne žalostinke in prostovoljni požarni brambi za spremstvo k zadnjemu počitku.
Jesenice, 22. marca 1904. 831 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, gospoda
Antona Milavca
gostilničarja in posestnika
katerega nam je tako nepričakovano in prerano ugrabila ljuta usuda, se nam je na tej bridki izgubi izrazilo od toliko strani odkritosrčno sožalje, da nas veže dolžnost tem potom izreči za primerne dokaze telažilnega sočutja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najpri8rČnejšo zahvalo. — Posebno se pa Se zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo ter pevskemu društvu za ganljive žalostinke
Planina, 20 marca 1904. 837 Žalujoči ostali.
Naprodaj je nanovo zidana
hiša št. 12
z vrtom v Radovljici Pod mestom
tik železniške postaje, pripravna za vsako obrt. — Kup se izve pri lastnici hiše Ani Gruden, posestnici v Radovljici, Pod mestom št. 12. 712-3
«)l'f^4<£r^
Elauerjev I
Triglav"
sprejmeta se v trgovino s papijrjem
fr. iglic 8461
Mestni trg stev. II.
Kovinska zadruga v Ljubljani sprejme takoj več
učencev
za ključarje, kovače, pasarje, kleparje in pilarje. — Vprašati je pri predstojniku JI. C. Ahćinu — VVolfove ulice št. 8. 774—2
Lepo posestvo 1
v bližini mesta s hišo za stanovanja iu gospodarskimi poslopji se vredno proda Kje pove oprav, „rtlov. Naroda*.
Zastopnika
za Kranjsko išče proti proviziji to varna za steklo.
Gospodje, ki so te stroke vajeni in pri odjemalcih že uvedeni, naj pošljejo ponudbe upravništvu ^Slov. Naroda- pod lfD. D." 776—o
Perj e
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
r. hiti 912
Pred atteofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Zakup!!
Travniki in vrtovi na ljubljanskem Gradu se dajo za leto 1904 v zakup. 819-2
Pismene, s kolekom za 1 K ko lekovaue ponudbe, naj se vladajo do 31. wnBwca 1904 pri c. kr. finančni direkciji (hišna administracija). V Ljubljani, dne 21 marca 1#>4.
Pekarija
na jako lepem prostoru v Ljubljani se pod zelo ugodnimi pogoji odda
Ponudbe na upravništvo „S1. Nar." pod „Pekarija v Ljubljani".
B*
K
v vseh strokab odvetniškega in notai Bkega poslovanja izvežbau, sprejme v tej lastnosti stalno ali pa tudi začasni* službo, eventualno le za par ur na dan Vstopi tudi v trgovsko, zavarovaluo ali slično podjetje, kjer bi bil v navedeni stroki poraben. HM)- l
Ponudbe  uprav.   »Slov. Naroda*
najzdravejši vseh likerjev.
> o       »o <*> <v ^> <■>
Crez 3000 letnih nagelnov
se dobi po nizki ceni v mnogih vrstah iu barvah, pouajveč nasaduih (doppeli in z močnimi koreninami. — Dobi se tudi več vrst močnih,  visokih iu lepih
vrtnic feartrož).
Kje? Naroda".
pove   upravništvo „Slov.
836 i
Javna dražba
lovske pravice
v ebelnl Hadomlje se atefl
dne 30. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne za čas od
I. jan. 1904 do 31. dec. 1908
vršila pri c. kr. okrajnem glavarstva v Kamnika.
Županstvo občine Radomlje
dne 22. marca 1904. 841 Ivan Nastran, žapaa.
796-4
IPIzensko pivo
čez ulico 24 h vrček.
Sprejmeta se tudi
12 učenca
z ljudskošolsko izobrazbo.
te Latermanovem drevoredu.
Od sobote, dne 19. marca dalje
le malo časa
844
orientalski dresurni
[športni cirkus
$ajj~ \»d ioo >. i % »a i j ; -aajaj
ponije*, opic, psov, oslov i. t. d.
Ijti'Z Movo Z
Smejal se boš in moraš se smejati!
Izradi udobnosti p. n. občinstva so ob ne-»liah in praznikih tri predstave, in sicer rva ob 3. uri popoldne, druga ob B. uri -»poldne in tretja ob 7. uri zvečer — Ob Ravnikih samo dve predstavi, prva ob 4. uri popoldne, druga ob 7. zvečer
Za mnogobrojen poset prosi z vele-štovanjem ppeohtL
Triumph-štedilna ognjišča
!!o i
I
? |1IHH] j
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši innaj-nVežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 543—8
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
Si. Ool cl solim i (it sin
Iz proste roke se proda lepa
novozgrajena hiša
v Žerovnici na Gorenjskem z 10
sobami, 200 korakov od železniške postaje, pripravna za vsako obrt in posebno lepa in primerna za letovisčarje.
Natančneje se poizve pri Mariji Vovk v Mostah št. 9. 747-3
Poskusite
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
6—68
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljuo dajejo brezplačno.
občnemu zboru
Posojilnice v Zagorji ob Savi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
dne 31. marca 1904
ob O. url zverer
v posojilnični pisarni.
Vspored:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobritev računa za leto 1903.
3. Volitev načelstva in preglednika.
4. Slučajnosti.
Pri nesklepčnosti se vrSi občni zbor 1 uro pozneje pri vsaki udeležbi udov.
846 Načelstvo.
Veliko posestvo
v Gornji Šiški pri Ljubljani
» starodavno slovečo gostilno „Pri kamuiti mizi" z njivami, travniki in bostami se proda skupaj ali posamezno iz proste roke.
Več se poizve pri lastniku v Gorenji Šiški h. št. 17 ali pri c. kr. notarja dr. Fr. Voku v Ljubljani. 843—1
Najnovejši in najboljši
lobuki
za gospode in dečke
izdelki prvih u\ HtrijMltih, Itn i ijansklli Iu aii^-l j-hKIIi tovarn.
Priporoča jih v najbogatejši izberi in p d najnižjih cenah
0# J* Hamann
Zaloga klobukov
833-1
cee. kr. privilegovanih
dvor.  tovarn klobukov
W Ch. Pless, D utaj in J. Pichier, Gradec.
Klobuki  se izdelujejo   po   lastni širjavi ^lave   in po lastni napovedi oblike in se vzprejeinajo stari klobuki za barvanje in modernizovanje.
\ Nič več pleše! ^
Po izreku  premnogih zdrav nlkov Je .LOVACR1N' edino resnično sredstvo za rast las.
LOVACRIIM"
čudovito pospeSuje rast las in brade Kjer ni nikakerSne dlakice, se hitro razvije bujna r««t,  kar je s stotinami sijajnih  zahvalnih pisem dokazano.
Z
JI
LOVACRIN"
je   edino in ncdoNeino  sredstvo, ki so ga preizkusili in odobrili /tfdenrl, /.ili'H\MivfiiH oblaMiva in odličoi pro 1'eMorJi in zdravniki.
11
LOVACRIN"
nepogojno ovira pleaavoajt, Izpadanje lan. lu^kliir itd., daje lasem dovr&eno lepoto, osvežuje kožo na glavi, pospešuje rast brade, jači slabotne obrvi in trepalnice. Prezgodaj osiveli lasje dobe po „Ijovm-erlnu<( zopet prejšnjo prirodno barvo.
aU^nam veliki nieklenirl
„LOVACRIN A"
ki zadostuje za več mesecev, S 14, 3 steklenica 1* h, 6 steklenic so k.
Bofilja proti poštnemu povzetju ali će se pošlje denar naprej, evropski depot ith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45.
825-1
Mehanik
Ivan Škerl
aBtamaaaml« eaaaaamca
Opekarska cesta st. 38.
Šivalni  atrojl  po najnižji <*»■!.
Hlrlkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro In orno.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj.
A. KUNST
Ljubljana
Židorrskd vLlice -4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dama, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsaker&na naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se Bhranjujejo in «aznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
i^fffffffffTffffffffffftffff
a?« n n * n n n n n m n n n n n n n n n n n n % n n nn
I Igo, Fasching-a vdove i
*        ključavničarstvo 5
a a
%      priporoča svojo bogato zalogo n
» 6todilnih ognjico »
J najprlprostejalh kakor tudi najfinejših, *
n  z žolte medjo ali mesingom montira- %
n nih za obklade e pečnicami ali kahlami. n
J Popravljanja hitro in po ceni.  V nanj a g
*           naroČila se hitro izvršb m
n « *nnnnn*nn%nnn%t9n*%nnnnn%n*n*
38
A.KRACZMER&
Ljiljana Sv. Petra cesla 6.
priporoča
popolno zaloajo
kratkih
klavirje¥9 mignonof in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvomi in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr
dvorna zalaga-teija na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in preskrb no in zaračunavajo najcenejše.
®^av^©
za polovico cene
110
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priDoroca
R. Miklauc
Ljubljana 3 I Špitalske ulice štev. 5.
»o o*
lepo izrastlih in velikih, v bližini mesta ia takoj proda. 840
Kje pove uprav.  ,.SIov. Naroda**.
Mednarodna porama.
v Ljubljani — Pogačarjev trg.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
Svetovnoznana po neprekosljivi plastiki, perspektivi In barvah.
Potovanje po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, 26. marca 1904:
zadnji dan razstave: Momentni prizori dohoda
cesarja Franca Jožefa I.
v Berolin dne 4. maja 1900.
Od nedelje, 27. marca 1904 do sobote, 2. aprila 19041
Obljubljena dežela.
Jeruzalem.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.        10 serij 3 K.
Za šola in društva znižana vstopnina.
ViHk dan — tudi ob nrdeljah In praznikih — odprto od 9. do IT. are dopoldne In od       do *». ure
popoldne.
Z odličnim spoštovanjem «2i ravnateljstvo.
5= Agentje =s
ki se hote pečati s prodajanjem nekega razširjenega predmeta se iščejo po vseh občinah proti gotovi plači in visoki proviziji. 721 9
Ponudbe na: Arnest Agular, Budapest, VII., Josefsring 16.
graščine
išče spretnega
vrtnarja.
Ponudbe naj ae pošljejo na imenovano oskrbništvo. 816—2
Posojilnica
na Slapu pri Vipavi
registrovana zadruga z neomejeno zavezo s sedežem v Vipavi
vabi na
kateri bode
v četrtek, 7. aprila 1904
ob '-l. uri popoldne v zadružni pisarni v Vipavi.
DNEVNI RED*:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev letnega računa i u razde-
litev čistega dobička.
4. Privoljenje remuneracije načelstvu in
nadzorstvn.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Razni nasveti in predlogi.
Ako bi ob napovedani ari ne bil občni zbor sklepčen, vrSil se bode ob 3. url popoldne istega dne na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bode veljavno sklepal brez ozira na zastopane deleže.
V Vipavi, dne 21 sušca 1904.
8io Načelstvo.
Žrebanje dne 1. aprila 1904.
Promese k Tiszkim srečkam a K 7#-
Glavni dobite*;
K 180.000
848
#1
priporoča in se dobe pri
Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
rotikatarno
ill
do
847-1
smolri u-olap    P°šta Kotle» P°staia Guštan
IgSiOM       CICU        (juž. žel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mebnrnih bolečinah ter pokvarjenem prenavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, velefina namizna voda
Alpsko zdravilišče in leto• išče Rimski vrelec (Homer-Ouelle).
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami.
Glavna zaloga: ▼■• ttHMiiirr. Ljubljana Varstvena znamka.
te \\ stila
priporoča v veliki izberi po najnižjih cenah 39—3
1 i J u b IJ n n n
Židovske ulice!
S J «■ It IJi* u
Židovske ulice 1
uoie ah
ki si hoedjo zagotoviti dobre dobodke ter imajo znance in bi hoteli prevzeti glavno zastopstvo  največje tovarne strojev v sodnih okrajih ljub ljanska okolica, Litija, Kamnik, Škofja Loka, Radovljica, Postojna, Kočevje, Krško in Črnomelj, naj blagovole poslati svoje poundbe pod MSichere Existenz*   posle restante, glavna posta, Ljubljana.
Ozira se le na osebe, ki si hočejo z živahno delavnostjo ustanoviti dobro trgovino, za katero ni treba nikakega kapitala, temveč samo pridnosti in vztraj nosti, in katera daje mnogo zaslužka. Strokovnega znanja ni treba. 842—1
„CUNARD-LINE"
Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih,   in tovorov
h;*5 -1
„TRST-NEW Y0RK"
Prvo in edino vkrcavanje potnikov v domačem pri* 8tani8Ču. Prosta izborna brana in pijača. Sedaj najnižje cene. Vsak potnik naj se obrne prej za podrobneji   ..... -a ...
poduk na oblastveno po- Ljubljana, Marijin trg štev. 1
.......- verjeni —.....
Glavni zastop parobrodne družbe
„CUNARD-LINE"
04
58
0
75E-4 i ^mmmmmmm^ssmmm
ive r i be ^Hl iDRAG0TIN PUC
■   w ■    ■ ^^^^^iBL 1 m       tapetnik in preproear
(postrvi, karpe)
ima vedno v zalogi trgovina delikates
J. G. Praunseiss
vinarna, Glavni trg.
m,*
Največjo zalogo mnogovrstnega
semenja
travnega, arelenjadnega iu cvetličnega,  za katerih kakovest jamci, ima na Kranjskem edina strokovno urejena trgovina semeu na drobno in debelo
Alojzij Korsika
v Ljubljani, Šelenburgove ulice st. 5.
Velika zaloga suhih vencev iu šopkov. — Izdelujejo se tudi sveži šopki in venci s trakovi in napisi ter vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Prodajajo se cvetlice v loncih i. t. d., vse po najnižjih cenah.
Cenik za leto 1904 brezplačno.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
762-2 AloJxiJ Korstka.
K'*
es. Kr. avstrijske
državne železmct
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku
veijaven od dne i. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. P<,0GA ĆE2 TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez K'"in-Reirlin^ v Steyr, v L nc na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri B m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Cez Selzthal v Solno aJ, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 60 m popoldne osobni vlatv v Trbi5, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Rćifling v Ste/r. Linc, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz 1. in II. razr.>, Lipsko, na Dunaj Cez Arasterten — Ob 10. uri ponoCi oeobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost. Monakovo (direktni vozovi 1. in B. razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMESTO iN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražu, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne" istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novomesto, KoCevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Linc, Stejr, 151. Aoseee, Ljubno, cetovec, Beljak .direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst>. — Ob 7 ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.\ Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Linc, Steyr, Pariz, Genevo., Gardi, Bregene, Inomost, Zeli r.b jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št Mohor, Pen tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubaa, Salzthala,  Beljaka, Ce
lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 in zvečer osobni Via* z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Inomosta v Vinograd. — PROGA IZ NO VEG AMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz No7ega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega i^sta, Kočevja in ob H uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m m i.b 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUiiLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopi Mdne, ob 6. uri 19 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in l "V oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrtpejskem času, ki je za a ; in. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Motorji = Patent Adam
so najcenejša gonilna moč za
kmetijstvo in obrt pa tudi za mline in žage, ki jim včasi primanjkuje voće, ker stane ena konjska moč za 1 uro samo 4 5 vinarjev in ni treba ne kurjača ne koncesije, ker ni nobene nevarnosti.
NJredilna štupa za konje, krave in svinje. Živina po njem llT| lil hirru debel« in postane krepkejša in zatorej tudi zdravejša.
kil stane K 6 —
za kose, s katerimi tudi ženske in otroci pravilno lahko klepljejo kese. Cena K 8.—
Klepalni stroj
Ti stroji so na ogled in naprodaj v zalogi
Fran Zemana, Ljubljana
753-2
i
Poljanska   cesta  Ntev. 24-,
Za kolesarje jako važno!
rž y^^^~^~y^y "^^^
Preden^ se kdo odloČi nabaviti si kolo, naj ne zamudi ogledati si fcalogo ali vsaj naročiti ce\ovnik pravih PUCH0VIH KOLES, najnovejših modelov, katerih edino zastopstvo ima =
J ran Čuden v £jubtjam.
* * • * * Pozor!!!
One Častite gospode, ki se zanimajo za
535—5
motor-kolesa
vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTOR, da se prepriča, kako fino in popolnoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj priuči voziti.
Puchovo kolo vedno pred vsemi drugimi!
tapetnik in preprogar Dunajska cesta Štev. 18
izvršuje  vsa l»|iHiilt«liii «!#»!» ter ima v zalogi >      v to Hiruko Mpailujri*«*   predmete Immi-n«ca Izdc-llit*.
Vodja (julijanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
jjiouiiiHiiiiiKitiiii.iii.iiiiiiU.'iuniiUiUitiiiiiu
Jernej Ba novec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča: Najboljše urejeno zulo^o rux-lie«tea-«4 |t*k|»lrjt», trj*-o%-Mkllt in potilo* niii Unjls, £ol»lttli zvezltov, l»IIJ«»z-nle, ernlltt i« I.
doilnn za ljuti*!*.«; «ole. \ t« * c«-11 * 1* »< lublezii Crnh-
ee«o rneunlro. *ol»fttt~ itnjlge za IJutI*Wr
I?lolll% enil«.«* v raznih vezeh. TImIlo* ine za gospode odvetnike in c. kr. notarje, talo«* *lo%efi»l4llt lltertttov. Kaznu jaraltftiiter. J»b:i.o itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
HHHM
5W5
JOSIP STUPICA
Jenitenar In Npdfar
v Ljubljani, Prešerno«e ulice štev. 5,
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
♦ « Cene nizke. ■ m*
O O
co
N O *C
O O
"5
<9
e
L
M O
s
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-
mado .Linge Long(
po I K;
isernali zobje
i ,Mentholc-ovo ustno vodo
in zobnim praškom po i K 60 h;
£
epola polti in telesa L »Aida"-
milom: cvetlično 60 h, cream I K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg 5J3 Jurčičev trg v fjj iihljuni.
Razpošilja se proti vpoSiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
Iv. Seunig I
trgovec z usnjem na drobno in debelo 13
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dost'Haj najboljše, prosto bencina, rasle, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|aa*A|l»m cenah: I k«. Hi* It, &0 kv. « 90 h, pri
nakupu večje množine še ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
poirnenje tuijavih čevljev, usnja itd.
Letni semenj v Loškem potoku
ki je običajno 1. aprila vsakega leta, bo letos
28. marca, to je zadnji ponedeljek v tem mesecu,
Županstvo Iioški potok
dne 22. marca 1904.
841
I Linolej in povoščeno blago I
I prodajajo nn «1. l>«-l«> uujemirje 173—20        Vzorci in ceniki franko
Vzorci in cevki Iranko
Josip Pfeningberger-ja sinovi
DuilitJ  I.,   % lili ■ rini t\
Trgovina z železnico
ValentinTGolob
(prej Andr. Druškovič)
Nateza za gujat
Ljubljana, Mestni trg 10 *
priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, nateze za gujat, robe lz kositarja, kolačnikef posode za mast,  lonce za p*tnlo,  zalivače,   zehtarje,  kenvice  zh mleko in petrolej itd.     vse domače trpežno roćno delo; štedilna ognjišča, stavbne potrebščine, železniške sinje, nosilce, roman iu portiand cement, poljedelske stroje tovarne U m rat h & Co. v Pragi
W Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznlc, plaht za vozove in pristno pozla čenih   nagrobnih križev.
Staro kovino, baker, medenino, r-svinec ,   cin   in  cink   kupuje v vsaki   množini   po   iihJ\ In tih
dnevnih cenah. 6X9—3
Pečno toriio
Kotel za gnjat
Drus
I III i II— 11 II I
a ona potovanja
na Laško (Velikanoč v Rimu), v Sicilijo, na Špansko, Portugalsko, v Dalmacijo, Bosno, Crno goro, vožnje po Sredozemskem morju, na Rusko, Francosko, Angleško,
svetovno razstavo v St £ouisu»
Ugodni arrangementi. Natančni prospekti zastonj.
Mednarodna potovalna pisarna SCHENKER & CO.
Dunaj, I., Schottenring 3.
I
l2?A -3
I Kmetska posojilnica ljubljanske okauut |
reglstrovana zadruga z neomejeno zaveso
^                               V novi lastni hi&i fk
^ na vogalu Dunajske ceste ia Daimatias-rih ulic ^
^    obrestuje hranilne vloge po 4*1» °|« ^
w brrz odbitka renlncgu »iuvKa, katerega posojil- S
S                 nlca sama za vložnike plačnjr.       aoi—ee w
%    Posofila po 5" o in po 5'i«"!«. %
I Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let, |
TTradne are :  razun nedelj in praznikov vsak d.\n od S.—12. ure dopolndne in od 3.—4. ure popolndne.
Poštnega hranilničnega urada Stev. 828.406. w
Pozor!
Pozor!
Priporočam uvojo bogato zalogo puMl*. nnjnot rjalh nhirmiM m nt^Jnu* v«»Ji*»   wwmm9f   re%ol%^rJt*»   i. t. d.,   vsoh   prioadaj .Cih   rrk%lxliov in
■iiuiilclj«*. posebno pa opozarjam na
irC^r trecevne puške tsq
katere izdelujem ▼ svoji delavnici in katere «e zaradi svoje lahkote in priročne »st j vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna, naročila ter izvršujem tuii v svojo stroki spalainče natro*t»r in nnpravr točno, solidno in najceneje.
Z velespofitovanjem 4 i
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah
^JSk       IliiMlro^ttit   rniik %**tmkl}jk   i%m   znhtoo /UMionj.
dobro iđoČa, s pravico do javnega točenja žganja, bi se vzela v zakup.
Vljudne ponudbe pod l#W. 600" na uprav. „Slov. Naroda". 804—2
Hi in
se prev2emajo a snaženje in moderniziranje ua  Resljevi cesti st. 22.
786 2
C. Brilli.
Sprejmem takoj
806-2
Angeljnovo milo
JVtar zeljsko (belo) milo.
078-84
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo! ---*~
Dobivata ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
•.Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaj**
vse vrste rent, sastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev
in de vis.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000.000*—
mmtm k *shayls]s lajt preeeJae u miieitie piirji
iatrebana vrednostne papirje in     ZS«l-vatx-vaJ« «re41c* proti vnovCoje sapale kupone. ienxr*xxi ixg-va.loi-
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
i»h»i trn !■>»■— anale.  TES        B3T   Horama mto«1U TBI
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge m prejem«
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vložeui denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. 39—34
Promet s čeki In nakaznloami.
U
n
v svojo trgovino z železnino in koloni-ialnim blagom.
Franc Guštin, Metlika.
Stavbišče
nasproti krakovske kapelice, na vogalu, s 251et.no prostostjo davka, kakor tudi kamenje je na prodaj.
Vež pove A. Derganc, brivec v Ljubljani. 787—3
Dobra kuharica
je izšla     mm^SZ**___        je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani,
Dobiva ee eamo vezana; cena B K, po poeti O K 56 h.
Obsesa na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe. ima 8 lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnja&kega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jegika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 283—17
in pekarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
IT'illa.llre : Mestni trg št. 6.      Sv. Petra cesta št 26.
Priporoča si. p. n. občinstvu ob priliki
uclil^onocnilj prazniku
svoj' veliko zalogo različnih cukrenih, kakor tudi galanterijskih pirhov. V zalogi ima v veliki izberi domača in inozemska vina v steklenicah, najfinejše likerje,
pravi Maraskin iz Zadra, Benediktinec, Alaš in drugo.
Izgotavljam po naročilu
raznovrstne potice:
Vsaki dan sveži
darhljl, pince in titole. &5-1
Kočija
(Kutschienvagen) elegantna, ae ceno proda. 811—2
Sodnijske ulice št. 2, 'i. f
Klg
Klg
Fo visoki kralj, deželni vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo alkailško-moHatlSka
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid 'zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznib ženskih bolezni.
150.000
liko a f
prve in druge košnje domačih travnikov
se proda.
Več se izve pri Iliji Predoviću
v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami*
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice*4
Zagreb, Ilica št. 17. 487-n
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah.
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajata
G. Skrbić
Zagreb, Ilica 40
priporoča 487—5 svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
728—B
= S tisoCi priznalnin pisem odlikovana tovarna damskih koMiumiilh kril
Mlady čl Puš, Hrudim (Češko)
ponuja, da vsaki dami da priliko spoznati izvrstni kroj svojih izdelkov.
velemoderno francosko kostomno krilo v 7 pol
oblastveno varovano (kakor na sliki;
VVilna 7
z elegantno gamiro angleškega, dobro peritnega belo meliranega cvirnato-volnatega blaga, osobito svetlih barv: drap, siva, bordeau, mjrthe in olivno-zelena. Vsak kos se izdela posebej po naročeni meri
in zadostuje, da se navede dolgost spredaj, Sirokost črez pas in v kolkih (.13 cm pod pasom merjeno). Posije se v 3. do B. dneh. Razpošilja se le proti povzetju. Za popolno pristojnost se jamči. Vsaki poai-
ljatvi se zastonj pridene prelep ilustriran katalog za leto 1604, da se lahko na roče tudi bolj Se stroke.
Tako čudovito ceno moremo prodajati le,
ker smo posebno ugodno nakupili blago.
rti SE
&*? t&i
&S-S
V-
:?*d
■TVe. M**
pnporoca
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
BV" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
17aročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 15321 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 .6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruli in pecivo.
^^^^^^^1 ^^^^ ^^^fr^fr ^^^^^^^^^đ^^S^^S^^S^^^^^^^^^^ST^
4r
■m
]gmW* Popolnoma ^Wfm{
sveže izbrana zaloga za pomladno in letno sezono moških, deških in otroških oblek, kakor tudi damske konfekcije.
Zaradi nakupičenja zaloge in pomankanja prostora tem že sedaj primoran, da prodam blago za lastno nakupno oeno.
Crez 4000 moških sukn. oblek    ........   od   K 10"—   naprej   do najfinejše izvršitve
1500 deških oblek...........„    K   C*—       „       „        „ „
3000 otroških oblekic..........^    K   2"— n * r 187 5
1000 svršnikov, športnih sukenj, havelokov „ K 8"— „ „ „ M 2000 hlač, modnih, črtastih, najlepših vzorcev    „    K   4-"—       „        „        „ „
3000 kosov najfinejše in najnovejše damske konfekcije poslednje novosti: jopice, plašči, paletoti in ovratniki,    Z&   VS&ICO CCftO
kakor tudi prelepi damski kostumi, batistaste obleke in mične bluze. Največja izbera najfinejšega angleškega, francoskega in brnskega blaga iz ovčje volne za naročila po meri, ki ae na Dunaju naj fine je in najhitreje iivrše.
jingleško skladišče oblek
Na ogled ae pošilja komurkoli, tudi brez povzetja. — Za plačevanje ae dajo olajšave. Za mnogobrojni obisk prosi a odličnim spoštovanjem
Kapamacsija & Bondy.
Oroslav Bernatovič, poslovodja.
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
23
Slavnemu občinstvu priporočam svojo popolnoma nanovo urejeno
gostilno „pri Fortuni"
na Vodovodni cesti št. 26. V bližini IJ ubijan o.   Lep izprehod.
Točim dobra dolenjska in štajerska vina, na razpolago pa imam tudi vedno okusna gorka in mrzla jedila.
Za obilni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Jelica, Favtuna
gostil niČarka.
Naročajte izborno   384 88 g
ljubljansko delniško pivo!
ix pivovaren 0
v Žalcu in Laškem trgu. |U
—-—-1 Naročila sprejema |-— M
Centralna pisarna t Ljnbljani, Sodnijsfe nlice šti m
(Allgemeine Rentenanstalt)
Dunaj, I. Tuchlauben 4.
Izšel iz Splošnega preskrbovalnega zavoda, ki ga je 1. 1824 ustanovila Prva avstr. hranilnica.
Zavarovanje rastočih rent
za otroke in odrasle.   Ce se renta v mlajših letih ne uživa, za poznejša
leta precej naraste.
Zavarovanje osebnih rent
kapitalsko zavarovanje osebnih rent proti enkratnemu vpla-Čanju polne kapitalske premije z nastopnim uspehom:
Ako so renta prične uživati po enem letu: Ako se počaka pet let:
za 50 letne osebe   7-34 proc. 10-19 proc.
00 60 65 70 75
8- 26
9- 54 11*36 1333 16-38
1201 14-81 1931
Kapitalsko zavarovanje osebnih rent proti vplačevanju kapitalske premije v obrokih (delne premije/; zavarovanje v starostni rentni hranilnici.
827—1
t» 1» «i prospekti zai
Ponatis t-ie> no honorira«
CO
rt
>co
Ne prezrite!
Kdor želi biti postrežen7z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tVTdko« 4.9 6
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice« trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
£jubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiškanskega samostana.
Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posetmo se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure
z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se al. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikab (fa^onah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
WT „CtM niso pretirane".
Nadalje se priporoča bogata ealoga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejSe izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabtjiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
m m m m m m
m m
m *
m m m
m m m m
m m m m m m m
Optitaijzaved
FR. P. ZAJEO
LjMlau, Stari bc 28
priporoča veliko zalogo vss> kovnrjun ocal, Močnikov, daljnogledov ter vaefa optičnih predmetov.
Poprav*1* in po-itiir naročit ve, ae izvree točno ceno in takoj
1*
alne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinej&ih vrst priporoča 13
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Reich
-h param w-
ban/arija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica it. 4.
ee priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoHlrribM lofim.
Cene nlxkr.
m ♦I
mmmm
OS
<jy
Spredaj ravna oblika,
ne tišči ii n žeiodLeso. priporoča v največji izberi
Alojzij persche
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
l
-e
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—»»1   Električni  obrat. J-«—
lieno
Brati Ebari
»ta
1842.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra e. kr. drž, Ia g. kr. prfv. juž. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tnbah za akad. slikarje.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, atedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvo najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje sobnih tal pod
imenom „Ba.pldol'*. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i
9 I
i i »
\
l l
Su<nenih ostankov veliko v zalogi.
se priporoča trgovina s suknenim! s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
I     xxx| Ljnjlli xxx
jg iSptattMfcMiicatt.4.
Vzorci u »Miiuji Mttaiii prask.
-\ajnlzje eene. XaJaoll«lneJee blago.
KAROL REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik j
1826 - 41
,Rdeča zvezda' f
Ljubljana, Kolodvorske ulice41
td jožuia kolodvira druga hiti u desno.
Naj kraj &a, najcenejša in naj bolj ia vožnja
v Ameriko
ped ctar ,x  ° si ne
je na brzoparnlkih te linije.
Potniki bodo edino pri meni brezplačno  zdravniško pre-
= iskani.-------z=
1
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem  dobi  se v moji  pisarni: SI Kolodvorske ulice St. 41. H
Karol Rebek.
Antw
m i
New
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obsivkom par
gid. 2-80.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3"—.
Močni, gladki
moški
čižuii
(Štirleti) par
gld. 2-80.
Trpežni
ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-50.
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-80.
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3"—.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50,
Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine par
gld. i--.
Barvani
moški
usnjati sandali
par
gld. 2-75.
Priročni
ženski
čevlji
za na ulico par
gld. 1-SO.
Elegantni
ženski
salonski
čevUi
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
z navsknžnimi zaponami, Črni in barvani, par
gld. 2-—,
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutaia.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
Mddlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnik: A. Preatoni.
736 -2
t
97
99
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten  ■ m mm mm\   e«Ms«mA v/ vedno
jednakomerm. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiae glede tlak ovne in odporne trdoto daleč itadltrtljujoel dobroti, kakor
tudi ovoje priznano izvrstno apao«
Priporočila in spričevala
rasnih uradov in najsiovitojBih tvrdk so na raapolago.
Centralni urad: Dunaja I.v IHaslmi.ianstrp
28«-22
St.
Volitveni razpis.
823-1
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daje se ua znanje, da se bodo letošnje dopolnilne) volitve v občinski jfčt vriile v veliki dvorani „ Mestnega doma" na Cesar j a-Jožef a trgu it. 2 in da btde volil:
ilur X&. aprila : III. volilni racrrd, diie aprila : II. volilni razred, dne %9. aprila s     I. volilni razred,
toIci od osmih do dvanajstih dopo><lae. Tretji in drugi razred bodeta volila v dveh oddelkih in pripadajo prvemu oddelka volilei od A do incl. L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah ob StreliŠkih ulicah, drugemu oddelka pa volilei od M. do incl. ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestnej ledenici. Če bi bilo treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvej volitvi, to je doe 26., oziroma 28. in 30. aprila t. L, ravnotam kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoldne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, p sicer izmed izvoljenih :
a; iz III. volilnega razreda:
Josip Kozak, Vrane !?ftally :
b) iz H. volilnega razreda:
Ivan Hribar, dr. Josip Hu^ar, dr. Danilo Iflajaron, Ivan Šubic dr. Ivan Tavčar;
c) i« I. volilnega razreda:
J o« i p renče, 111) ti Pred ovir. dr. Harol Trlller, pl. Ibald Trnkoc zy.
Voliti bo torej v tretjem razredu dvoje, v drugem petero in v prvem čve-ero občinskih svetovalcev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 12. marca 1904.
ff
ANDR0P0G0N
(IznaJdilelJ P. Herrniann, Zgornja Polskava)
«.je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspebi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, zabrani Izpadanje las In odstrani prali »Je.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna prizna nja.  Cena steklenice '-i 14..
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
CSlavna zaloga In razposlljatev v I i j ubija nt pri gospodu
-II.
V zalogi imata tudi gg. V. pl* Trn-k«if/.j. A. Hane, E. Sarli v Izubijani in g. A. Rant v Kranju. Dobiva se tudi v aevem mestu m lekarni pri „Angelju".
Preprodajalci popust. 12—13
Kaj je in kaj obsega #m
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni m
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
drestta knjiga za vse
Avstrijsko
«V# M?
-7>
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokoMiane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-31
V vsakem zvezku v c. kr vojaško-gfeogTaflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg:, Število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, Sole, postne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    |. DUNAJ.....K 13" — || Sv.   VI. PRIM. I. DALM.   . K 6.60
Zv. IL SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 j Zv. VII. TIR. I. PREDARL.. „ 12.— Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „ 11.60 'i Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32.— Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO. — \\ Zv. IX. MOR. I. »LEZIJA „ 25.— Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8 —  || Zv.    X. OAL. I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjiga tržnici tukaj in v inozemstvu.
Najntja zmm iiiadilb h lajflMjiih
otroških vozičkov
In navadna do najfinejša
v Ljubljani.
tonila urttokM n fllKti i KvntjM.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
prlp*ro«iit«
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I
Krasne izbere
konfekcije
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
I. t. čili rl|i »ro^H
Anton Schuster
Ljubljana
v
Spitalske ulice štev. 7.
xxxxx>oooo<xxxxxxxxxxxw 0 Solidno blago. O  Nizke cene. O
>p<xxxxxxxxxxyxxxxxxxxxxxxxx
Veliko zalogo |
rokavic
gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SCetic za zobe, glavnikov, . dišav, mil itd. itd. 1
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
"Z "19 0911MI poj
OJMOS UBA|
«30iođuđ 12 =4 U9qzj !*!|8a a |= u| ijbuo6bj msfaAOufeu a
III 0.ipiII|l.)
I
e 1»«».
Krojaški salon za gospođe
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. &21-10
sf-*s
Št. 7833
720-3
o glavnem naboru leta 1904.
Podpisani mestni magistrat mladeničem v nabornih letih naznanja:
1. Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bode vršil letos 18. In 19. aprila v Mestnem domu" na Cesarja Jožefa trgu, in sicer 18. aprila za one znnanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k nabora v Ljabljano, 19. aprila pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano.
Začetek ob 8. uri dopoldne.
2. Nabornikom, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki se pozovejo k naboru, je priti o pravem času treznim in snažnim na nabirališče, ter naj vlože o pravem Času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.);
b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.))
d) iz rodbinskih razmer (tj 34 voj. zak.);
e) enoletnega prostovoljstva (§ 25—29 voj. zak.).
3. Naborniki, kateri žele ugodnosti po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljstva, morejo se /glasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletnega prostovoljstva pri glavnem naboru.
4. Kdor zanemari naborno dolžnost, ali v obče katero iz vojuega zakona izvirajoČih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 4. marca 1904.
Župan: Kan Hribar.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane aohne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vrlika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, upalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
J
Josip Arhar
načelnik.
95-12
■
i,       i I} lil :
■:^0>-
HAVRE-AMERIKA
Kew-york I
Prevaža potnike z brzoparniki, ki zanesljivo prevozijo v 51, do 61 „ dni preko morja, po najnižjih = cenah v =
Cena je iz
B U KS A na omenjena    I phltadclphia I <&> pristanišča: dMMMBHHHHBaf
H. razred (kajlte) K 250
III. razred (medkrov)    K 148
26-17 Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik;
flalif ai \
I
Ivan Bihelj v Buksu (Švica)
poleg kolodvora.
Vožnja LJUBLJANA—BUKS velja X—_ia samo 5 gld 3 kr. ==
31
Zaradi opustitve trgovine na Koroškem se vsa
oprava
takoj  ceno proda«
Oprava obstoji iz portala z 8 zrcalnimi Šipami, pri vhodu 2 zrcalni šipi, 1 delikatesna miza (pudel) z marmonato ploščo, kakor tudi vse štelaže iu omare za mauufakturijo iu galanterijo. Od portala pošljem lahko podobo. — Vpraša se pri Ivanu Jasser, Vrba na Vrbskem jezeru. (Velden a. \Vorthersee). 6b9-8
pre$elitci> mednega $alona
in trgcuinc
^Vljudno  ua&itanjatu, da d«m  auojo liaovitto   piesetita  v  mnoao večje  ptotoce 749-3 X^ ^Ts^^^i
ped tronce, tit^ 5raf*«ekega mostu (dosedanje skladišče gespedo Fe'iKs tJrbonca). ^/
cW('ito oyo&az}an\  čaatits 3ame *ia   veliko A.-aloao cunajs&ifi  in cvjtcjtnafttift paitš&tfv modelov ttt piodiiu prav otilmUM oftsfja.
<8 opoitova uj*m
Ida $I^of-U>anel^.
:=m_:   (Set&vcni Sopfu  in tttdtfc cvetlic $c natanko  po nazočifu roma i&dctujejo.
£j uh (ja na
U
2
&a spotit lac ^ #
# ^ in poletje
cM uM'iova n i cettvfci
M  :ji;>po:>tfjajo na ba&ttPO
781—3       »a^tonj in (zanho.
"G) 6"
Pozor!
Naznanjam, da kupujem maklenov, ftabro* in mocca les. Omenjeni les mora biti ravau, brez grč in ne pod 20 cm premerne debelosti, — h ruško v iu jelše v les, a ne pod 25 cm« Dolgost brez pomena Za debelejša debla se primerno več plača. 7b4—d
VVilliam Prym
tvornica za lesene izdelke na Polzeli.
(Heilenstein). j
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre onilem blagoslovu otrok. Z več tiaoć Eahva>nicarm podilja diskretno za 90 h 7 avatr. znamkah gospa 4. I4*tip«. Berlin S.W. 220Lirnien-Htraase 50
Prve vrst6 zavarovalnica za j ]][[|q[! ff^OVSKl ll življenje sprejme pod ugod- i   _ ^ "
nimi pogoji nekaj gospodov za j ?e!czDinske stroke, slovenskega in _        _      _ _ I ske£a jezika v govoru m pisavi p
noma zmožen, se takoj sprejme. Več pove upravništvo ..Slov.
i
akviziterje
(nabiranje zavarovanj) za Kranjsko in Spodnje Štajersko.
Pismene ponudbe pod „Zavaro-valnica za življenje" na upravništvo „Slov. Naroda". 192 2
Bratje NOVAKOVIC
v
r
Škrat"
Ljubljana c*^1* lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stari trg št. 15.        v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in O O     O O olja na drobno in na debelo.  O O O
759-3
Zahtevajte samo
SELLE * KARY-Jev
Špecialitete v kravatah. Ovratniki, jttanšete.
S
IM U
Ii
čistilno sredstvo
za vsako boljše obuvalo.
Btmenc in črno.
n
I  Posebno priporočljivo za revije i»
I    t»«»*ciiliM-,  OHearla-, t-tievr«*-au\- In iakoTP^u uMnJa.
Dunaj XII./1.330-8
I 75
POMLADNE
1
I
i 1 i i
t t
? T
JKoderci.
Rokavice. Trakovi in
HSp
vsako vrste.
NOVOST
Čipke.   63 -1
Vezenine.
Svilnato
blago.
pajčolani.
predpasniku
SO DOSLE!!
ERNEST SARK
Stari trg št. I.
i 1
Damski pasovi.  Posamenterije. Čipkasti
Cepiče.
c/i
0»
*
edini slovenski humoristično-sati-riini tednik, ki prinaša bkO'učnc
originalne j/Z^e j
J^haja v Jrstu vsako soboto. Naročnina 3a vse teto 6 Jf, je pol leta 3 Jf Posamezne številfe se prodajajo po tO stotink.
Zahtevajte brezplačne številke na o&:
Več sto divjih
krepko drevje za drevo rede in nasade
i m ćt s* a proda;
tržko oskrbništvo
v Postojni.
r
1
£ittott £škere
Zlatorog.
To krasno  narodno pravi;! Zlatorogu je peanifiko obdelal seii.i ASkerc, in  to popolnoma drufaćv nego je bila znana doslej po Funtk* vem prev(>du nemSke Baumbach^ idile    ASker.*> se je  tesneje okle t. pravljifike snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter Mtdrial tudi demona .Zelenega lovca" Tak je ustvaril Aškerc iz narodne prav ljice čisto novo, svojo epsko pesniti v zato se nadejamo, da zaalovi seda med   nami   tudi   njegov   iav irc1 slovenski „Zlatorog-
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v LJubljani
in velja bruSiran 1 K o«1 b. i 1 K 70 h.
Otvoritev trgovske zaloge blaga
ičeve ceste, zgradil lenim in platnenim
Usojam Si vljudno naznaniti, da sem v Ljubljani, poleg frančiškanske cerkve, na vogalu Sv. Petra in Mikloši moderno hišo za trgovsko zalogo blaga, katero bodem otvoril sredi tekočega meseca z modnim, manufakturnim, sukm
blaaom na debelo in na drobno. m . . _ , ,.w        % m
Vsled zveze s prvimi tovarnami mi bo niogoee štitim p. u. odjemalcem oddajati iz popolnoma nanovo sortirane nkg« Uag« najbolje po kolikor
mogo%mz^ obstoječo trgovino na drobno bom vodil nespremenjeno dalje, dot im preselim trgovino na debelo
v trgovsko zalogo blaga v novi hiši.
ivsko zalogo Diaga v novi nisi. , _        _ ..
Zbirke vzorcev najnovejša modnega blaga se bodo pošiljale častitilll p. n. odjemaleem na zahtevo drage volje poštnine prosto.
Ob priliki te objave se vljudno zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim obenem za istotako obilen obisk v dosedanji m f
V Ljubljani, dne 9. marca 1904.
novi trgovini.
699-5
Jamkaj je tudi ceno naprodaj nekaj manufakturnih štelaž. ~Wl
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
LastninaJiu tisk m nNarodne tiskarne"
99
67739114228637
45