Glasilo delniške družbe Alpina LETNIK 34 # y # # DELO ZAJEC ALFONZ ' LOŠKA C. 56 64226 žIRl POŠTNINA PLAČANA \o> Izhodišča razvoja Alpine na poomgi prednosti in slabosti - t^ajcLo^wrisfek na vsakem delu poslovnega procesa Porok uspeha - kakovostno delo Alpina je v zadnjem obdobju že dodobra izoblikovala svojo podobo, tako navznoter kot tudi navzven. Ob kritični presoji ugotovimo, da smo Uspešnejši v pripravi ustreznih kolekcij (definiranje proizvoda); to je dejavnosti, s katero se Druga seja skupščine delniške družbe - 7. marca v četrtek, 7. marca se bo že drugič sestala skupščina družbe. Sklic skupščine je bil objavljen v Uradnem listu RS in časopisu Jielo. Na dnevnem redu bo sprejem spre-•nernb in dopolnitev statuta družbe ter obravnava poslovnih rezultatov - razporeditev dobička za leto 1993 in 1994. Predlagatelja točk dnevnega reda sta začasna uprava in nadzorni svet. V zvezi s statutom se predlaga predvsem sprememba nekaterih določb, ki se nanašajo upravo. V sedanjem statutu, sprejetem v fazi preoblikovanja Alpine v delniško druž-je določena 8-članska uprava. Tako začasna uprava kot nadzorni svet menita, da za Uspešnejše delo in vodenje družbe tako številna uprava ni zagotovilo. Glede na sedanjo organiziranost in dejstvo, da je Alpino tudi v preteklih obdobjih vedno vodil direktor s po-"ločjo kolegija in dejstvo, da vodenje poslov sedaj po zakonu nadzira še nadzorni svet, predlagatelja predlagata, da se vodenje družbe poveri eni osebi - (predsedniku), ki je hkrati generalni direktor. Član uprave pa je Seveda tudi delavski direktor. Upravo naj bi 'orej sestavljala generalni direktor in delavski direktor. Predlaga se tudi statutarna opre-'lelitev poslovodnega sveta kot posvetoval-no-izvršilnega organa uprave, določba o pravici generalnega direktorja do udeležbe pri dobičku družbe, spreminja pa se tudi določba, ki se nanaša na rok za predložitev letnega poročila. Skupščina naj bi obravnavala tudi rezultate poslovanja iz let 1993 in 1994. V teh letih je Alpina sicer poslovala še kot družbeno podjetje in je rezultate obravnaval in sprejemal delavski svet podjetja. Ker pa se je kapital Alpine kot delniške druž-^ Ugotavljal po stanju 1.1. 1993, preoblikovanje Alpine v delniško družbo pa je bilo ^Ijučeno maja 1995, predlagatelja dajeta skupščini v potrditev tudi rezultate poslovanja in razporeditev dobička iz let 1993 in 1994. Mojca GANTAR ukvarjamo. Manj uspešni smo pri notranji kvaliteti poslovanja. Zaradi tega lahko ob težnji, da bi proizvajali le proizvode, ki bi prinašali vnaprej pričakovan zaslužek na minuto (vsaj mejno pokritje), opustimo proizvodnjo nekaterih Mag. Franci Mlinar, direktor financ in računovodstva Združenje se spet sestaja v soboto, 24. februarja ob 10. uri se bodo v Kinodvorani v Žireh, sestali člani združenja delničarjev Alpine. Obravnavali bodo gradivo, ki bo na dnevnem redu zasedanja skupščine in se odločili, kako naj vodja združenja na skupščini glasuje o predlaganih sklepih, ki bodo na dnevnem redu zasedanja. O sestanku združenja bomo sproti poročali v Informatorju, člani združenja, ki pa niso več zaposleni v Alpini, bodo vabila z gradivom prejeli na dom. izdelkov, ki bi jih sicer dobro prodajali v bližnji prihodnosti. Temu sledi opustitev proizvodnje določenega proizvoda in intenzivna priprava novega proizvoda, ki pa je zopet v nevarnosti, da (nadaljevanje na 2. strani) Ni bila žetev tako bogata, da bi po nepotrebnem dvigali toliko prahu Zakaj nam ni mar ne za setev, še celo na žetev se požvižgamo; le to računamo, koliko »kruha« homo lahko spekli... Tako razmišljam potem, ko poslušani oceno, koliko smo hili uspešni in koliko neuspešni. Uspešni zaradi sehe in neuspešni zaradi drugih, seveda. Če imamo ogledalo zato, da se vanj pogledamo, da se lahko uredimo, preden stopimo med ljudi, ohrnimo »ogledalo/' tudi v tem pogledu. Pa se vprašajmo: koliko smo hili uspešni zaradi drugih (splošne razmere} oz. neuspešni zaradi .sehe. Prepričan sem, da je tu začetek našega boljšega dela. Temeljno je namreč, da smo pred sehoj odkriti in da si znamo pogledati v oči. To je seveda večali manj iluzija, ker kljuh temu, da gre za nas, na vse skupaj gledamo le vsak zase, kot posamezniki, s svojimi vrednotami, znanjem, okolnostmi; in seveda glede na položaj. Zato .so rešitve ponavadi kompromis, pri katerem se večji del »vrvi« znajde na strani močnejšega. Tako pač je. Tako preostane, da na podlagi takega kompromisa vsaj razmišljamo, kaj narediti, kako obdelovati, sejati in želi, da bo na koncu kaj za »• lonec. Da vsaj ne razmišljamo, kaj vse hi naredili, da nečesa, kar nam ni čisto po volji, ne hi naredili. Kar pomislite, kolikokrat se vsak od nas znajde v taki pasti. Potem pa se še hvalimo: »Največ sem naredil s tem, da nisem nič naredil.« Takole je, vidite, med .smrtniki. Če k temu prištejemo še kakšne vrste preganjavico, ni čudno, da pozabimo, kdaj je po setvenem koledarju najugodnejše za setev. Toda vendarle: to je stvar osebnosti in vzgoje, delovnih navad (oz. razvad), odgovornosti, kulture... Nejko Podobnik kronika DOGODKOV Iz strokovnih sluib in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.. Porok uspeha - kakovostno delo (nadaljevanje s J. strani) bo opuščen še predno bo na trgu dosegel tako imenovano dozoritev. Posledica tega je tudi, da se ukvarjamo z občutno prevelikim številom proizvodov, kot da ne bi poznali prednosti specializacije, to je osredotočenja na trženje in proizvodnjo samo nekaj proizvodov. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo uspeli na trgu uveljaviti blagovno znamko Alpina; tako se je naš proizvod povzpel iz anonimnosti. To zlasti velja za zimsko športno obutev. Ti proizvodi po kvaliteti zadostijo tudi ekstremnim pogojem, ki jih zahtevajo zimski tekmovalni športi. Tudi na modnem programu smo prodrli v svet z lastno kolekcijo. Potrdili smo se, da smo sposobni hitro in kvalitetno posnemati modne zahteve visoko konkurenčnega zahodnega trga. Kritično pa se moramo ozreti sami vase in priznati, da nas čaka še ogromno dela, če bomo hoteli odpraviti napake, nerodnosti, neracional-nosti ali kakorkoli poimenujemo slabosti, ki nas omejujejo in nam preprečujejo, da bi bili uspešnejši in da bi zares tudi nekaj imeli od tega, kar smo uspeli že doseči. Naštel bom samo nekaj področij, kjer vidim možnosti izboljšav, ki bi končno prispevale tudi k boljšim rezultatom našega skupnega dela: - osredotočenje na manjše število proizvodov, - natančnejšemu definiranju organizacije bo sledila večja odgovornost posameznika za opravljeno delo, - kvaliteten proizvod mora postati sam po sebi umeven rezultat našega dela, - večji poudarek moramo dati informacijam, ki pomagajo uresničevati skupne cilje Alpine, - v proizvodnji organizirati majhne proizvodne enote, ki bi bile sposobne hitro odgovoriti potrebam trga, - vse režijske službe brez izjeme bi morale zagotoviti nemoteno oskrbovanje proizvodnih oddelkov, ker bodo samo tako zagotovljene količine iz proizvodnje, - zagotoviti sistematično obdelavo (analizo in organizacijo) nabavnih trgov in koncentracijo nabav na letni ravni, - zagotoviti, da zasedejo delovna mesta in opravljajo delo kadri z ustrezno izobrazbo, delovnimi izkušnjami in razvitim čutom za kreativno sodelovanje. Na športnem programu proizvajamo tekaško obutev, pancerje, obutev za deskanje, v drugi sezoni planinsko in trekking obutev, rolerje in drsalke. Podobno je na modnem programu kjer teče proizvodnja ženske modne obutve, glež-njarjev in škornjev, moške cestne obutve, brizgane ženske in moške obutve. Vidimo, da so naše sile razdrobljene v vseh elementih poslovanja. Obravnavati in obvladovati moramo številne prodajne tržne segmente, razvojne službe se ukvarjajo z razvijanjem številnih proizvodov (z vsakim po malo), nabava je skrajno razdrobljena in s tem neracionalna; proizvodnja zahteva širok strojni park; stalne menjave; servisiranje proizvodnje je zahtevnej- še. To terja od nas, da bomo naše delo morali koncentrirati na manjše število proizvodov in lete prodati na trgu v večjih količinah. To pa je dosegljivo z vključitvijo večjega števila marke-tinških prijemov v naše delo. Danes se vse prevečkrat srečujemo z izgovarjanjem na neopravljeno delo. Vidimo napake pri drugih, pri sebi pa ne. Ne zavedamo se dejstva, da vsako nedelo ali nekvalitetno opravljeno delo, povzroča tako ali drugače strošek podjetju in s tem zbija rezultate dobrega dela. Na koncu imamo občutek, da nismo delali ne dobro, ne slabo. Vsemu temu bo naredila konec dobra organizacija, ki bo natančno opredelila in razmejila odgovornosti. V organizacijske celice bodo povezani vsi, ki bodo sposobni s svojim delom samostojno preživeti na trgu. Iz dneva v dan se »pobijamo« z nekvaliteto našega dela. Bolj gasimo, kot sistemsko rešujemo! Opravičujemo se kupcem za napake v izdelku, ki so pogosto posledica napak v fazi razvoja ali pa pri izdelavi, za nameček še napak pri odpremi in tako naprej. Posledica vsega tega in še drugih okoliščin je ogromna količina končnih izdelkov v centralnem skladišču in maloprodajni mreži v B, C kvaliteti ali desortirane obutve. Vsi smo že brali, da proizvajalci po svetu izhajajo iz dejstva, daje kvaliteten produkt v vseh ozirih samoumeven (dejstvo) in da so na tej osnovi vse sile usmerjene predvsem v prodajo in trženje takega produkta. Pri nas pa se še vedno ukvarjamo s tem ali je normalen izmet oz. število izdelkov slabše kvalitete 1 ali več odstotkov. Skratka, pri vseh bo morala prevladati misel, da lahko iz proizvodnje pride samo izdelek prve kvalitete; da mora moje delo biti opravljeno kvalitetno; da nimam pravice zahtevati plačila za slabo opravljeno delo. Ker nismo sposobni sami od sebe uveljaviti takega načina dela, si bomo pospešeno prizadevali za dosego in uvedbo ISO 9001 standarda, ki bo predpisal kako zagotavljati kvaliteto dela in kvaliteten proizvod. Pravočasna in prava informacija je vodstvu podjetja najsodobnejše orodje, s katerim lahko razpolaga v bitki s konkurenco. To je kruto dejstvo, ki se ga ne zavedajo vsi. V Alpini smo bili in smo še uspešni v razvijanju informacijskih tokov. V preteklosti ni bilo škoda denarja za najsodobnejšo opremo - računalnike, seveda v mejah možnosti. Avtomatski obdelavi podatkov smo vedno dajali velik poudarek. Lahko zaključim, da smo bili v tem pogledu pred našimi konkurenti. S tem pa ne moremo biti zadovoljni. Težava je v tem, da so informacije pridobljene za posamezno področje. Prihaja do kreiranja informacijskih podsistemov, namenjene izključno posameznim službam, pojavljajo se primeri podvajanj. Skratka, razpolagamo s preveliko količino informacij, ki tako postajajo dezinformacije predvsem za vodstveno strukturo. Končna posledica tega so lahko napačne odločitve ter konfliktne situacije v samem vodstvu družbe. Temu bi naredil konec sodoben informacijski sistem, ki obvladuje celotno operativno področje, istočasno pa zagotavlja enotne informacije vodstvu kot osnova za pravilne strateške poslovne odločitve (inK' gralni informacijski sistem). Mislim, da se vsi zavedamo, da je žal konec velikih serij v proizvodnji in s tem visoki prO' duktivnosti, ki izhaja iz takega načina dela. To delo so prevzeli azijski proizvajalci, deloma tudi države bivšega socializma. Vsem nam mora pri' ti v zavest, da je naSa konkurenčna prednost v tem, da smo blizu evropskega trga, da bo ta povpraševal po proizvodih v manjših količinah in po proizvodih, za katere bo dal trg signal " zadnjem trenutku in jih ne bo možno zagotovi" s pomočjo azijskih proizvajalcev. To pa s® proizvodi visoke kvalitete in v manjših kolifi' nah. Temu primemo pa moramo nadaljevati 1 organizacijo proizvodnje v male giblji^'^' hitro prilagajoče se enote, to je vpeljavo sodobnih rink sistemov tudi v šivalnicah. Visoko produktivnost teh enot je možno zagotoviti I' preko kvalitetnega servisa tehničnih in nabavnih in tudi drugih služb. Danes smo priča stalnemu kasnenju materialov, ki prihajajo v »hišo« preko nabavne služb^' nepopolni odpremi materialov v proizvodne oddelke in našim kooperantom. Vse to povzroČ' neprestane zastoje v proizvodnji, številna pi^' meščanja ljudi z enega na drugo delo, zamenja' va artiklov na trakovih in ponovno vračanje " delo. Skupen rezultat je znan: ni parov proizvodnje, ni minut po katerih so delavC plačani, slaba volja pri zaposlenih, ki ^ poslabšuje odnos do kvalitete; odnos do dela f nasploh slabši, kar vodi še k slabšim skupni rezultatom. Oskrbovanju proizvodnje moramo zato posvetiti še poseben poudare''' Deloma bo k temu prispevala vpeljava ISO stai^' dardov. Vendar bo pri tem glavni adut pristop posameznika in njegov pozitivni odnos do opravljenega dela. Težave, ki izhajajo iz nabavne funkcije, sei" že omenjal. Če ne bomo našli načina, kako коП' centrirati nabavo, na letnem nivoju ne bo uspe' ha. Izhajajoč iz sedanjega razdrobljenega naČi"^ kupovanja potrebnih materialov so naše nabavi# cene v povprečju od 15 do 25 % višje od na^ih direktnih konkurentov, ki kupujejo velike koli' čine. Proizvajalec bo pripravljen spustiti сеЛ^ le v primeru velikih količin, pravočasne nap"" vedi potreb in zapolnjevanju njegovih kapaci'^' preko vsega leta. Pri tem ne gre zanemariti idej^' da bi se na nabavnem področju povezovali z ostalimi slovenskimi proizvajalci obutve zarad' enotnega nastopa do dobaviteljev (in boljše?' načrtovanja). Kadrovsko področje sicer omenjam koncu, vendar velja ugotovitev, da bomo lahk" dosegali boljše rezultate le z v vseh pogledih izurjenimi kadri, ljudmi z ustrezno izobrazbo i" izkušnjami in končno z ljudmi, ki bodo dovo'J komunikativni in sposobni delati kot ekip" Prekomernemu individualizmu, zaprtosti, pripravljenosti izmenjati izkušnje z delovnii"' partnerji, ljubosumnemu skrivanju svojih d®" sežkov, ni mesta v velikem organizmu kot J' Alpina. Samo dobro delo in kvaliteten proizvod s" porok za uspešno delo v bodoče. Franci mlinar % DELOgyW kronika DOGODKOV SBS ev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Tudi roierji bodo mogoče šli »Včeraj sem že mislila, da bo prodaja po novem letu spet stekla, pa spet tak dolgčas«, je pri-^vedovala prodajalka v naši mari-''orski prodajalni Sonja Peroša. »Prodaja je to sezono še kar do-Izbor, ki ga ponujamo, je ustre-imamo sicer več ženske obutve moške. Kar zadeva prodajo obutve, ne bi mogla reči, da prodaja določene obutve posebno izstopa ~ smo pa seveda zdaj v takem času, je ponudba že desortirana; manj-nekatere številke, kar moti pro-Ljudje povprašujejo po apre-obutvi oz. po višji obutvi, kot pa ^ gležnjarje. Zlasti to velja za tiste "Pce, ki prihajajo s podeželja. . Precej prodajamo na tri čeke, če ^ nakup nad 12.000 SIT, oz. na ^ «ka za nakup nad 6.000 SIT. Na prodajo precej vpliva lokacija Prodajalne, ki ni slaba, tako da nas Judje opazijo. Imamo pa tudi nekaj Poimenovanih starih strank, ki ^'alno hodijo k nam. Seveda pa je reba vedeti, daje v Mariboru sedaj Veliko nezaposlenih, kar se pozna P" prodaji. P^islim pa tudi, daje še vedno ve-'ko ljudi, ki ne vedo za nas. »Joj, lepe modele imate, pa nisem ^cdela za vas,« včasih slišimo. . Sicer pa v zvezi z obutvijo, zlasti ^'rtisko, gredo tudi čistila in spreji; obro je, da jih imamo. Posebno to ®'ja za spreje za zaščito pred ^()kroto (waterproof) »Za naprej upam, da bomo dobro prodajali, saj je neprijetno, če ni pravega dela,« je še menila prodajalka Sonja Peroša. V Mercatorju - Modnih hiši v Mariboru so mi povedali, da z našo grosistično prodajo kar dobro sodelujejo. Očitno so zadovoljni tudi z našo kolekcijo. »Tako poslovanje z vami ocenjujem kot zelo uspešno,« je povedala prodajalka, ki največ sodeluje z našimi ljudmi. So pa očitno previdni in se kar takoj ne odločijo za naročilo. To velja tudi za naš novi program rolerjev, ki ga bomo dokompletirali z uvozom manj zahtevnih rolerjev za deklice in fante, tudi s ščitniki za kolena in komolce. Pravijo: »Bomo premislili; se bomo oglasili, ko se bomo odločili.« V Jeklotehni je podobno. Zadovoljni so z našo kolekcijo. Včasih bi prodali celo veliko več, če bi določeno vrsto obutve imeli ravno v pravem trenutku. Sodelujejo z nami, vendar svojo ponudbo dopolnjujejo tudi z uvoženim blagom. Kvaliteto naše obutve prav tako cenijo, če pa včasih pride do kakšne reklamacije, je hitro rešena. Delo z Alpino nasploh ocenjujejo kot dobro in upajo, da bo k naprej tako. V Ponudbi v Radljah ima po-slovodkinja Danica Ferš s prodajo obutve (tudi naše) dolgoletne izkušnje. Zato so njene ocene še posebno zanimive. Z obutvijo, ki jo prodajajo, je povečini zadovoljna. Kaj pa nadzorni svet, uprava, svet delavcev? I^onec prejšnjega meseca se je sestal delavcev, ki je razpravljal o pred-®Eu za spremembo statuta delniške družbe. ''o razpravi je svet soglašal s predlo-da bi upravo sestavljala kol pred-^dnik uprave delniške družbe generalni 'rektor in delavski direktor. Poleg tega 'J bi se osnoval poslovni svet, ki ga bi _ '"tavljaii vsi direktorji sektorjev. So-° ^'>je na to spremembo naj bi dala ^^upščina delniške družbe, kar pomeni, ^ šele potem statut spremenjen. Osrednja tema pa je bila poročilo nad-jPrnega sveta, zlasti v zvezi z razpravo mandata uprave, predsednika prave, oz. njihovem imenovanju. Namestnik predsednika nadzornega ^"8 Tone Eniko je razložil postopek govarjanja v zvezi s tem. od tedaj, ko , Je 27. oktobra lani nadzorni svet (NS) iJ^stituiral. Na nadaljnjih (6) sejah je '>!> ni • - "Prav, ludi Roierji so dodaten program v plastiki Roki za dobavo pa se včasih ne upoštevajo povsem. »Je pa tako,« pravi Danica Ferš, »brez ustrezne reklame ni dobre prodaje. Ljudje morajo vedeti, kaj ponujamo in če so s tem zadovoljni, je to najboljša reklama. Tudi poslovanje vaše veleprodaje ocenjujem kot solidno; morebitne težave pa uspešno rešujemo sproti,« še zatrjuje Danica Ferš. V Ravnah ima Mojca Kokelj lastno prodajalno obutve; skupaj s sorodniki pa sodeluje še pri sosednji prodajalni športne opreme. »Tukaj smo 3 km oddaljeni od Avstrije; to pomeni, da Je konkurenca velika. Obutev, ki Jo pošilja Alpina, Je v redu. Imate lepe modele, tako pri modni obutvi kot tudi pri športni. Problem pa Je sortiment, ki ima preveč majhnih številk, srednjih pa prehitro zmanjka. Tudi nogavice in drugo blago, ki nam ga ponudi Alpina, je dobrodošlo. Poskusili bomo tudi z roierji.« V prodajalni Hiserka, podjetja Žila v Slovenj (Gradcu, kjer na obutvenem oddelku prodajajo našo obutev po pogodbi, so lani kar dobro prodajali. Po novem letu pa seje prodaja ustavila. Znižanje, ki je bilo, ni kaj prida vplivalo na boljSo prodajo. Sedaj pričakujemo pomladno sezono; upamo, da bomo obutev iz dokaj lepe kolekcije dobro prodajali, menijo v Biserki. Ta Stajersko-koroSka »turneja« je le bežen vpogled v razmere, ki vladajo na delu domačega tržišča. Lahko pa rečemo, da Je naSe podjetje Se vedno dokaj ugledno, kar pa včasih sami poslabšujemo z nepremišljenimi potezami, nedoslednostjo in napakami. N. P. iskrice med drugim določil status začasne (do I. marca 1996), organiziral T" Več skupnih sej z upravo in pogo-s posameznim članom uprave, ' s predsednikom. V tem času so obravnavali najpomembnejša vprašanja, ocenjevali dosedanje delo In sklenili (6. I. 1996), da po koncu mandata začasne uprave poiščejo drugega predsednika uprave. 19. I. 1996 so se odločili, da mandat poverijo dosedanjemu direktorju flnanc in računovodstva mag. Franciju Mlinarju, kar je le ta po premisleku sprejel. Odločili so se ludi za dvočlansko upravo (predsednik uprave, ki je generalni direktor in delavski direktor) in poslovni svet, kar je bila že želja začasne uprave pa tudi novega mandatarja. To pa je seveda vezano na spremembo statuta. Člani nadzornega sveta so pojasnili, da je kandidat za novega predsednika predložil program dela, ki naj bi razgibal delovanje Alpine in s tem med drugim poskrbel tudi za zaposlenost in socialno varnost. O delu uprave je poročal ludi delavski direktor, ki je ugotovil, da delo teče normalno, ne glede na zaplete v zvezi z upravo. Organizacija Skrajnosti se oddaljujeta po kroi-nici, zalo se v končni fazi tudi povsem prihliiata. Zato hodite pozorni na nasprotne predloge. Prav lahko se zgodi, da ho nasprotnik določene organizacije s časovnim zamikom uresničeval ideje, katerim je nekoč nasprotoval. Kadri Ko hoste povsem prepričani, da imate prav, je nujno, da se lotite drugega dela. Stagnirate namreč! Kadri Samozavest je pogoj za učinkovitost, zavesi - za koristnost - in vest za kvaliteto dela. Denar Pri poslu misliti zgolj na denar, je kot ribo držati za rep. Denar Denar je res končni cilj podjetništva; toda le prava pot do tega nas lahko obogati. Kadri Če je res, da kdor visoko leta, nizko pade ali tudi: kdor nizko pade. visoko leta - je vseeno kako in kje letate - glavno je, da ne padete. Denar Denar ni vse, pravimo - kar tako. Tisti, ki ga ima dovolj, ve, da je to res. Denar Denar dela sposobnost, prizadevnost - in srečo. Uredništvo iz POSLOVNEGA sveta Novosti iz panoge, gospodarska politika vlade, vloga gospodarske ibornice, tečajna politika tolarja, borzni kotiček. Rezultati in usmeritve na podro{|u modne obutve Za kvalitetno, ne predrago obutev s prodajo lastne kolekcije na svetovni trg srno lahko zadovoljni, saj srno povečali donosnost in opustili Ion posle, pri katerih smo dosegli slabši rezultat. Nismo pa še uspeli doseči želenih ciljev, da bi prodajali na trgih take količine (preko vsega leta), da bi pokrili naše kapacitete samo z lastnim programom in boljšo donosnostjo. Trenutno se soočamo z realnostjo, to pa je z razdrobljenostjo naročil. Temu se bomo morali prilagoditi, saj bomo ob močni svetovni konkurenci le tako preživeli. Naša rešitev je v majhnih serijah, dobri kvaliteti in čim boljšem servisu. Na trge moramo prodreti čimbolj direktno, brez posrednikov. Te nam kar uspeva, vendar moramo nujno razširiti prodajne akcije na druge države, kjer še nismo prisotni: (Bližnji vzhod. Vzhodna Evropa (Madžarska, Češka, Poljska), Amerika). V vsesplošni recesiji na trgih je ta prodor zelo otežkočen. Kupci obutve si ne želijo novih dobaviteljev. Kljub informacijam o vsesplošnih slabih prodajah v Nemčiji in Franciji prodaja naših programov v Direktor komerciale modne obutve Franci Kavčič detajlističnih mrežah teče normalno. Ustavlja pa se prodaja izredno cenenih in pa izredno dragih čevljev. Ugotavljamo, daje naša kvaliteta za srednji cenovni razred primerna. Kupci si želijo primerne cene in primemo kvaliteto. Za višji cenovni razred pa nimamo ne imena in ne imiča. Vendar upamo, da si ga bo- mo v naslednjih letih ustvarili z dobrim servisom. Z direktnejšo prodajo naše kolekcije je zaslužek skoraj enkrat višji kot pa če bi delali samo Ion posel. Taka oblika je tudi dolgoročnejša in nam bo pomagala preživeti. Vendar se bomo morali prilagajati razmeram na trgih. Lon posel je bil za nas, ob izgubi trgov v Jugoslaviji in Rusiji, kratkoročen. Rezultati na modni liniji kažejo na izboljšanje donosnosti naših programov, če primerjamo podatke zadnjih let. Z ugotavljanjem, kaj se na svetovnih trgih prodaja in kaj je naša tržna niša, kjer je zaslužek najvišji, smo v nekaj letih z 2000 parov naročil prišli do položaja, da 90 % prodaje izhaja iz kolekcij, ki jih naredimo v Alpini. Tudi proizvodnjo obutve Rockport smo morali opustiti zaradi slabega zaslužka, saj nam je padec dolarja močno znižal zaslužek. Omenil bi tudi zelo ustvarjalno sodelovanje v ekipi, ki dela pri razvojni kolekciji. Izredno dobra je povezava z našimi agenti in kupci. Kupci nas iz se- zone v sezono bolj spoznavajo in tudi cenijo. Poudaril bi, daje na koncu odločitev vedno v naših rokah. Analiza trga in sveže informacije o modnih trendih in prodaji so izredno pomembne. Z vključevanjem čimbolj ugodnih materialov, združevanjem nabavnih naročil in delnim povišanjem cen smo na Zahodu dosegli prodajo, ki nam skoraj pomaga preživeti. To smo dosegli tudi s posegi v naše stroške. Zniževanje stroškov pa bo moralo biti v prihodnosti še korenitej-še, če bomo hoteli samo z zahodnimi naročili ustvariti določen profit. Lahko pa rečem, da smo blizu tega. Dodatno bodo usmerjene akcije za pokrivanje »mrtvih« sezon. Trenutno nepokritost proizvodnih zmogljivosti z naročili rešujemo s prednaročili in ocenami naročil za Zahod. Poiskati pa bomo morali zanesljive kupce v Ameriki in Rusiji, s katerimi bomo pokrivali te mrtve sezone. Izziv je velik in izredno težak, vendar upam, da nam bo uspelo tudi na tem področju. Franci KAVČIČ v dobrem tednu Andreja Grašič je zadovoljna z našimi čevlji Drugo mesto v Anterselvi na 15 km, pri čemer je Andreji Grašič ušlo prvo mesto zgolj zaradi padca pred ciljem; potem pa zmaga v slovaškem Osrhliu - na enaki progi; takoj zatem tretje mesto v šprintu (7Л km); Potem pa Se zmaga in 6. mesto na evropskem prvenstvu. To je dosedanja bera naše biatlonske šampionke. Delo-Bvljenje; Kako vi ocenjujete te uspehe in kakšna so vaša pričakovanja? Andreja Grašič: »Po novem letu sem se nekoliko sprostila in to je očitno pripomoglo k novim uspehom. V biatlonu je že tako, da je treba dobro teči pa tudi dobro streljati, drugače ni uspeha. Mislim, da sem sedaj v formi tudi kar zadeva streljanje. Na _ na treh najvišjih stopničicah v.vf seveda vpliva tudi ustrezna vadba in lahko rečem, da mi trener Korolke-vič pri tem res zna pomagati. Treningi so sedaj res zelo kvalitetni. Seveda so na tekmi potem še drugačne obremenitve in prav zato je vodstvo reprezentance razmišljalo ali naj grem pred svetovnim prvenstvom, je letos prvenstveni cilj, še na evropsko prvenstvo. Nekatere reprezentance .10 se odločile, da se evropskega prvenstva ne udeležijo in da se v miru pripravljajo. Naši so ocenili, da bo bolje, če bom ostala v tekmovalnem ritmu. Kar zadeva pričakovanja za to pomembno tekmovanje (svetovno prvet>' stvo), lahko rečem, da se s stopničkami ne bom obremenjevala; kaj hitrost lahko kaj ,zalomi'. Seveda pa se bom potrudila, da bom čim bližje temu. Za uspeh je zelo pomembno tudi zadostna motivacija.« Delo-življenje: V Alpini, zlasti tisti, ki so bolj povezani s tekmovalci' pozorno spremljajo, kako so tekmovalci zadovoljni z našimi čevlji. Andreja Grašič; »S čevlji sem pa res zadovoljna - zadnji model mi sicef ni ustrezat, zato so mi vaši hitro dostavili obutev, ki sem jo že navajeno-Moram reči. da z Alpinino obutvijo vzbujam kar veliko pozornosti, tud> glede dizajna. Skratka, zadovoljna sem in upam, da bodo vaši strokovnjaki še naprej tako uspešni.« Delo-iivljenje: Kako pa ste sicer zadovoljni s sodelovanjem z Alpino- Andreja Grašič; »Kar v redu je; pogrešam pa servisiranje Lojzeta Oblaka, kateremu želim, da bi čimprej okreval.« Delo-iivljenje: Želimo torej, da Andreji uspejo čimboljši nastopi pomembnih tekmovanjih. Upamo, da Ji bodo pri tem pripomogli tudi no^' Nejko PODOBNIK 0ВЛ^1у1ЈеФ J iz POSLOVl^EGA sveto ^ovosti i% panoge, gospodorska politika vlade, vloga gospodarske zbornice, tečajna politika tolarja, borzni kotiček. Sejem Garda - ugodno o naši kolekciji Kupci nas premalo poznajo po modni obutvi tudi za mlade Leto 1996 se je Sele začelo, na |^(xlnem programu pa ie za-Mju(ujemo prizadevanja m pri-Pi'^vo nove kolekcije za jesen-zi-"•o 1996/97, Kol vsako sezono, "•no tudi letos predstavili nove "^ele na sejmu Kxport Riva ^huh v (lardi, ki je potekal od ^ do 17, januarja. Na raz-'**vnem prostoru so nas obiskali "*■^1 že uveljavljeni poslovni part-"*Ni iz tujine, pa tudi takšni, s ka ■triini še nismo sodelovali. S tem "lislim predvsem kupce iz vzhod-"'h držav in iz (»rčije, ki kažejo "^aj veliko zanimanje za našo obutev. Kolekcija je bila dobro sprejela, kar kažejo tudi naročila vzorcev. Velik problem pa predstavljajo prezgodnji roki, saj se čas med naročilom in proizvodnjo vedno bolj zmanjšuje. Roke kupci pogojujejo z izbori modelov, ki jih bodo prodajali v trgovinah in ti povečini potekajo že v začetku februarja. In če kupec naših vzorcev do tega roka ne dobi, naša obutev ne pride v izbor in kasnejšega naročila ni. Splošna ugotovitev o odzivu na našo kolekcijo je, da smo pri kupcih znani le kot proizvajalci klasične modne obutve, /.ato menim, da pridejo k nam iskat le takšno obutev, ki so jo pri nas že kupovali in po kateri smo že poznani kot kvalitetni proizvajalci. Medlem, ko ne pokažejo zanimanja za bolj modno obutev in obutev za mlade, kljub temu, da smo to vrsto obutve že večkrat tudi ponudili. Takšno obutev kupujejo pri drugih, bodisi cenovno bolj ugodnih ali že pri uveljavljenih proizvajalcih. Majda Trček je prevzela vodenje programa modne obutve Struktura kupcev in potrebe po določeni vrsti obutve se med različnimi tujimi (Nemčija, Francija, Švica, Avstrija) in domačim trgom zelo razlikujejo. Zato je potrebno pri oblikovanju kolekcije težiti k temu, da bi oblikovali takšno kolekcijo, da bi z njo čim bolj ugodili željam in potrebam vseh kupcev. To pa je včasih zelo težko. Zato v zvezi s tem že dalj časa razmišljamo, da bo potrebno sčasoma preiti na ločitev kolekcije za domači in tuji trg. Na koncu bi rada poudarila še to, da je m predstavitev kolekcije na takšnih sejmih kot je Carda, odločilnih več dejavnikov. Poleg modelov in kolekcije kot celote predstavlja pomemben dejavnik tudi oblikovanje samega sejemskega prostora in oblikovanje cen. Če vsi ti dejavniki med seboj niso uskli^eni, je lahko odziv kupcev slabši, kar vpliva na slabše rezultate in na koncu pripelje do manjših naročil. Vse le dejavnike bomo morali v bodoče še bolj upoštevali. Majda TRČEK Tudi znižanja in popusti lahko prinesejo dobiielc y letu 1995 smo v MPM pripra-kar precej različnih akcij za Pospeševanje prodaje. Poleg rednih '*^skih znižanj, ki so dvakrat let-smo med letom poskušali z ■^nimi akcijami, ki so bile pogosto jjs^rjene v ozek segment naše pro-in tako privabiti kupce v naše P'^jalne. Skupno s sezonskim ^'ianjem je bilo večjih akcij kar , to je bistveno več kot kdaj- koli bili poprej, z uspehom akcij smo Večinoma zadovoljni, kot smo ^"dovoijni tudi z rezultati prodaje v *'seiti letu 1995, saj so bili najboljši * Zadnjih letih. Seveda se ob tako široko zasiav-Xni akciji pojavlja tudi vprašanje, ' jc tak način prodaje rentabilen j« pri tako velikem obsegu ^iževanj Se možno poslovati pozi-1^' maloprodaje v letu 1^5 je potrdil pravilnost naše od-l^'lve. Odločilno je seveda, da je Л^к bistveno večji kot je strošek I*® akcije. V pogojih tako ostre ^pkurence na trgu je v prodajo J^bno pač vložiti veliko več kot dober proizvod in solidno po-^*bo. Poleg ustrezne promocije akcije najbolj primerne. S ^nitn dogajanjem v prodajalne Rahljamo tudi stranke, ki se mo-^ Za nakup pri nas ne bi odločile. Ocena sezonskega znižanja in drugih znižanj ugodna prodajalnah in trmastem vztrajanju pri prvotno postavljenih cenah. Rad bi poudaril tudi dejstvo, da so šla vsa znižanja in popusti v breme zmanjšane marže, torej v breme maloprodajne mreže, katera je vse to pokrila iz svojega rezultata, ki je bil kljub temu še pozitiven. Tudi proizvodnji smo vse blago plačali po vnaprej dogovorjenih cenah. Ob [wdobnih akcijah se pojavljajo tudi drugi, bolj vsebinski pomisleki. Ali si mogoče s stalnimi popusti in z zniževanji dolgoročno ne znižujemo ugleda pri strankah? Ali mogoče stranke ne bodo mislile, da imamo previsoke cene in da smo jih zato potem morali znižati, da smo lahko sploh kaj prodali? Ali znižanja niso morda le slepilo za prodajo manj kvalitetnih izdelkov? Ali ne bi bilo bolje, da bi sredstva namenjena znižanjem, uporabili kje drugje, ali bolj pametno? Seveda si podobna vprašanja postavljamo pred vsako akcijo tudi v maloprodaji in poskušamo čimbolj omiliti negativne posledice. Razen pri sezonskem znižanju, se raje poslužujemo popustov, ki imajo manj negativen prizvok. Popust poskušamo prikazali kot ugodnost direktor domače Aleš Dolenc, prodaje V akcijah, kjer smo ponujali ugodnejšo prodajo le za določeno vrsto obutve, se je namreč povečala tudi prodaja drugih vrst obutve po povsem normalnih cenah. Pri presojanju ekonomske učinkovitosti znižanj ali popustov sc moramo vedno zavedati dejstva, da v prodaji lahko ustvarimo rc/ultat le s prodajo, pa tudi ob večjih stroških, nikakor pa ne preko čuvanja velikih zalog v kupcu, kol našo pozornost do kupca, ne pa razvrednotenje proizvoda. Akcije so vedno usmerjene le na ozek del ponudbe in trajajo kratek čas. Zavedamo se tudi. da imajo znižanja in popusti sicer konkreten in pozitiven vpliv na prodajo, ki pa je vendar le kratkoročen. Zato ostalih oblik oglaševanja ne zanemarjamo (seveda v okviru finančnih zmožnosti). Nasprotno, sredstva v ta namen še povečujemo in jih bomo morali povečali tudi v prihodnje. Le kombiniran učinek stalnega oglaševanja in ugodnosti za kupce nam bo vzdrževal dobro prodajo. Na trgu se bije boj za obstanek in kdor ne bo dovolj agresiven, ta pač ne bo preživel. Že na začetku sem omenil, da dober izdelek in solidna postrežba danes nista več dovolj. Seveda pa poudarjam, da so pravilno izbrana kolekcija, točni roki dobave, vrhunska kvaliteta izdelka, dobra ponudba, urejene prodajalne in pro^jalci, prijazna postrežba in dober servis nujen predpogoj in v svetu ostre konkurence samo po sebi razumljiva stvarnost. Naj bo tudi v Alpihi tako. Aleš DOLENC osrednja TEMA Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik. Kako X boljšim nagrajevanjem do vetjih uspehov v razgovoru za rubriko Osrednja tema so sodelovali: Mojca (iantar, direktorica za splošne in kadrovske zadeve, Bojan Bogataj, vodja službe za ittudij časov (normirska služba) in Milan Sovine, predsednik svobodnih sindikatov v Alpini. Delo življenje: Kako ocenjujete dosedanji sistem nagrajevanja tako v proizvodnji kol v režiji? Kakšni so vaSi predlogi za naprej? Milan Sovine: Tema, o kateri govorimo, bi morala biti naslovljena na poslovodstvo, ki bi moralo znati opredeliti cilje in motivirali zaposlene. Če jim to ne uspe. potem ne morejo opravljati svojega dela, saj ni rezultatov. Kar zadeva moje (oz. sindikalne) pripombe, so naslednje: na normi ni nikakršne stimulacije na kvaliteto. Norme so postavljene daleč od stimulalivnosli. Če it vnaprej veš, da ne boš dosegel 100%, lahko rečem, da so tudi nerealne. Na to vpliva tudi dejstvo, da kljub izrednemu zmanjšanju serij, normo še vedno postavlja islo število ljudi, ki imajo veliko več dela kot prej, ko so bile serije večje. Delavec ali delavka, ki zahteva kontrolo pravilnosti izračuna norme, le-tega večkrat sploh ne dočaka, ker se artikel zamenja že prej. e Pri menjavah bi morali upoštevati tudi čas priprave stroja na drugo delo, posebno, ker je to sedaj tako pogosto. Pri postavljanju norm bi morali upoštevati tudi različen material. Seveda pa je močan dejavnik slaba organizacija, stalno menjavanje dela in neoskr-bovana proizvodnja. Mislim, da razlogi za slab doseg norm (v kolikor je le ta po nekem čudežu normalno postavljena), v večini primerov niso pri delavcih. Najbolj pa pogrešamo, da tako v proizvodnji, kot na režiji ni nikakršnih kriterijev nagrajevanja ali napredovanja. Tudi ni nikakršne stimulacije za boljše delo. Odgovornost ali neodgovornost prav tako ni stimulirana. Kot že rečeno, problem jc tudi, ker ni možnosti za napredovanje. Vse to bi lahko bila močna spodbuda. Plača je tako enaka za dobro ali pa slabo opravljeno delo. Če strnem to oceno v predloge, mislim, da bi morali biti tako na normi, kot na režiji vnaprej znani kriteriji za boljšo plačo. Način in kriteriji za napredovanje v svojem plačilnem razredu in v višje plačilne razrede morajo bili vnaprej znani in dostopni vsem. Plače zaposlenih bi morali deliti na osnovni in gibljivi del. Izhodiščne plače na enakih oz. podobnih delovnih mestih morajo biti enake (kolektivna pogodba). Osnovne plače na enakih delovnih mestih, pa so lahko različne, glede na dosežene rezultate. Tudi dodatna stokovna usposobljenost je lahko vzrok za višjo plačo. Seveda pa moramo pri tem poskrbeti za kriterije napredovanja na delovnem mestu. Tudi napredovanja v višje tarifne razrede bi morala potekati po vnaprej znanih kriterijih, ne pa tako, da se uprava (kolegij) odloči, komu dati neko grupo. Samih kriterijev ne bi smelo biti preveč. Z načini napredovanja pa bi seveda morali biti dobro seznanjeni. Pri tem se zavzemam za to, da obstaja tudi možnost odvzema grupe, če bi se ugotovilo, daje nekdo ne zasluži. Za vse naštete možnosti, pa je seveda predpogoj sistemizacija (razvrstitev del v tarifne razrede, kolektivne pogodbe) delovnih mest, katero nam obljubljajo že več kol dve leti. Bojan Bogataj: Delo norm irske službe je seveda realno postavljanje norm. Pri postavljanju norm se poslužujemo več načinov: statističnih podatkov za nazaj, časov, ki jih ugotovimo v razvoju na osnovi petparskih vzorcev; lahko pa jih izračunamo tudi po matematičnem postopku. Veliko je tudi standardnih norm, ki se ponavljajo. Zbir vseh faz in njihova vrednost po času trajanja imenujemo cenik. To je osnova na podlagi katerega proizvodnja dela. Tu pase pogosto pokažejo napake tako mode-lirja, tehnologa, normircev in tudi ljudi na delovnih: mestih, ki niso enako sposobni. Trudimo se, da smo pri | svojem delu čimbolj objektivni. j Seveda je pomemben dejavnik pri normah že omenjena organizacija. Največji problem so serije (če določen artikel delamo po večkrat, so izredno majhne), kar pomeni, da se proizvodnja zelo hitro menja in je M tako majhno količino težko izdelali realen cenik Nadaljnje reklamacije dajejo tudi mojstri in oddelko-vodje, katere ugotavljamo s sloparico na delovnih mestih. Normirci kljub strokovnosti »plavamo« med željami delavcev in zahtevami vodstva. Če bi se ravnali po željah ljudi, bi potrošili več kot ustvarimo; če pa bi se ravnali po željah vodstva, bi ljudje dobili premalo. Mojca Gantar: Kar zadeva stimulacije, so kriteriji npr. za režijo določeni. Govorim o zamišljenem sistemu, zato se ne bi strinjala, da nimamo sistema za nagrajevanje dela Bolj je mogoče problem v tem, da v praksi teh vzvodov ne uporabljamo ali da jih ne uporabljamo povsod enako. Glede ocenjevanja, da bi pri tem upoštevali tudi kvaliteto, je ležko bili povsem objektiven. Osebna ocena se je izrodila, saj se je uporabljala tudi za kompen-ziranje grup itd. Skratka, z mešanico objektivnih pogojev dela in subjektivnim ocenjevanjem se je vse skupaj zameglilo. Tako se znajdemo v situaciji, ko moramo sistem preveriti: ali je narobe zato, ker merila za oce- j njevanje slabo izvajamo ali pa morda merila dogovoriti Kar zadeva napredovanje, kot dejavnik stimulacij' za boljše delo, lahko rečem, da bomo po novem iw'' kriterije za to. Morda bi te lahko imeli že prej, vendaf je bilo vmes toliko stvari, ki so nas od tega odvračal' Sama vidim rešitev v tem, da moramo res najprej na' rediti (prenovo) sistemizacijo delovnih mest. To b" potem lahko osnova za ustrezno izgrajevanje sisteifl^ nagrajevanja in postavljanja realnih in poštenih pla^ No, sistemizacijo delovnih mest sicer imamo. Pr'* tako so vrednotena delovna mesta; toda v vseh teh le'"] je prihajalo do sprememb; ustreznih prilagoditev pa bilo - ne organizacijsko ne vsebinsko. Tako je .sedaj (nadaljevanje na 7. Otuo Življenje fMsrednja TEMA Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik. nas, da čimprej ugotovimo, kakšne so resnične zahteve ^seh delovnih mest. Iz tega bomo dobili podatke, Bojan Bogataj kakšne delavce in s kakšnim znanjem potrebujemo (izobrazba, izkuSnje itd.). Na osnovi tega bo možno ovrednotiti delo in jim določiti mesto v organizaciji Alpine (od najbolj enostavnega do najbolj zahtevnega); določili razlike med njimi, kar je hkrati odnos med "hodiiSčnlmi plačami delavcev, ki obravnavana mesta za.sedajo. Ko bomo seveda ocenjevali (vrednotili) delovna "lesta, ne moremo računati na neko revolucijo. Na teh "delovnih mestih delajo ljudje različnih sposobnosti in pridnosti. Tu pa že govorimo o gibljivem delu plače. Ta sistem pa bomo seveda 5e dogovorili: ali bomo •ipr. upoštevali sprotne delovne rezultate (ocenjevanje) m druge stimulacije; drugo pa je potem še napredo-^»nje delavcev, ki gaje treba vnesti v sistem. Govorimo ali o napredovanju na bolj zahtevno "klovno mesto (odvisno od predpisanih pogojev in seveda sposobnosti); ali za napredovanje na istem delovnem mestu. Verjetno se bomo odločili za možnost, da ljudje tudi tako lahko različno zaslužijo. S tem, ko bodo kriteriji za to določeni (npr. osnovni pogoji so enaki); na napredovanje pa bi v tem primeru vplivalo tudi nadaljnje usposabljanje, večje dodatno znanje, inovativnost, prevzemanje nalog nad osnovnimi pričakovanji itd. Ta sistem bomo dograjevali vse letošnje leto in, če bo vse po sreči, naj bi ga uvedli prihodnje leto. Bojan Bogataj; Napredovanje je seveda možno do določene stopnje. Paziti pa bi morali, da s premeščanjem ne napravimo več škode kot koristi. Torej, prehitro menjavanje in postavljanje na ključne položaje ni vedno koristno. Zaključek Dobre in slabe strani dosedanjega sistema sedaj poznamo. To je dobra osnova za delo. Prav gotovo pa je dejstvo, da noben sistem ni popoln niti večen. To bo terjalo sprotno prilagajanje in doslednost pri izvedbi. Zavedati pa se moramo, da »popraviti« sistem ni še nič; v praksi bodo morale zaživeti oblike nagrajevanja, ki so morda včasih lahko preproste in prav zato uresničljive. Na primer: Ali ni vsak zasebni podjetnik vedno za preizkušnji: ker je delavec in njegovo znanje na trgu, ga bo želel plačati ravno prav, da ga bo zadržal in da bo hkrati njemu naredil dobiček. Če torej govorimo o učinkovitem sistemu stimulacij moramo razmišljati o objektivnosti (poštenosti) in specifičnih razmerah, v katerih je tako Alpina kot tudi delavec. Na vsak način pa gre za strokovne osnove in konsenz, tudi z upo.števanjem kolektivne pogodbe. In če smo v uvodu govorili o ne(odgovomosti): kako naj bi vsak na svojem delu odgovorno opravil svoje delo, je med odgovornostmi vodij (na vseh ravneh) tudi odgovornost za sodelovanje pri pravičnem, ustreznem oz. uravnovešenem nagrajevanju. To pa ne bomo dosegli zgolj s sistemizacijo delovnih mest, analitično oceno, pravo kadrovsko politiko, temveč predvsem z zdravo pametjo. Uredništvo Vodenje Upravljanje čl čl C, Čh čas Ko vas konkurenčna realnost prisili k premiku od evolutivnih k radialnim spremembam, odkrijete velikansko moč podjetniške kulture iih remullatov Neka] n smuiariev, ki nastopi z Aipininimi ievl|l aividneii ariov, ki nastopajo Andrefa Graši^ prva v tekmi za svetovni poicai Uspehov naših smučarjev je bilo v preteklem mesecu toliko, da vseh niti ne bomo naštevali. Začelo seje kmalu po novem letu, čeprav je že pred tem Andreja Grašič dosegla nekaj zelo vidnih rezultatov. V Antholzu je bila biatlonka Andreja Grašič 6. na 15 km; ^ Anterselvi pa je osvojila tudi 2. mesto, potem, ko je tik pred ciljem celo padla. Pri tem je imela Andreja še rezervo, saj je trikrat zgrešila tarčo. Kot smo že omenili, je Grašičeva prvič Zmagala v svetovnem pokalu 18. januarja, ^ slovaškem Osrbliu-na 15 km. Dan kasneje je bila tretja še v šprintu na 7,5 km. Tomaž Globočnik je bil 6. v biatlonu za svetovni pokal. Na evropskem prvenstvu je Janez Ožbolt na 20 km 7., Boštjan Lekan pa 12. KeiwHasis T*'""*"«!!!!« IM* «<«•"*■,.*-• М«ж#1к.ф ""sass. Andreja Grašič je zmagala tudi na evropskem prvenstvu v Rindaunu - na 15 km, kjer je zmagala pred zasledovalkami kar za 28 sekund. Tadeja Bratkovič je bila 5. V sprintu na 7,5 km je bila potem Andreja še 6. 2^lo so nas razveseljevali tudi alpski smučarji. Andrej Miklavc je v Kitzbiichlu v slalomu osvojil II, mesto, Matjaž Vrhovnik pa je bil 16. V Garmisch Parterkirchnu je bila Nataša Bokal ob zmagoviti Urški Hrovat 10. V Serra Chevalieru v Franciji je bil v evropskem pokalu v veleslalomu Andrej Miklavc 11. V Sestrieru je bil Miklavc 4. v nočnem slalomu za svetovni pokal. Zelo se je izkazala Nataša Bokal, ki je bila v slalomu za svetovni pokal v Serra Chevalieru prav tako 4. Višek uspehov alpskih smučarjev pa pomeni 2. mesto Reneja Mlekuža v slalomu za svetovni pokal. Na istem tekmovanju je bil Andrej Miklavc 5. _ Peter JEREB biLo življenje kako POSLUJEMO sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Za boljšo organizacijo in štiribarvno brizganje Ena ključnih fax pred brizganjem je šivanje notranjkov Majda Žakelj na fazi oblikovanje opetja »Velika večina proizvodnje v našem oddelku je v tem trenutku usmerjena v izdelavo moške in ženske obutve za izvoz«, je pripovedoval vodja montaže brizgane obutve Roman Krvina. »Največ delamo za GEMINI in pa za Interconti, kar okoli 2.000 parov dnevno izdela okoli 80 ljudi, kolikor Jih sedaj šteje naš oddelek. Pa še več bi jih lahko, če bi bilo vse pripravljeno tako kot bi bilo treba. Zastojev je bilo zato kar precej in zato smo kakih 9.000 parov v zaostanku. Kar pogosto ni bilo vse tehnološko dobro pripravljeno ali pa je kaj manjkalo, da nismo mogli delati. Morda na to vpliva tudi to, da gornje dele izdelujejo v Novem Marofu, steljke pa sekajo v Žireh. Sicer pa ocenjujem, daje v našem oddelku daleč najtežje organizirati delo, ker nimamo tekočih trakov. Na drugi strani pa lahko rečem, da nam je uspelo kar dobro rešiti ta problem, tako da ni gneče. Če že govorimo o problematiki, moram reči, da me izredno moti, da ključni ljudje po organizacijski verigi nismo pravi tim, kar se pokaže v tem, da tako slabo kot je sedaj pripravljena proizvodnja, še ni bila. Tu ne mislim na razdrobljeno proizvodnjo; s tem smo se sprijaznili in se prilagodili. Kljub temu se ljudje v oddelku zavedajo, da je treba upoštevati razmere, v katerih smo in nikoli ni problem, če je treba delati še izven rednega delovnega časa. Seveda pa ne razumejo, zakaj je treba isti artikel delati po večkrat, kar vpliva tako na slabšo storilnost (doplačil pa ni) in na kvaliteto. Kar zadeva strojni park, je zadovoljiv, le na stroj za oblikovanje opetja težko čakamo. Radi bi tudi izpopolnjen stroj za vlivanje, da bi lahko namesto dveh barv vlivali štiribarvne podplate, kar pride pri sodobni obutvi zelo v poštev. Upam. da nam bo to uspelo dobiti. Skratka, problemov je cel kup; če se le-temu pritakne še kakšna bolezen, da pride do pomanjkanja delavcev - pa jih je še več. Upam, da nam bo s skupnimi močmi v prihodnje uspevalo reševati take težave in uspehi bodo še večji.« Nejko PODOBNIK Stroj za brizganje podplatov dela kar dobro. Pomaga tako robot, ki maže forme, kot trak za pripravo obutve za brizganje / ' t // C / yz ex. C r C- / t / СУ- ^ ^L-X-K^O^-cr-y.-t ./-f £>ć-e>£eu^ć^ оСец^ e)Cc-'^