v dobro vsehInkluzija - 12 Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 Ker ravno zaključujem magistrski študij inkluzivne pedagogike, sem se odločil za razmislek o tem, kako je biti študent inkluzivne pedagogike in kaj si predstavljam pod 'biti inkluzivni pedagog'. Enako vprašanje se mi je porajalo tik pred vpisom in po zaključku študija predšolske vzgoje. Biti študent inkluzivne pedagogike In kaj si predstavljam pod ‘biti in kluzivni pedagog’ Blaž Teršek, študent podiplomskega študijskega programa inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, sodeluje v inovacijskem projektu Multisenzorno učenje. Biti inkluzivni pedagog ne pomeni samo načrtovati prilagoditve vsebin za učence s posebnimi potrebami, ampak pomeni načrtovati pouk po meri vsakega učenca. Inkluzivna pedagogika je študij, v katerega mora biti študent čustveno vpleten. Študijski predmeti dajo široko paleto znanja, ki ga lahko uporabimo na različnih področjih – tako pri delu z mladimi kot tudi z odraslimi in starejšimi. Med študijem smo spoznavali načine vključevanja otrok s posebnimi po- trebami v svet in metode, načine ter oblike dela z otroki, ki imajo različne potrebe. Spo- znavali smo značilnosti nadarjenih otrok ter slepih in slabovidnih otrok, otrok z govor- no-jezikovnimi motnjami, gluhih in naglu- šnih, otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami, z znižanimi sposobnostmi za uče- nje, z učnimi težavami. Veliko teh pristopov lahko uporabimo pri delu z vsemi, saj so otrokom vsebine dostopne po različnih za- znavnih poteh in tako lažje in učinkoviteje zapomnljive. Poleg predmetov, ki nas sezna- njajo z načini dela z otroki z različnimi pri- manjkljaji, ovirami in motnjami, med študi- jem spoznamo tudi zgodovinsko pot, ki je družbo pripeljala do bolj inkluzivne narav- nanosti in razvoja inkluzivne pedagogike. Spoznamo in naučimo se osnov poklicnega in kariernega svetovanja, načrtovanja indi- vidualiziranega programa ter pridobimo osnovno znanje o podporni in nadomestni komunikaciji in znakovnem jeziku. Da bi lažje razumeli svet oseb s primanjklja- ji, motnjami in ovirami, smo se pri predme- tih vživeli v njihov svet. To smo storili tudi pri predmetu Metode dela s slepimi in sla- bovidnimi, kjer smo se s prevezami in belo palico sprehodili po Kopru. Izdelali smo tu- di didaktične pripomočke in igrače za otro- ke s specifičnimi primanjkljaji, motnjami in ovirami, ki so primerni za vse otroke. To je npr. stonoga Bibi, ki je namenjena slepim in slabovidnim otrokom. Pri predmetu Učenje likovne vzgoje v heterogenih skupinah sem izdelal pripomoček po navdihu umetniške- ga dela Kompozicija C (No. 3) z rdečo, rume- no in modro, ki ga je naslikal Piet Mondrian. Izdelek predstavlja zaboj s predalom, v kate- rem so barvne ploskve različnih velikosti. Izdelek je primeren za vse otroke, manj pri- meren je le za slabovidne in slepe otroke. Seveda pa je le od nas odvisno, kako bomo pridobljeno znanje unovčili in uporabili ter se zavedali dejstva, da se je treba za kakovo- stno delo vseskozi izobraževati in izpopol- njevati. Študij bi lahko primerjal z rekom pedagoga Pestalozzija, ki je dejal, je treba pri študiju uporabljati glavo, srce in roke, saj ta- ko pridobimo veliko znanja in spretnosti, ki jih lahko uporabimo v različnih situacijah v vrtcu, šoli oz. kjer koli. Roke potrebujemo za izdelavo različnih didaktičnih pripomočk- ov, igrač, ponazoril, prilagoditev, ki so v po- moč in podporo otrokom s specifičnimi po- trebami, hkrati pa so primerni in zanimivi tudi za ostale. Navsezadnje pa je v Pestaloz- zijevem reku izpostavljeno tudi srce in me- nim, da je za kvalitetnejše in uspešnejše delo z ljudmi treba imeti sprejemajoče, inkluziv- ne vrednote ter srce na pravem mestu. V okviru študija sem imel priložnost sodelo- vati v inovacijskem projektu, ki se je izvajal na Osnovni šoli Lucija, kjer smo timsko so- delovali z učiteljicami razrednega pouka. Kot inkluzivni pedagogi smo bili vključeni v ra- zrede prve triade osnovne šole in smo bili šti- rinajst dni del teh skupnosti, v katerih smo sodelovali kot drugi strokovni delavec/uči- telj. Glavni namen inovacijskega projekta je bil prav sodelovanje dveh različnih strokov- njakov, ki skupaj načrtujeta veččutni pouk, pri katerem učenec izbere njemu lastno pot oziroma način učenja, ki mu predstavlja naj- lažje pomnjenje znanja. Sodelovanje je pote- kalo v vseh fazah pouka, začelo se je s sku- pnim vsakodnevnim timskim načrtovanjem pouka v skladu z učnim načrtom, ki pa se je izvajal nekoliko drugače, predvsem bolj kon- kretno in izkustveno ter raziskovalno. Prvi dan sem imel pozitivno tremo, saj nisem vedel, kaj naj pričakujem in kakšna pričako- vanja imajo do mene učenci in šola ter njeni strokovni delavci. Že prvi vtis, ko sem stopil v šolo in zbornico, me je pomiril, saj je šola v barvah, ki delujejo pomirjajoče. Učenci so me dobro sprejeli in tako smo se lahko v štiri- najstih dneh dobro spoznali in tudi spoprija- teljili. V času inovacijskega projekta smo vsi skupaj rasli, tako učenci, učiteljica, pa tudi sam kot študent, bodoči inkluzivni pedagog. v dobro vsehInkluzija - Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 13 Inkluzivni pedagog Inkluzivna miselnost temelji na človekovih pravicah. Ena izmed teh je pravica do izo- braževanja, ki je ustavna pravica vsakega posameznika. Pri tem mislimo na izobraže- Ob koncu inovacijskega projekta sem prejel tudi risbe otrok in učiteljice z lepimi pozdravi in željami. Z risbe neke učenke se lepo poka- že temeljni namen projekta: timsko sodelova- nje dveh učiteljev pri spoznavanju literarnega dela. Veliko znanja, ki sem ga pridobil med študi- jem predšolske vzgoje in inkluzivne pedago- gike, sem tako lahko prenesel v inovacijski projekt, s čimer sem povezal teoretično zna- nje, pridobljeno na fakulteti, in prakso. Lahko rečem, da mi je študij inkluzivne pe- dagogike veliko dal – to sem imel priložnost ugotoviti v samem inovacijskem projektu. V avtentičnih okoliščinah sem lahko spo- znal pomen in vlogo inkluzivnega pedago- ga, ki v razredu sodeluje z učiteljem; me- nim, da bi morala biti zaradi heterogenosti učencev to pogostejša praksa. Delo inklu- zivnega pedagoga namreč ni bilo usmerje- no le v pomoč in podporo učencem s po- sebnimi potrebami, ampak v pomoč in podporo vsem učencem, ki so raziskovali, da bi se naučili čim več, pri tem pa so si že- leli tudi pozornost učitelja. Menim, da je prav to glavni namen študija inkluzivne pedagogike – biti inkluzivni pedagog ne pomeni samo načrtovati prila- goditve vsebin za učence s posebnimi po- trebami, ampak pomeni načrtovati pouk po meri vsakega učenca. Za takšno načrtova- nje pa je nujno poznavanje učenca v celoti, tako njegovih osebnostnih značilnosti kot učnega stila in strategij za podporo prepo- znanim potrebam. Vse to pa učitelj težko zmore sam, zato se je sodelovalno poučeva- nje, ki ga v razredu skupaj izvajata učitelj in inkluzivni pedagog, pokazalo kot poučeval- ni pristop, ki zelo pripomore k izboljšanju učne učinkovitosti, kar so že ugotovili z em- piričnimi raziskavami (Scruggs, Mastropie- ri in McDuffie, 2007), enako izkušnjo pa smo imeli tudi mi. Da se vrnemo k vprašanju, ki smo si ga zasta- vili na začetku. Kako je biti inkluzivni peda- gog? Vsekakor se moramo zavedati, da biti inkluzivni pedagog ni samo obveza, ki jo opravljaš samo osem ur in potem lahko 'od- ložiš' stvari. Inkluzivni pedagog je mnogo več – je vrednota, način življenja, poslanstvo. Inkluzija je vsekakor način življenja. Biti in- kluziven ne pomeni le, da prilagajaš vsebine otrokom s posebnimi potrebami. Pomeni bi- ti spoštljiv do vseh, demokratičen do vseh, zagotoviti vsem enake možnosti za uspeh – ne le v šoli, tudi v življenju. Biti inkluziven pomeni zavedati se razlik med ljudmi in jih spoštovati. Tudi inkluzivni pedagogi smo različni. Imamo različne svetovne nazore, posluša- mo različno glasbo, beremo različne knjige – vsak kroji življenje po svoje. Toda nekaj nam je, vsaj večini 'inkluzivcem', skupno. To so naša prepričanja, vrednote in zaveda- nje o dragocenosti vsakega življenja in pra- vici vsakega do uspeha; zato naše poslan- stvo ni omejeno le na pomoč in prilagajanje vsebin, temveč stremi k opolnomočenju posameznika za kakovostno življenje v sku- pni družbi, ki je ena za vse. Literatura • Austin, Vance L. (2001): Teachers’ beliefs about co-teaching. Remedial and Special Education, 22, 245–256. • Cook, Lynne; Friend, Marilyn (1995): Co-teaching: Guideli- nes for creating effective practices. Focus on Exceptional Chil- dren, 28, 1–16. • Scruggs, Thomas E.; Mastropieri, Margo A.; McDuffie, Kim- berly A. (2007): Co-teaching in inclusive classrooms: A meta- synthesis of qualitative research. Exceptional Children, 73(4), 392–416. Inkluzivni pedagog in izboljšanje učenja Ko skupaj poučujeta učitelj razrednega pouka in inkluzivni pedagog Inkluzijo razumemo kot proces, ki se pojavlja tako na vzgojno-izobraževalnem polju kot tudi v vsakdanjem življenju. Naloga inkluzivnega pedagoga je, da širi inkluzivno paradigmo v vseh plasteh družbe in išče optimalne pogoje za napredek vsakega otroka. V inkluzivnem okolju se otroci preko izkušenj učijo spoštovati različnost, kar predstavlja pomembno kompetenco v življenju. Ljudje smo zelo različni in ta raznolikost nas bogati. Ne glede na vse razlike si vsakdo zasluži biti sprejet in spoštovan. Mateja Gregorčič, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok in prof. edukacijskih ved, abs. mag. študija inkluzivne pedagogike, je različne izkušnje pridobila med praktičnim usposabljanjem v vrtcu in šoli ter na poletnih letovanjih z otroki. vanje, ki je kakovostno in spodbuja posa- meznikov celostni razvoj. Zagovarjamo, da morajo imeti tudi otroci s posebnimi potre- bami enake možnosti, zato je treba upošte- vati njihove pravice v enakovredni meri, kot jih imajo in uživajo njihovi vrstniki. Pojavlja se vprašanje, kako naj vzgojitelj ali učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalni pro- gram z normativnimi otroki, hkrati prilaga- ja svoje delo tudi otrokom s posebnimi po-