NO. 246 •>P a. ■ Ameriška Domovina '-/Ir H/l ER06/I HI— HO IW1 C- Ahu ’ FOREIGN Ih . CONlV SLUVCniAn MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0.;%EDNESDAY MORNING, DECEMBER 17, 1947 LETO XUX-VOL. XLIX ^ I DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) Nič VEČ JAVNE TRIBUNE, rate predstavljati seveda po ju- — Odbor OF v Ljubljani je skliceval od časa do časa v Ljubljani sestanke, ki so jih imenovali ‘‘javna tribuna.” Ng teh sestankih je smel vsakdo vprašati o raznih javnih zadevah. Tudi listi so imeli posebno kolono, ki so ji rekli “javna tribuna.” Vse to je minilo. Zakaj? Uradno se ne ve zakaj. Neuradno pa povedo, da se je nehalo iz dveh razlogov. Prvič je bilo neprijetno vprašanim, drugič pa je posatlo neprijetno vprašajočim. Vprašani največkrat niso vedeli, ali smejo povedati po pravici, ker niso mogli za vse slučaje vprašati komunistične stranke naprej. Nikakor pa spet ni smel vprašani funkcijonar reči navzočim: Moram iti vprašat poprej stranko, če smem povedati. Neprietno pa je bilo še bolj za vprašujočega: goslovansko, ne po amerikansko. Povsod bo samo ena lista. V Jugoslaviji, kjer je vse za režim, sme biti samo ena stranka. Zakaj potem volitve? Jaz ne vem, toda komunisti pravijo, da mora vsak večkrat na teto izpovedat, da je za režim, kakor mora kristjan večkrat obuditi vero. Zakaj potem agitacija za volitve, če se nič ne voli, nič ne izbira, ampak samo prikima? Ne vem. Toda komunistična propaganda pravi, da morajo ljudje biti razgibani, da ne smejo pozabiti, da je en Tito, kakor kristjan ne sme pozabiti, da je en Bog. Tako bodo torej spet ene volitve, da ljudje spet povedo, da ljubijo svoje tlačitelje. Iz pisanja listov pa se vidi, da je tudi pri tako preprostih volitvah le kakšna težava. Iz govora dr. če je vprašal, kaj takega, kar bi Breclja, podpreds. ljubljanske moglo biti nerodno za režim ali v,ade. vidimo Slov. por. 19. za komunistično stranko, da ga <>&.), da v nekaterih kraj ib lju-je čez par dni povohala Ozna. dJe nočejo biti izvoljeni v te ko-Tako je vse minilo veselje, da bi munistične krajevne odbore in se šli javno tribuno, višje in ni- da ie težava dobiti kandidate, žje. Tako je izginila ta kolona j Menda nihče ne sedi rad v kra-iz listov. | jevnem odboru skupaj s komu- —_—- __ , * nističnimi banditi, če čuti v sebi RORnv EV 0D' še kaj poštenja. No, pa Ozna bo k Paf!rja f- že poskrbela, da se ne bo kdo rabijo sedaj ljubljanski vladni preveč upiral. p^tj odbornik listi (m drugih v državi, kjer je krajevnega odbora. Vse vladne vse zadovoljno, itak m) za agita- težave 3e lahko režij. - " cijo. Razpisane bo^o namreč no- Nagrada za 25 let zveste službe JOHN ZALAR Takle je bil naš dober prijatelj, John Zalar, ko je pred 25 leti začel delati pri ugledni firmi W. M. Patterson Supply Co., katere glavni urad je v Clevelandu na 777 Rockwell Ave. Vseh 25 let je John zvesto delal in te dni je dobil za to tudi priznanje. Firma je namreč nagradila vse delavce. One, ki delajo tam manj kot 5 let, je nagradila z $10, oni nad 5 let dela so dobili za vsako leto po $5 in naš John pa, ki dela pri firmi že 25 let, je dobil $100 v gotovini ter krasen zlat znak z napisom firme. John se je ves čas, Sar je v Ameriki, pridno ud oval v Kaj, če bi vprašali Tit rita za ogjat? To se pravi, Vprašali ga ne bomo, ker si \ihko mislimo, kakšen odgovor bi dobili, ie bi ga sploh dobili. Toda, ako bi ga tares vprašali, bi bilo prav tako, kot če bi Emkopmvnost vprašala vodstvo, katoliške iupnije ta boiišni oglas. Vsi, ki vam je znano pisanje “E" se boste smejali pri ' tej domnevi. Nikar se ne smejajte, ker se je to v resnici zgodilo. Neki ‘West,” ki nabira oglase za “Eje klical menda vse katoliške iupnije v Clevelandu za^oUčpCbgla-se. PripovedOvaPfe, da je oglas ta "dober katoliški slovenski list." I, menda ja in kakopak. Ne vemo, kako se mu je zgodilo pri drugih iupnijah, vemo pa, na kaj je naletel, kot je vprašal za kglas vodstvo slovenske iupnije sv. Lovrenca v Neivbwgu. Mi. slimo, da revež ie zdaj ni prišel k sapi in mislimo, da po faroviih zdaj več ne nabira oglasov za "dober katoliški list." Toda naj nihče tega ne pove birtu Johnu -.Filipiču, ' da mu ne skvari arinega božičnega razpoloženja. T Nemci bele iz ruske zone proti zapadni Nemčiji Rusko vojaštvo si prizadeva, da bi zajezilo masno izselitev London. — Posledica tega, ker se ministri v Londonu niso mogli sporazumeti glede bodočnosti Nemčije, je ta, da Nemci zdaj v masah beže iz ruske zone k Amerikancem in Angležem. Boje se ruske okupacije, o kateri zdaj ne vedo, koliko časa bo še trajala, če ne bo za vedno. Poročila zatrjujejo, da so vlaki, ki vozijo od vzhoda proti zapadu po Nemčiji, natrpani beguncev. Angleške vdjaške oblasti naglo pripravljajo vse po- i trebno, da sprejmejo pod stre- i ho begunce. Druga poročila pa zatrjuje- ; i jo, da se zbira na meji ruske o-kupacijske zone sovjetsko vojaštvo, da bo preprečilo izselitev i vseh Nemcev v zapadno Nemči- i jo, k Francozom, Amerikancem I in Angležem. Nemški poiitikarji v zapadni ; Nemčiji se že pripravljajo, da bodo iz angleške in ameriške zasedbene zone ustvarili skupno federalno vlado. Pozneje bi se k tej pridružila tudi francoska zona. Nek nemški politikar je re- TI KAŽEJO, DA BO IZ NJIH ŠE NEKAJ V višji šoli sv. Ignacija v Clevelandu je bilo odlikovanih za 2. tečaj 23 dijakov. Najvišjega odlikovanja sta bila deležna: Louis G. Peček, sin Mr. in Mrs. Louis Peček iz 19000 Kewanne Ave. ter Frankie L. Grdina, sin Mr. in Mrs. Frank Grdina, 1062 Addison Rd. Drugi, ki sr ie Mi P«1 avspico Ameriške Sovjetska Rusija odklonila vsa- mladine za demokracijo, ki je ko- MSGR. MURPHY JE DOSPEL NAZAJ IZ EVROPE ko sodelovanje za unifikacijo vse Nemčije. munistična organizacija. Govoriti je nameraval v mestnem Mrs. Kodelja iz 802 E. 156. St. ' P Še zahvaljuje vsem prijateljicam, ki so jo obiskovale tekom leta v njeni dolgi bolezni. Vsem skupaj želi vesele božične praznike in zdravo novo teto. V bolnišnici— V Glenville bolnišnici se nahaja Mr. Kunčič iz 17202 Grove-wood Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo. — V Huron Rd. bolnišnici se nahaja nevarno bolan Kazimir St. James, zet družine Mr. in Mrs. Laurich iz 15717 Saranac Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo. Televizija je tukaj— Danes bo pričela v Clevelandu poslovati prva televizijska po- Marshall je že naročil svojim Parku. Toda zbralo se je toliko svetovalcem, naj Wtapftwijo za’Jezne mladine, da komunist ni to podroben načrt. Ameriška, uPal °dPreti ust na odprtem pro-delegacija je imela včeraj po- štoru. Umaknil se je do neke hi-svetovanje glede bodoče akci- še, kjer ie hotel govoriti z veran-je zdaj, ko se je konferenca mi- de. nistrov izjalovila. Molotov in! Tedaj so pa začela deževati njegovi svetovalci so se že od- v*nj gnila jajca in gnilo sadje. peljali domov v Moskvo. I Eisler se je umaknil v hišo, ne poročilo, se bo povrnil nazaj v New York. — Po enem letu . .. razdeljevanja ameriške pomoči! staja. Posluje kot radijska po-v Jugoslaviji, NemčijNn Avstri- |staia, samo da se lahko vidi goji se je vrnil nazaj v Vmeriko! vornike in igralce na oddajni po-Msgr. Albert Murphy. V\Evro-| staji. Toda za to morate imeti po je bil poslan kot zastbmiik' Pa poseben radijski aparat. V clevelandske škofije in je tam zalogi ima že Norwood Ap-delil odpomoč v imenu vojnega !pl'ance « Furniture, 6202 St. relffa, ki ima sedež v New Yor- jClair Ave. Dozdaj ima take poku. Ko bo dal v gl. uradu svoje staje v Ameriki samo l’o drugih Ameriški državni tajnik Mar-1da *> spregovoril besede. Lokai-shall je zdaj pripravljen ustva-,n* policija je mirno gledala de-riti neke vršte državo iz vse za- monstracije prave ameriške mla-padne Nemčije. Edino za to ni, d*ne-da bo Zed. države s tako nem- Ameriški poslanik gre V ško državo podpisale separaten' mir. SLEDEČA DRUŠTVA VABUO NA SEJE Članice dr. sv. Neže št. 139 skem. C. K. of O. naj se udeleže seje | London poročat Varšava. — Ameriški poslanik Griffis se je odpeljal z letalom proti Londonu, da bo podal državnemu tajniku Marshallu poročilo o razmerah na Polj- Cleveland. Povedal je, da je moral oditi iz Jugoslavije in tam nehati deliti ameriški relif, ker mu jugoslovanska vlada ni hotela podalj- mest. Sčasoma jih bo imelo, se- veda, vsako mesto. Pogreb Nik Musa— Pogreb za pok. Nikolajem Musa, ki je več let živel na Glass Ave. blizu 60. ceste, bo v četrtek šati potnega lista. (Očividno je ob 9 iz Grdinovega pogrebnega Tito prepričan, da Jugoslavija ne'zavoda v cerkev sv. Pavla, od potrebuje nobene pomoči iz tam pa na Kalvarijo. Amerike; op. ured.) SLOVENSKI IZGNANCI 80 SI OLO ŽSVLJE- BEŠIU LE GOLO i nje, ro mahajmo jmi nocoj ob 8 v šoli sv. Vida. Vsa- |N KOJ SE OGLASI JIH STO, DA kruha stane v Ameriki 36 centov. -------q------ Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vae voznik Ustje opast. NttdhbJM ka naj ob tem času poravna ases- Nabavite tl BESEDNJAK DR. KERNA dokler je 3« zaloga. Naročite ga lahko v na* ši upravi. Poiljtmo tudi po poiti, če poiljete $6.00. Naslov: Ameriška Domovina •117 St Clair Ata. Cleveland 3, O. ment. \ članice dr. Jutranja zvezda 137 ABZ imajo glavno sejo jutri večer v SND, sobi št. 3. Vsaka naj prinese kak spominček v vrednosti 50c, ker po seji bo nastopil Miklavž. Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ bo imelo letno sejo v nedeljo pop. ob 1 v SND na 80. cesti. Tajnica bo pobirala asesment tudi na 23. dec. V HLAČAH JE V ŠOLO NE BO Camden, N. Y. — Jeanette Delahunt, stara 14 let, je oni dan prišla v šolo v moških hlačah. Šolski ravnatelj jo je ročno zapodil domov in ji naročil, naj se dostojno obleče. čez nekaj dni je spet prišla" v šolo, pa zopet v hlačah. Zdaj je pa ravnatelj ni poslal domov, ampak jo je posadil v posebno sobo, kjer je bila čisto sama iv dali so ji tudi šolsko nalogo. . To pa njenemu očetu ni bilo všeč in je vzel dekleta domov. Romunska vlada je j prevzela oljne družbe, » last tujega kapitala * Bucharest. — Komunistična romunska vlada je pograbita dve največji angleški oljni družbi, Astra-Romana in Unifrea. Vlada se izgovarja, da so te firme Jt Kaj bo zdaj, ni znano. Oče pra-vi, da obleče svojo hčer, kakor hoče, dokler je dostojno opravljena. Šolski ravnatelj pa pravi, da ima v šoli on besedo in ne dekletov oče in on bo sodil, kdaj so kradle olje iz vladnih vrelcev. Te oljne družbe so bile ustanovljene leta 1910 z angleškim in holandskim kapitalom. Vlada je ta svoj ukrep razglasila v časopisju, hi pa rekla, če je lastnino teh oljnih družb zaplenila, ali dekleta dostojno oblečena in če jim bo izplačala kakšno od-kdaj ne. Podpora! škodnino. mm ymnnSKA DOMOVINA. DECEMBER 17,_1947_ Ameriška Ponovim •VV1I B* IC- .*% UL -no/vii (JAMES DEBEVEC, Editor) HEndenon 0628 (117 St Clair Are. ' HEndenon 0628 Cleveland 3, Oblo Publtahcd daily except Saturdays, Sundays and Holidays___________ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.60. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 tor 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries 1 outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.50 for 3 mo. BMarad aa accand-claas matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 246 Wed., Dec. IT, 1947 — Komunizem ni slovanstvo Goriška “Demokracija” prinaša sledeče: OD KOD KOMUNIZEM? Komunizem ni slovanskega niti azijskega porekla_UCe klasičnega komunizma je novinar Karl Marx, rojen v lrier-ju (Nemčija) 1818 od židovskih nemško govorečih starcev. Rogati tovarnar Friedrich Engels je podpiral Marxa in njegova dela z znatnimi denarnimi sredstvi, je skrbel za njiti tisk in razširjenje. Bebel. Singer, Kuhn, Davidson Frank. Hirch, Wilhelm in Karel Liebknecht, Rosa Luzemburg in drugi ter nekaj ruskih komunistov neslovanskega porekla | so bili apostoli klasičnega komunizma. Marx poveličuje materijo (gmoto), in zanika vpliv duha in duhovnih vrednot na razvoj človeštva in njegove zgodovine. S tem zanika moralo, etiko in ljubezen, temelje današnje evropske kulture, ter stremljenje človeštva navzgor k večnemu izpopolnjevanju in k zboljšanju gospodarskih, socialnih in kulturnih pridobitev.' S tem zanika vero v človeka in v njegove ideale, Človekovo svobodno voljo in zmago duha nad surovo materijo V človeku ne vidi najvišjega bitja vesoljnega stvarstva, ampak samo mrtvi stroj. Zato mora po komunističnih naukih človek služiti kolektivu - to je komunistični državi, ki je neomejeni gospodar nad človekom, nad njegovo delovno silo in nad njegovim življenjem. V komunističnem pojmovanju država ni tvorba svobodnih državljanov, ki so jo zaradi državljanov samih in radi bol)še varnostnikih Snovmi munizem) je obljubil delavcem tovarne, kmetom zemljo in vojakom mir. Ali dal ni nikomur ničesar. Delavec je ostal delavec in kmet je ostal kmet. Še hujše. Prej pod privatnici podjetnikom je imel delavec splošno priznano pravico do stavke; danes pa je v komunistični državi itrajk sabotaža na državni imovini in se kaznuje s smrtjo. Prej je delavec lahko svobodno menjal delodajalca, danes je pa na podjetje vklenjen in ga ne sme zapustiti. Prej je delavec po svoji lastni volji lahko šel na delo ali pa tudi ostal doma; danes pa se delavec, ki od dela izostane, postavi “kot saboter pred sodnijo. In kmet? Po vsej državi se kmetje puntajo proti današnjemu načinu obdelovanja in uživanja zemlje in polnilo prisilna delavska taborišča po Sibiriji. SLOVANSTVO NIMA NIČ S KOMUNIZMOM So ljudje, ki še mislijo, da imajo današnji boljševiški vlastodržci komunisti slovanstvo za svoj cilj. Kakšna zmota' Ali si je sploh slovanstvo kedaj domišljalo, da bi zavladalo nod svetom? Nikdar, niti v časih romantičnega panslavizma. Slovanstvo nima napadalnih namenov in propaganda. ki jo danes širi v svet boljševizem, je proti slovanskim interesom. Boljševiška revolucija na ruskih tleh m plod slovanstva in Slovanov. Lenin je sicer nosil rusko ime Uljanov ali je bil rojen v Astrahanu ob Kaspiskem morju in je bil po svoji krvi in podobi Mongol. Stalin, čegar pravo ime je Djugasvili, ni Slovan, ampak azijat. Zato bi bilo nesmiselno si utvarjati, da ima boljševizem kaj skupnega s slovanskimi interesi. Vsa današnja gonja za podjarmljenje sveta je delo komunizma, ki se poslužuje slovanstva le kot sred- Komunizem je obsojen na neizogibno propast, ker je komunistična doktrina nasprotna naravnim zakonom; ker ponižuje človeka v sužnja; ker hoče, da so vsi ljudje berači in obupanci; ker hoče v svetu zmedo, ftaos^iemire m sovraštvo zavedajoč se, da je zadovoljen človek nedostopen za ideje komunizma. Zato je vsak, ki je za red v svetu, za napredek in blagostanje človeka, nasprotnik komunizma. In kdor je nasprotnik komunizma, je danes, misleč da je komunizem v službi slovanstva, tudi nasprotnik Slovencev, Hrvatov, Srbov in Slovanov sploh. Slovanstvo je usuznje-no komunizmu v svojo nesrečo. Za to se »ma zahvaliti režimom komunističnih manjšin, ki so se polastile slovanskih držav in jih vklenile v službo komunistične svetovne revolucije Sovraštvo sveta proti komunizmu se obrača proti Slovanom, ker neveden svet istoveti Slovana, Slovenca, Hrvata s komunistom. Iz naših starih prijateljev, je komunizem naredil sovražnike. Svet, ki je visoko cenil slovenskega, hrvatskega in srbskega delavca v inozemstvu, vidi danes v njem revolucionarnega komunista in ga odklanja. Prvi glasovi iz Južne Amerike nam to potrjujejo. V samem Buenos Airesu je bilo zaprtih osem jugoslovanskih kulturnih krožkov v zadnjih tednih. . . Komunizem pripravlja utopistično svetovno revolucijo, a slovanstvo bo plačalo račun. ® jji njihovih pravic, spretnih brezobzirnih in oblasti željnih voditeljev, ki sloni HTja policiji vojaštvu KAJ HOČE KOMUNIZEM? Ti voditelji hočejo biti neke vrste nadljudje, ki se ne smejo brigati za voljo ljudskih mas, ampak morajo iti zlepa^ ali zgrda preko nje. Dopustna so jim vsa sredstva za dosego cilja, pa bila moralna ali ne. Na eni strani morajo prepričati s spretnostjo in prebrisanostjo delavske mase. da vladajo po volji ljudstva in z njegovim privoljenjem, samo za njegov blagor in njegovo korist. Na drugi strani pa morajo -uporabljati, zlasti nasproti izobraženstvu, silo in zapor, ker inteligence ne morejo vedno obvladati z zvijačo m obljubami. Komunizem je v svojem bistvu borba ozkega kroga samozvanih vladeželjnih ljudi za nadvlado in moč nad svetom. Zato je internacionalen kakor je internacionalen tudi kapitalizem. Za dosego cilja in vlade nad svetom potrebuje komunizem ogromnih sil. Naravno, da je komunizem v borbi za nadvlado sveta iskal zavezništva pri delavskih vrstah. Med delavstvo je vrgel kup obljub in lepih besed o nadvladi delavskega razreda nad vsemi drugimi stanovi, o razdelitvi imovine in gospodarskih dobrin. Obljube rode upanje in zato je šlo delavstvo za obljubami. KOMUNIZEM PRI NESLOVANSKIH NARODIH Zibelka komunizma je bila v prvi vrsti Nemčija, Anglija in Francija. Tam so'se razvijala prva, široke plasti obsegajoča delavska gibanja. Tam je cveia komunistična literatura in tam je igral komunizem važno vlogo že pred prvo svetovno v.ojno in po njej. Na milijone komunističnih glasov je štelo to gibanje, zlasti v Nemčiji pred nastopom Hitlerja. Ali nikjer, niti v Nemčiji, niti v Franciji, niti na An-gležkem ali v kaki drugi zapadni industrijski državi se ni mogel komunizem zakoreniniti. Ljudstvo je stvarno mislilo in računalo; je tudi poslušalo komunistične nauke in je v teoriji z njimi soglašalo, toda v praksi jih je odklonilo. Za to je bilo treba naivne, preproste slovanske duše, da je podlegla in postala predmet za komunistični eksperiment. V Rusiji vlada komunizem od 1917. Kaj je dal komunizem rilskemu narodu? V prvih treh letih najbolj krvavo držav- _i_ . - I___JiU Dnfpm loUrttA ll 1. ) Komandant karabinie-rov v Ljubljani Colonello Da-mate j« (talno oveičal OF o postopth, ki jih j« nameravala laška policija podvzeti. proti njim. Njegovo sodelovanje s komunisti je šlo tako daleč, da je iz internacije reševal komuniste in je radi tega bil* premeščen iz Ljubljane. (Če se spomnite smo pred meseci Či-tali to ime, ko se je skliceval, da je vedno sodeloval s partizani, da ni vojni zločinec). 2. ) V mesecu avgusta 1943 je našla obveščemJna služba Mibajlovičeve organizacije na komandi XL C. A. v Ljubljani akte s podpisom načelnika štaba col. Bruna Lucinija, v katerem se prosi za takojšnjo oprostitev političnih internirancev iz Julijske Krajine radi odpošiljanja na teren. Tiste čase so delovali v Trstu na ustanovitvi italijansko - slovenskih komunistčinih batalijonov, ki naj bi skupno delovali v tamkajšnji okolici. 3. ) V istem mesecu so našli poročilo nekega štaba Caciatorf delle ALpi iz Dolenjske, v'katerem se obvešča XI. C. A-, da so se partizani umaknili po končani borbi na svoje “odločene jim prostore" brez izgub. 4. ) V istem mespcu so Italijani določili neko zono partizanom na Krimu, kjer. so se smeli svobodno kretati. 5. ) Partizani Gregorčičeve brigade, Jerkič Branko je pri svojem zaslišanju meseca avgusta izjavil sledeče: Dokler sem jaz bil v Cankarjevi brigadi, ki je operirala leta 1942 na Dolenjskem, smo imeli dogovor z laškim komandantom v Črnomlju, da se ne bomo med seboj napadali. In kadar smo morali korakati čez železniške proge, 3mo to mirno storili z vednostjo ltaljianske vojske. 6. ) Na Drenovem griču so Lahi pustili leta 1942 na odprti progi vagon materiala za i ČEVEBJA^ AL' PA NE “In komu bi, po tvojem, poverili glavno vlogo pri tisti predstavi?” bi rad vedel Gašper. “Kakor jo kažeš izpeljati bo moral biti nekdo, ki je dober v nogah, da si bo lahko pomagal od kraja, kjer ga bo strašil medved. Pa tak naj bi bil, ki se na medvede zastopi. Da ne bi poslali v ofenzivo takega, ki bi, kadar bi zagledal medveda mislil, da’ je kakšna pasja sorta in bi se mu začel morda dobrikati z: na sultan, na . . . namesto, da bi jo ucvrl ter tako dovršil vlogo, ki mu jo bomo dali. Kaj praviš, če bi s tem počastili našega Jožeta Zalokarja. Jager je, na dolgih nogah je in rad teče, če se mu nudi ugodna prilika.” bec odgrizel nekemu prst iz same nagajivosti. Z veliko težavo je vahtomojster pregovoril ndšega Jožeta, da je stopil h konju. Stopal je pa vedno tako, da je bil napol nazaj obrnjen, da bi lahko skočil v varno zaledje, če bi se žrebcu ravno zahotelo nekoliko domače zabave z rekrutom. No, kar je res, je res, Jože se je živalim privadil in prav postavil se je v lepi uniformi, s sabljo ob strani in zvenečimi ostrogami na škornjih. Menda ga je samo zato naša Nežika vzela, ko ji je pokazal fotografijo iz vojaških let. Sedel je na divjem žrebcu, ki se je vzpenjal na zadnje noge, iz nozdrvi mu je pa švigal pravi peklenski ogenj. Jože je U I1UU1 uguuntt pnima. r ~' . .. “Da jo vlije, misliš?” sem ves! pa sedel na njem, kot bi bd vlit vesel pozdravil sugestijo lju-1 in lepo nasmeh se je držal. ........ nik laške vojske Manžio, ko ga ujeli četniki i ~ ” odreda. žitUinHiimUM******************'11*11 *********** 7.) v Vati vas beznivega svaka. “Aha, za tisto je ,pa takoj pripravljen. Nekoč sva plašila zajce v Rockefellerjevem revirju, kjer je bil sicer lov za-pik. Kpr nisva dolgo nič dobila, mi je bilo dolg čas, zato sem sklenil, da bom napravil svaku Jožetu in sebi majekino domačo zabavo. Hodila sva vsak po eni strani fenca, med nama je bilo pa gosto grmovje. Pa skočim čez fene in drvim mimo Jožeta. Gredoč mu zavpijem: “Jože, beži, lovski paznik grel” Nisem še dobro postavil klicaja pa konec stavka, ko je,bil Jože že vštric mene in v trenutku že tudi daleč pred menoj. Žele doma sva pršila “Čudno, da bi se Jože bal konj, saj je bil izučen kovač in mrh vajen,” pripomnim. “Seveda jih je bil vajen tistih kljuset na kmetih, ki si ga lahko podkoval z eno roko. Vse kaj drugega je pa spočit žrebec, kateremu moraš skoro poprej telefonirati in ga prositi za avdijenco, predno stopiš k njemu v pregrajo. Se reče, saj s zadnje premo ne opravijo dosti, ker so pretežki, ampak z gdjicem so ti pa tako pripravni, da nikdar tega.” Titovim ‘‘udarnikom” v odgovor Math Tekavec “globoko” po “tovari- ljansko vojno, kar jih pozna zgodovina. Potem lakoto, ki. ' ' vala v enem samem letu (1920) preko 10 milijonoV je zahtev— . ..........— , —, t------- žrtev. In za tem neprestano trpljenje v znamenju petletk. Petletka je načrtno izkoriščanje delavstva v sedanjosti z obljubami za bodočnost. RUSKI EKSPERIMENT Po tridesetih letih komunistične revolucije je ruski človek suženj komunistične države kakor je bil pred-revolucijo suženj carizma. Komunizem ni odstranil kapitalizma in JU OULVUj ••• —.......r--------- ■ JU Iiopicj m nonoj, uo ov JV V/- ni odpravil lastnine. Zamenjal je samo kapitalista in last- steni ludi”! More pa kaj ta- ni uupravn molilnic. )c nika. Mesto prejšnjih privatnih kapitalistov in lastnikov je postavil kapitalistično državo. Mesto privatnega kapitalizma je komunizem uvede! državni kapitalizem. Vsemogočna država razpolaga z vsem imetjem in z vsem denarjem. Ona je lastnica tvornic, trgovskih podjetij in celokupne zemlje. Njena moč je tako ogromna, da nasproti komunistični državi izgine vsak socialni razred in stan, kaj šele posamoz-nik. Samo onih par tisoč izbranih šteje, ki vodijo in upravljajo državo. Oni žive v blagostanju in razkošju IV. Čim dalje bolj nas seznanja “E” šu” Ivan Oblaku: “Kakor so si obljubili, tako so tudi ves čas italijanske okupacije živeli v ozkem prijateljskem sodelovanju, ter skupno tudi organizirali domačo izdajalsko, morilsko domobransko vojsko, katera se je skupno z fašisti borila proti zavednemu slovenskemu narodu, ki se je boril v načel ju narodno—osvobodilnega pokreta. V domobranski vojski gospoda škofa Rožmana in Rupnika, so bili v veliki Večini tudi duševni pastir j i-duhovniki, kot aktivni morilci, ki so se borili proti poštenemu, za pravico se borečemu slovenskemu narodu. Vsa- ko jutro so opravljali ti moril-sv. mašo v namene, ci-dohovniki _.. _. . .. da so potem čim uspešnejše pobijali na razne mesarske načine nedožne ljudi, ki tedaj še sploh niso vedeli zakaj morajo vse to gorje in trpljenje prenašati oni sami.” Predno bom pokazal, kdo je sodeloval z okupatorjem, bom zapisal samo še tole: Le čemu tako vsi zagovorniki Titovega “veličanstva” poudarjate “proti poštenemu?” Saj, če ste že tako “pošteni”, bo narod sam priznal. Zdite se s tem zelo sumljivi, kot n. pr. znani uzmoviči-cigani, oni poudarjajo naprej in nazaj, da so “po- Ali so bili duhovniki morilci in za take namene obnavljali kalvarijsko daritev?! Globoko si se pogreznil! Sedaj pa o sodelovanju z okupatorjem. Naj objavim odlomek iz pditočila, ki je bilo stari domovini napisano ravno general sodeloval s Kardeljem kega trditi samo moralna pro-palica, da so “Vsako jutro opravljali ti morilci - duhovniki — sv. mašo v nemene, da so potem uspešnejše pobijali na razne mesarske načine nedolžne ljudi . . Tovariš Oblak, sli si Ti duhovniku gledal v srce, za kak- u midvu. UIIUI'1 > >■> ....... O- --- v , Kaj pa delavec in kmet? Boljševizem (teroristični ko- šne namene daruje sv. mašo! pred štirimi leti — 15. novem bra 1943. To poročilo ni prišlo iz klerikalnih krogov, prišlo je iz kroga slovenskih naprednjakov, ki same sebe imenujejo “nacionaliste". Tisti, ki je bil poročilo sprejel in ga razodel med druge, je pa Venčeslav Vilder. polanik jugoslovanske vlade pri češkoslovaški vladj v Londonu. Znanci nam'v Ameriki, dr. Boris 'Furlan — sedaj jetnik “svobode” — in dr. Ivan Gok, sta vedela, kdo je poročal; če bi sedaj ime izdali, bi spravili gotove ljudi v smrtno nevarnost. Tako v uvodu. Ime pamfletu “Pričevanje slovenskega naprednjaka”. Na strani 21 je opis;'Sodelovanje Osvobodilne fronte z okupatorji: “Osvobodilna Fronta je imela v Ljubljani dobro organizirano pisarno, ki je znala izvrstno delati ne samo komunistično propagando, ampak je obenem tudi preprečevala vsako narodnostno udejstvovanje Slovencev. Eno najbolj navadnih sredstve^ ki se jih je posluževala OF proti naiadnjakom je bila denunciacija (zatožba pri Lahih). Vsak narodno zaveden Slovenec je moral biti oprezen, zakaj, če bi izvedela za njegovo delovanje OF, bi ga naznanila Lajiom. Mnogo narodnjakov je bilo obsojenili na podlagi denunrijanstva OF in več Jisoč poštenih narodnjakov odvedenih v koncentracijo, ker nisti. je ustavil pri domu, ali je bil Primorskega] tako v zaletu, da se je obrnil nazaj šele nekaj milj proč od doma. Boljšega za to vlogo ne Novem mestu je obstojal v mesecu ju- moremo dobiti, ti rečem, sili liju sporazum med partizansko Gašper svojega svaka v čast komando in laškim komanda-tom v Novem mestu generalom Ceruttijem, da so se smeli par- človek in se ne bo ustrašil med- tizani svbodno kretati. (Pripominjam, da je ta italijanski in Kidričem pri napadu v Novi vasj na Blokah, kjer so na partizanski način ubili 14. septembra župnika Anton Hrena.) Po Musolinijevem padcu so skušali slovenski nacionalisti priti v stik z generalom Gam-barom, da bi v slučaju laške kapitulacije oddaja laška voj-iX III UMIICJIIO .-»»i«»U » ------------' --- ^ ~ ~ i'-------- vrste denunciacij, amapak je [ so pa komunisti hoteli do celo- Ameriški Domovini. Končno i M - I.4,. 1-Aiilvnft PiiaL’A _ T llfM- >>■> Tfnlitvi s-eolvl /tlail f\*YI 1*0. glavne vloge. “Ampak Jože je pogumen veda,” podvomim iaz. “Saj je “No, torej če ti misliš, da bi bil Jože pripraven za to glavno vlogo, mu jo bomo pa dali. Tisto vem, da zemeril ne bo, ero, pij se Jas.&>.nvidfV potegavščino^ker . razume špas,” se končno vdam. “In ti se boš oblekel pa v medvedjo uniformo, ali ne?” mi zastavi Gašper važno vprašanje. “Zakaj pa ravno jaz? Koga drugega bomo nalnštali,” se branim, čeprav se mi je skoro dobro zdelo, da bom jaz tisti, ki bom pognal cenjene zletni- služil pri pšelerjih in tam je 'ke v divji beg iz hoste. imel opravka s hudu živaljo.” “Seveda je imel,” mi potrdi Gašper. “Ampak tebi morda ni znano, da se je prvič, ko so mu ukazali stopiti k tisti strašni živali, jokal. Malo prej je namreč menda prav tisti žre- ste”. Laž je, da je domobrance vodil ali organiziral škof Rožman. V sv j o zagovor je utemeljil dokaze, ki smo jih čitali v Ameriški Domovini lansko leto. Če hoče kdo spoznati resnico, naj pogleda v obe strani, čemu so ljudje, ki se prištevajo med “uradnike” tako enostranski, da ne marajo slišati, ne videti ničesar od nasprotne strani? Društvo št. 16# Katol. Borštnarjev Cleveland (Collinwood), O.— Članstvu našega društva naznanjam, da bo naš tajnik pobiral asesment 23. v tem mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave., to pa radi božičnega praznika. Vsi člani ste prošeni, da plačate svoje prispevke in še posebno pa oni, ki dolgujete že več mesecev. Tajnik bo v dvorani že>b 6:30 zvečer in zato ne bo imel nikdo izgovora, da ni »ogel priti plačpt Poleg tega tudi že sedaj opo- Razsodnemu človeku to zado- minjam vse člane na prihodnjo redno sejo, ki se bovršila drugi četrtek v januarju. Na tej vaških straž, ki so branile svo- geji bo nekaj posebnega in za- napadi partizanov so se orga- ja gotovo udeležite. Saj bom o tem že še kaj več poročal stopila v stalne stike z laško te kopirati rusko "revo - Luci- pa , policijo kakor tudi z laško voj-'jo”, so nadel) njim ime kot so Snie sko. Evo nekaj primerov; v Rusiji nazivali “belogardi- pa želim vsem članom prav ve-božične praznike. Frank Martich, “Najboljše, bo, da boš tj za medveda,” sili vame Gašper. “Ti, ki si si zamišlil vso stvar, boš tisto vlogo najbolje igral. Takole bomo napravili: ti boš medved, Jože bo pa bežal pred tabo. Ko boš šel v gozd, 'oom jaz drugim povedal, kako in kaj se bomo zabavali. Samo Jože ne bo vedel nič. Poprej bomo vedno katero rekli o medvedih in Jože, k) rad take sliši, bo kar gorel v ihti. Potem bo kdo slučajno predlagal, da bi Stopili nekoliko v gozd. Povedal ti bom, kje boš na preži in tam bomo pripeljali Jožeta. Potem boš pa ti naprej prevzel zadevo. Mi, ki bomo vse vedeli, jo bemo ucvrl) nazaj, čim boš ti planil iz grmovja in jaz že kar zdajle stavim, da mi še iz gozda ne bomo, ko bo Jože že v bajti, če bo namreč našel vrata.” . “Nekam zelo si vnet za vso stvar, saj menda nimaš kakšnih svojih ukan pri vsein tem?” bi jaz rad vedel. “Kakšen ukane nai bi imel, neki! Všeč ' mi je vša stvar, ker se bomo smejali, kot se nismo še nikoli poprej, ti rečem. “Pa naj bo, kakor sva se dogovorila,” sem se vdal. “Ti stori svoje in vzemi tole medvedjo kozo s seboj, jaz bom pa že storil svojo dolžnost. Saj Jožetu strah menda ne bo škodil, kali?” “Kar brez skrbi! Ima močne živce in nekoliko telovad- . be mu bo prav hodilo.” Vidite, tako bom jaz za nekaj časa tisti, o katerem smo brali: A medved je mrha, zarobljen in kosmat, od pete do vrha. / Sin mrtvega ROMAN Karel Maurer Z Jernejem se srečata pred mlinom. "Upehani ste videti, oče." "Bal sem se, da se ne boš znašel v mlinu, pa sem hitel. Pri županu sem se zamudil. Po moko ni bilo nikogar?" Klevž skuša skriti svoj nemir, čeprav je z očmi prav prisesan na Jernejev obraz. Od čela do brade mu drsi pogled. Premčev obraz. Potlej pride Neža. “Mar sladkorja nisi prinesel?" “Pozabil sem”, se nerodno izgovarja Klevž. “Bregar me je zamudil, da sem nazaj grede prav hitel. Vem, da nisi rada v mlinu.” “Bom le morala sama." “Bom pa jaz stopil jutri, mama," se ponudi Jernej. “No, poglej. Ne boš na škodi. aZ večerjo in za zajtrk ga pa še bo." Iz Klevža se kar utrga. “Kaj bi radi, oče?” Jernej dvigne glavo. “Ali imaš morda očetovo sliko?" DojtOVWijD DRONE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trata) (Nadaljevanje e 1. strani.) ralna vlada prišla do te tako preproste ideje, da se iznebi vseh težav v vašem kongresu. In je vendar tako preprosto! žDANOV O MEDNARODNEM POLOŽAJU. — Gotovo ne bi izpolnili svoje novinarske Naravnost vpraša Klevž. Ig- dolžnosti, če ne bi povedali, da so rati hoče na svoje karte, priti tudi na Slovenskem priobčili veli-do konca svojemu dvomu še ta ^ovor ždanova, Stalinovega večer. “Seveda jo imani.” Jernej brska po svojih knjigah. “Tole je.” Jernej položi sliko pred Klevža. Klevž natika očala. Tudi neža vstane od peči in se nagne nad sliko. “Jemnasta, saj je. bil še mlad.” “V dvainštiridesetem letu. Ni bil še star .lahko bi še živel.” Jernejev glas je oster. Klevž drži sliko z obema rokama. Šele ko Neža sede nazaj k peči in ko se Jernej na- odposlanca, ki je govoril v Varšavi, ko so ustanovili novo ko-minterno alj komihformo. če so prinesli ta svet pretresujoči govor vsi evropejski komunistični listi in je izšel na primer na Francoskem v posebni knjigi, potem je jasno, da slovenski komunisti niso smeli zaostati. In kaj je tako posebnega na tem go. voru? Važen je za vas Ameri-kance, ždanov namreč napada na dolgo Ameriko, zraven pa če fac&jo iti delat na razna dela na Balkanu, zlasti v Jugoslaviji. Vsaki dan kazni zaračunajo za osem dni, če kdo gre delat na prorokuje, da pride v Ameriki do gospodarske krize. Vse upa-j jug. Ako je bil kdo obsojen na 8 nje vsega svetovnega komuni-.let, to kazen prestane v Jugosla-zma je na tej krizi. Ta kriza bo; viji v enem 'letu. Kako se mu na vrgla kapitalizem in v Ameriko delu godi, o tem poročilo ne pri-pridejo vladat sovjetski tovariši.1 poveduje. Kaznjence razdele v Takrat bo ves svet čn salti komu-j skupine po deset in ti delajo pod nističen raj. In kdo ne bi rad, posebnim nadzorstvom zaneslji-poslušal tako lepo pesem bodoč-!vega komunista Jugoslovana, še nosti? Ker je ta pesem tako le- raje Albanca. Tudi stari egip-pa in komunistom toliko obeta, tovski Faraoni so gonili tako su- so jo seveda z veseljem oznanjali. To je najlepša tolažba, kadar morajo uživati suh črn kruh, ki ga reže tovariš Tito. MODERNI SUŽNJI. — O komunističnem raju prinaša švicarski list “Wochenzeitung" dne 25. okt. zanimiv članek. Ta list pripoveduje, da zbirajo med nemškimi na prisilno delo obsojenimi jetniki delavce za Balkan. Mladi in močni morejo svojo kazen na ta način hitreje odslužiti, “Klevž bi se rad nasmehnil, pa se mu ne posreči prav. Zme- gne nad knjigo, se zagleda v den je in kar mendra. Vesel fotografijo, je, ko ženska zavije proti lile- j Da, to je Jernej Preme. vu Klevž meže drži sliko. S si- Potlej stopi z Jernejem v,lo s premagujeta se mu roke mlin. Šele zdaj se prav zave- P^več ne tresejo, de. Ko pogleda kamne, se vse- Kak“r df' ,r de na klop in se počasi oddi- lz(lav.1, ko vJdli hava. Ropotanje mu dobro de. Kakor da sita rešetajo tudi njegov strah. Po večerji se Jernej pripravi k branju. Že včeraj si je izbral kup “Večernic.” “Vislavina odpoved.” Kiev-iarica jo je na moč hvalila. Klevž je kadil in skoz dim opazoval Jernejev obraz. 1 Celo je Premčevo. Dva prsta od očesa mu ga je predrla krogla. natančno pre- Klevž lahko i nej bere. Brada je tudi Premčeva. Ostra, nekam gospodovalna. Morda je za spoznanje mehkejša. Pa ne dosti. Jerneju sveti luč naravnost v obraz. “Jernej”. I “Kakor da sem ga poznal”, da Jernej čaka na njegove besede. “Težko, da ste ga poznali,; oče.” “Le odkod”, se oglasi Neža od peči. “Sam ne vem, toda znan se mi zdi”, se duši Klevz. Kakor da sb strop niža in da se stene ožijo in da ura divje tiktaka v tišino. Kakor v megli vidi ‘vrata. Rad bi se vzdignil in odšel. Toda'neizprosno ga priklepa slika' nase. “TO je zadnja'očetova slika” sliši Jerneja. ‘ ■ igja praviš”, izkolca in >ja”, r žnje na delo, ko so zidali piramide. PISMO IZ MARIBORA z dne 26. sept. potrjuje, da je danes v Jugoslaviji dejansko vsak delavec neke vrste suženj. Delavka iz Maribora pripoveduje v pismu, da bi rada menjala delo, pa ji ne puste. Sedaj mora hoditi daleč delat v neko tekstilno tovarno, ko bi lahko dobila delo v drugi tekstilni v bližini. Tudi sprejeli bi jo tam radi. Toda referent iz ministrstva, ki je vse in ki je čist komunist, ne pusti. Potem pa ta delavka nadaljuje: “Sedaj moraš delati tam, kjer oni hočejo. Inženir mora biti tiho, vse je samo referent. Oni delajo z nami po vojaško, kakor sami hočejo. Smo kot vojaki, samo v “pozor" še ne stojimo. Udarniško delo delamo vsak teden vsaj enkrat, seveda zastonj. Toda to je sedaj pri nas povsod. Pri nas gremo sedaj delat udarniško na ceste. Inženir vzame kramp, jaz šajtrgo, mojster lopato, delavci pa z rokami opeko zlagajo, čistijo in tako naprej. Vse to delo se imenuje prostovoljno, pa je seveda mus. TITO PA DRUGAČE. — Sre^ di oktobra je madžarski predsednik vlade, ki je danes tudi čisto pod vplivom Sovjetije, obiskal Tita. Priredili so mu kraljevski sprejem in banket. V Belem dvoru je Tito gostil svoje prijatelje. Madžar je vedel, da ima Tito rad madžarske plese in je pripeljal Z Bengalskih poljan (Nadaljevanje) PROŠNJA ZA KNJIGE 'Morda ima kdo izmed preč. gospodov kakšno odvišno knjigo duhovne vsebine, ki bi jo lahko utrpel? Ne slovenskih, temveč predvsem v angleškem jeziku pisanih. Meditacije (za duhovnike in redovnice)), pridige, življenjepisi, ekshortacije in duhovno berilo trajne vrednosti. Ne prosimo za nove, obrabljene so nam dobrodošle. Vsaka misijonska postaja rabi majhno,knjižnico, saj kako bo drugače misijonar — ki mu dostikrat po glavi roji tisoč drugih stvari in je neredko preveč truden da bi mogel samostojno misliti — črpal snovi za premnoge opravke duhovne vrste.—Na Na knjige ni uvozne carine. * • • KJE NAS LETOS NAJDETE Bošonti: Frs. Sedej, Gabrič. Calcutta: Bros. Udovč, Lukan. Darjeeling: Bro. Drobnič. Hazaribagh: Fr. Polgar. Khari: Frs. Poderžaj, Ehrlich. Kurseong: Bro. Vidmar. Morapaj: Fr. Vizjak. Satkhira: Fr. Demšar. * * * Indijanskega misijonarja De Smeta so vprašali: “Kaj je največja ovira spreobrnitve poganov?” — “Pomanjkanje duhovnikov!” * * PRISRČNA HVALA sledečim darovalcem in darovalkam božičnih in drugih kart (od sept. 1946 do junija 1947): Assisi Mt. Convent, Lemcnt, 2 paketa; Bartol Mr. John, San Francisco, 4 pakete; Bulic Mrs. Mary, Glenville; Edeltz Mme. in Miss, Seattle;, Glad se zelo lahko izgubi!) Prisrčno pozdravljamo! Bengalski Misijonarji. --------o------- Oltarno društvo sv. Vida Cleveland, Ohio. — V nedeljo popoldne, po cerkveni pobožnosti, 21. decembra se bo vršila letna seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Članarino in prispevke za cvetlice za božič bom pa tudi pobirala v četrtek zvečer po pobožnosti. Da bodo na ta način imele priliko, da prinesejo plačat tudi tiste članice, ki so zaostale s članarino. Torej lahko plačate v . (četrtek ali pa v nedeljo naf »eji. Na lanski glavni letni seji decembra meseca je bilo sklenjeno, da vsaka članiea plača 25c v poseben sklad, iz katerega se potem plača za vsako umrlo članico $5.00 za šv. mašo. V tem letu je umrlo osem naših članic. Katera članica ne bo plačala celoletne članarina, ki dovolj malo deset centov na mesec, tudi ne bo deležna sv. maš od Oltarnega društva v slučaju smrti. Imamo pa večino dobrih članic pri našem društvu, a malimi izjemami so vse vedno pripravljene pomagati s prispevki za kar se jih vpraša. Zato se pa tem"potom vsem, ki mi tekom leta izročile kake prispevke v razne namene, kot za cvetlice, knjige, begunce in drugo prav lepo zahvaljujem. Naj vam vsem poplača vaša dobra dela Jezusček in Marija. Vsem članicam našega društva kakor tudi vsem članicam, Zveze Oltarnih društev slovenskih župnij želim vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Frances Baraga, taj. 1105 E. 71st St. a DELO DOIIJO SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 In žlezah Ako Imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate A večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešna izkušnje v bolnišnici 1 tej posebnosti. DR. PAUL w. mse HYDROPATHIC CLINIC 423 Citijens Bldg., 850 Euclid ice. Telefon MAin 6016 Uradno are; 10 do 4 ««n ob ®ed»l> in bo dogovora_______ bo’you orr cnouoh VITAMINS? (■AMred Irakpre* siAr-s- tre 0 •»«**• Nrerert Sre Preka *>yi »»•**• Ml reMUd »rer «* » 1-4 M, M». lo mn to g* SSm TtiTmwwwus I lAiQIAIORlfS, INC. Jernej drugo čez mizo. “To je imel s seboj takrat, ko je padel. Poslali so mi jo skupno z vso zapuščino, ki jo je imel oče s seboj?’ Klevž briše očala. Ne iz potrebe. Brez očal vidi sliko in obraz. Da, to je imel Preme s seboj. Taista je, ki jo je vrgel v grmovje z legitimacijo vred. “Drugih obvestil o očetovi smrti nisi dobil?” Klevžev glas je hinavski, čeprav se trese kot struna, “Ne. Da je mrtev, to vem. Več nočem vedeti.” I “Bogve, kdo ga je ubil?” Klevž ojfre glavo na desnico in gleda v sliki. Rad bi dvignil oži in gledal Jernejev obraz, toda nima moči in ne poguma. “Bog ve. Nikdar ne bom zmedel, toda tudi nikdar odpustil. Moj oče ni nikogar ubil. To vem. Še mravlje ni pohodil. Ce je muho ujel, jo je spustil skozi okno.” Jernej je govoril mirno, toda Klevž je čutil, da ne bi vzel niti ene besede nazaj. “Je pač tako. Pošteni padejo prvi. V svetovni vojni je bilo prav tako. Prešarjev To-nej je padel koj prvi mesec. Cenetov Fonz se je vrnil, ker ni bil nikdar prida.” Klevž je moral nekaj govoriti. {Dalje prihodnjič.) Beneški zastori Napravim po vaši meri jeklene beneške zastore. Izbera barv v jeklu in razne barve trakov. Frank Adamič da zanesljivo delo in po zmerni ceni. Tni-Shade Venetian Blind Co. 22812 Nicholas Ave. zadej IV 5232 (Wed-Fri-x) SEDAJ JE ZADNJI CAS, da si izberete fino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 mi posodami za vročo_ vodo, je teh posod sedaj* abvinf na razpolago in se ni treba nikomur bati, da bi ga zeblo ponoči v noge. Samo, nabavi naj si tako posodo in jo napolni vročo vodo in položi k nogam v posteljo, pa bo vse O. K. razgovori, ki jih je imel z madžarskim zastopnikom, toda Še vse bolj z madžarskimi plesalkami. Tako je Titovo “udarniško” delo. Translucent Inset »n Heavy Cast NITE’LITE. with fjOOt iWltch Vsa druga pripravna in koristna božič na darila za hišo in dom dobite pri nas : _______ /-X; MI IMAMO VELIKO IN KRASNO IZBIRO ZAVES > IN ZASTOROV PO SILNO ZNIŽAM CENI OBLAK FURNITURE stak Mrs. Catherine, Cleveland; Jevnik Mrs. Tončka, Cleve., 4 vel. pakete; Kenik Miss M. Jane, Cleveland, Kosnik Mr. in Mrs., Berwyn; Kozely Mrs. Jenny, Cleveland;- Lavoslava Rev. Sr. M„ Kansas City; Marolt Mrs. Frances, Cleveland; Miller Mrs. Angela, Hollywood; Perovsek Mr. Frank, Willard; Pierce Mrs. A., Cleveland; Skiff Miss R. M., Denver; Sustrick Mrs. J„ Denver; Zdešar Mrs. Adolie, Cleveland; Necemar Mrs. Frances, Pittsburgh; Perry Mrs. Anna, Joliet; Pogachar Mrs. M., Lorain, 0.; Steblaj Mrs. Cecilia, Pueblo; Tomsic Mrs. Frances, Strabane; Zupančič Mrs. Mary, Cleveland, 0. f Za premnoge .krasne karte, božične, velikonočne, godovne, ženitovanjske in iiruge, se znova prav lepo zahvalimo. Tudi v bodoče jih nikar proč ne metaj te, pošljite nam jih, vse prav pridejo! , * * * KAKO KHARI JU LAHKO DEJANSKO POMAGATE Če bodo sredstva dopuščala, bomo v jeseni končali cerkvico v Rakoškhaliju. Nanovo pa bomo postavili cerkvice v krajih Jota, Nolgora in Mohamaya. Raidighi tudi rabi vsaj skromno zavetje, t. j. streho nad glavo med sv. mašo in ob nedeljskih službah božjih. Ena cerkvica zdaj stane 200 dolarjev. Vse postaje s težavo vzdržujejo: katehiste — s 15 dol. na mesec. Študente — z 10 dolarji, in sirote — s 5 dol. mesečno. Kdo bi hotel prevzeti po enega vsaj za en mesec? ♦ » * DAROVE prosimo na naslov: Rev. J. Slapsak, St. Lawrence Rectory, 3547 E. 80 St., Cleveland, 0.; ali naravnost na: Rev. 1947 W. 28. St. (247) I Delo dobijo Delavci na Turret lathe, Radial drill press, Potter & Johnson milling machine ter single spindle drill press operatorji. Dnevni ;n nočni šifti. Dobra pla. ča od ure. Oliver Corporation prej Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (248) MALI OGLASI Spalna soba v najem V najem se odda spalno sobo dekletu. Vprašajte na 1119 Addison Rd. zgorej. ____________________-(.m) Popravljamo kleti Popravljamo in cementiramo kleti. Za informacije pokličite F. Fala, PO 4186. (249) Išeeio stanovali ie Zdravnik v treniranju, s ženo in dvema otrokoma, želi dobiti v najem hišo ali apartment; vojni veteran, da lahko izvrstna priporočila. Kdor -ima kaj primernega, naj pokliče PO 9306. * (24«) Drva naprodaj Prodamo nova drva za spod-kuriti, kratke in dolge rezane; jako velik load za $8.90. Pokličite po 6 uri zvečer YE 1479. ___________________. -(246) Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo i' vaši hiši;, pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (x) 6612 St. Clair Avenue HE 2978 Soba v najem V najem se odda opremljeno S. Poderžaj S.J., Catholic Mis- sobo za starejšo žensko ali de-sion, Khari, Kashingar P. O., kletu; ima privilegije v ki " 24 — Parganas, India. 1 Pokličite po 4 pop. EX 4 (NB. Pismu priložen denar j XHERlBKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1947 1 <> o o BELI MENIHI o <► <► <► o o o Povest l> prve polovice XII. stoletja <► o 0 1 > spisal IVAN ZOREC / o (F o o <► & “O, Trlep je res kavelj. Saj gte ga videli, kako moško se je Čas držal in da so se mu vna-nji ljudje skoraj kar odkriva-li.” “Še tehle gosposkih Šentvid-cev se nihče ne bi znal tako postaviti.” “E, kaj Šentvidci! Sama prevzetija jih je, nerodni pa so kakor tnalo v drvarnici.” <“A Trlep ti je hlačal z gospodi in se menil s samim patrom opatom, kakor bi jim bil enak ali kakor bi bil graščak Malega in Velikega Gabra.” “Ti, če jih le ni navrtal za kakovo njivo, da bi mu jo zapisali, preden pojdejo? Pre-mogočno se je držal, ko so sedali v kočijo, preden so se od peljali." “Trlep je res zvit in ubrisane glave, po meniški zemlji pa le ne bo šaril — stišlca zemlja gre Stičanofa!’’ Napomenek o zemlji jih je ugreval bolj in bolj. Vsi hripavi so vpili in se dusali, da je bilo že kar grdo. “Pa kar kmalu bo treba poše-getati menihe,” se je drl močan in prav glasan Stičan, “tako pošegatati, da povedo, kaj I mislijo, sicer jo res razdado, preden jim Stična da slovo!” ’ “Na merek moraš zveti tudi vidce. Zemlje so lačni, oči, le poglejte, se jim že kar svetijo kakor staremp volku, ki preži na jagnjička.” “Saj res. Kar takle Šentvi- A Pobere bi bil nemara res da, da našega slavja nista vi- bi sprožil še hujših bodic. ■ --v—..............dela tudi vidva. Zglasita se Tudi Poberetu je bilo čez kaj posihmal. Cerkev je kakor glavo, pa vendar je bil vesel, nova.” da se je izmuznil Šentvidcem “Saj pravim, noge me slabo in da zdajle lehko pretiplje nosijo. Še do tod se ne bi bil spustil, če mi ne bi bilo kupiti nekaj jermenčkov za glože — re do nje, toliko šentviških mal-harjev se gnete pred njo.” “Nikar no,” so se Šentvidci branili, “porta je čisto vaša. Ni ga dneva, da ne bi lizali meniških skled in da ne bi tiščali za menihi in ljudi opravljali.” Stičanom je za trenutek vzelo sapo, a šentvidec je že všče-nil: “Pa res. Saj ste se. pravijo, ono leto lotili še opata samega in ga obrekli tako grdo, da vas je kar cesarica morala udariti po opravljivem smrčku.” “In vendar je vsakemu Sti-čanu jezik še zmerom tako dolg, da se ga cel vatel vleče za njim.” “Le koga boste objedali, ko menihov več ne bo?” “Nihče ne ve, ali res pojdejo proč,” so se Stičani slabo branili. “Pojdejo,” so jih Šentvidci dalje .pestili, “siti so vašega podrepništva in opravljanja. Samo vemo ne, kam se obrnejo” “V Šentvid — kam pa?” “Prej so bili; pa so vas imeli kmalu zadosti, tako ste samo-goltni in skopariti.” “O, ko pojdejo, bodo lehko nosili, kar ste jim zvlekli s svojih pustih lazov.” “Šentvidci jim prav gotovo ne boste dokladah!” je pikal Pobere, ki je med vsemi bil najbolj žlobudrav. “Kar je iz-Šentvida, ni dosti prida.” “Zeta bi pa le rad iz naših katero pobral/pa so se vrata odprla prav na široko, čez prag je počasi stopil Trlepov France in se ozrl po vseh obenem. “Precej sem vedel, da bo Trlep,” je Stičan glasno pičil; “samo Trlepi odpirajo tako mogočno.” “Zato pa so Trlepi 1” ga je Šentvidec zavrnil. “Kaj boste vi! Za vrata ima- Franceta. “Ne delaš prav, France, da veš,” se je spotoma ozrl v fan- cepe je treba pripraviti, mla-jta. čev se I “Kaj sem storil takega?” ga “E, kaj, trdni ste še, hvala je ta brezasto pogledal. jezike. Zakaj?” “Saj veste,” je po dolgem molku rekel skoraj trdo. “Prav in lepo, da imaš očeta tako rad, prav pa ni, da še kuhaš jezo in da ne daš do sebe.” “Kako ne dam?” “Še pater opat te ni umečil, umikaš se, ni te več blizu. In Bogu.” “Trden? Bil. Zdaj pa me že * • —-------; l riten : 011. uuaj h« te leso in jo kar odslanjate. g^j taie kratka pot, kako bom Prava vrata vidite samo, kadar izmagova| 0(j ^d. Spremi me na porti beračite,” je še drug ma|0i spremi, da se kaj pome-Šentvidec pomagal. . ! niva, saj se že lep čas nisva “France, sem pojdi,— na,'nj^„ pij!” so ga Šentvidci vabili. | prance nj mogel odreči; še A France je še zmerom mir-|vegel je ja prjde iz prepir-no stal in se po sili smehljal. ]jjve krčme in morda kaj zve o “O France, kaj si res ti?” Je |Neži. Pobere poskočil za mizo. Ka- “France ” so se Šentvidci poko sem vesel, da te vidim ! -lsmehovali za njima, “pazi, Sti-Na, pij no in vesel bodi med na- j^ je,„ • r mi” . „ . , ,• j! “In zeta si išče, glej, da ne “Precej, mu je ta pokimal in sel med šentvidce, da zame- Premotl tebe' “Kaj ? Najprej mi obletuješ hčer in ji blodiš pamet, potlej se pa kujaš in jo spravljaš v ICO. •*-*«’* ---- ---------— ~ * dec zagrabi, ti drži kakor Tr- krajev, kajne, Pobere?” ■ -- -------*• --•!—i' ™* ” »obereta je hudo poparilo, re ne| bi bilo, ker so ga prvi po vabili. “Dobro zdravje, France — pij!” so mu napivali. “I, kaj pa te je prineslo semkaj danes, ko imate v Malem Gabru tak praznik?” “O, Mali Gaber ni kar tako,” je kimal Šentvidec. “Za Trle-ja in njegove cerkev ve pol dežele.” “Tudi Stična se spogleduje z Gabrovci,” je Temeničan pritegoval. “Pater opat rad zdrsne mednje in tistile Pobere kar na debelo požira, kadar se mu sanja o njih.” France je v zadregi redal besede in se po strani oziral v Stičane. “Na daj se, saj jo poznaš, tisto Nežo nežasto.” Franceta je grabilo, ker so . _ spotikali tudi ob Nežo. Zarohnel bi bil, pa se je bal, da ne nič ne misliš, da mi tako edinega otroka spravljaš ob dobro ime.” France je potrt molčal in težko dihal. “Kaj meniš, da je Neža brez srca?’” je Pobere popriiemal. “Saj ti še povedati ne morem, kako je revi hudo.” (Dalje prihodnjič) utttnnrtafitn M-G-M RECORDS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Naročite FRIGIDAIRE ledenice, da jih dopeljemo do božiča. Cena..... $<89 in več . . LUČKE za božična (i ig Pridite k nam in oglejte drevesa, set............»* PRESENTS ! ci,” so jih Šentvidci devali v nič; “če menihov ne bi bilo, še jesti ne bi bimeli kaj!” “In bi hodili prosit k vam, kajne?” “Komaj, saj ne bi nič dobili,” je še drug Stičan pikal; “Šentvidci sami niso nikoli siti, čeprav hodijo pokoncu kakor bos cigan po Zagrebu.” “In noben Stičan še ni beračil po Šentvidu.” A ti so se že menili o vremenu in letini, le Pobere ga je ves čas prijazno držal z očmi. France je vesel opazil ljubeče poglede. “Nemara bi govoril rad z me-, noj ?” si je mislil. “Ne zamešaj se precej vrnem,” je AfrennoN Veterans-Civilians DE SIMO SCHOOL SHOE REPAIR G. 1 Approved REGISTER NOW—DON’T DELAT Learn a Profitable Trade CLASSES; g A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 The Cjleatest Christmas Cjijjt on Recori)s! si svoj novi MAYTAGi™“ Š8.95 pralni stroj 7.Way visoke SVETILKE, damo g MGM-16A—A CHRISTMAS CAROL Lionel Barrymore 10096—WHITE CHRISTMAS THE CHRISTMAS SONG Kate Smith 30036—SILENT NIGHT O HOLY NIGHT Lauritz Melchior MGM-6—STRAUSS WALTZES Harry Horlick MGM-6A—SONG OP LOVE Album MGM-3—HOLIDAY FOR STRINGS David Rose Herb Fitzgerald's Radio & Record Shoppe 635 EAST 185th ST. KEnmore 1313 “O, vemo, da bi ga rad, pa ga ne dobiš. Kdo neki bi se ženil s štiškimi svetopetkami, ki so najbolj priskutne in opravljive babe na svetu?” “če so res svetopetke, naj le bodo,” je Pobere spet vpil: “zato pa med njimi ni maloprid-nic, kakršne so Šentvidke.” “Kaj veš slabega o naših ,ženskah?” so Šentvidci posko-“Ni, ker zmerom na porti čilL- “Kar brž razodeni, pod-stoji,” so se Šentvidci smejali, repnik meniški, sicer jo doboš “Ko menihov ne bo več, bo pa po opravljivem stiškem gobcu!” beračil po Šentvidu in povsod Pobere je začutil, da je zinil drugod.” preveč. V zadregi se je ozrl po i “Na porti stoji? Saj ne mo- Stičanih, pa ti so molčali in oči I umikali. “Šentviška dekleta so lehko lepe: če sonce posije, v senco zbeže,” je pameten Šentvidec zapel, da bi ugladil sitno zdraho. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE MATERE Mary Zakrajšek ki Je i» vedno zatisnila svoje blage oči dne 17. dec. 1944. Tri leta Te krije že zemlja, truplo tam v grobu trohni, nam pa je težko pri srcu, po licu nam solza drči. Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživa pri ljubem Bogu. Žalujoči ostali: Hči PAULINE CENTA in zet PRANCES in PAULINE, vnukinji Cleveland. O. 17. dec. 1947. pokimal Sentviaee sedel k Poberetu. “O France!” ga je ta udaril po rami in mu natočil vina. “ Kako je kaj?, kako? Dolgo se že nisva videla.” Pa bi bili danes prišli v Mali Gaber.” “Predaleč je za moje noge, vidiš.” “Tudi Neže menda ni bilo?” “Neže? Saj ne more zdoma, gospodinjiti mora, veš. Rada bi bila prišla oba, kar pozakle-niti in iti pa le nisva mogla. Dem varovati, živino opravljati in prašiče hraniti vendar mora kdo, kajne?’ France je sprevidel, da je tako. Srce se mu je mirilo, misli, lepe in že čisto spravljive so se mu smehljale na obrazu. “Kaj ni tako, ka-li, da se smehljaš?” je Pobereta grelo. “Seveda je, pa vendar je ško- -AND IHE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride There i« no other refrigerator like At Weetinghouse TWO-TEMP. It has better SUB-FREEZING and NORMAL COLD for a//your daily food-keeping needs. Capacity? You’ll be amazed. There’« farce storage for 56 pounds of faam food and ice. There are roomy shelres for beverages and general foods. Thera are two big Humidrawers for moist cold •torag of Vi bushel of greens and vegetable« You’ll shop less, save time anc money, too. A beauty to tee: 11 a marvel to ueel Come in today«. Cene gor. modelu $299.95 Cene so od $239.95 naprej NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK tVFS.Y HOUSE NEEDS- WESTINCHOi F Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na-slovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. zraven senčnik Čistilna razprodaja na vseh znanih RADIJIH Prihranite si do $100.00 1947 floor modeli PLINSKE PEČI cena znižana 40% 8 kub. čev. floor model Home Freezer prihranite $80 Plačujete na lahka odplačila, če želite Odprto vsak večer do Božiča NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE JERRY BOHINC, lastnik ■ iM Ifc* 22530 Lake Shore Blvd. Ž ”'{ POLEG SHORE THEATRE T < • -j , - - ; Dajemo Eagle znamke samo v trgovini i Lake Shore Boulevardu 819 East 185th Street - POLEG LA SALLE THEATRE OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. 61st St. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANE CVELBAR, lastnik. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA “ENGLISH-SLOVENE READER” kateremu je znižana cena e A AA stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St Clair Are. Cleveland, O.