NOVI TEDNIK CELJn. to. JANUARJA 1977 — ŠTEVILKA 3 — LETO XXXI — CENA S DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Letos dubivar:i več pisem kot lani, kar tudi sami vidite, ko prebirate časnik, žal pa je med tijimi iiidi nekaj takšnih, ko 7ias bralci opozarjajo na neredno prejemanje časnika. Enega teh smo objavili v prejšnji številki, naslednji dan mi ŠTEFI FAJS is Uniš pri Ponikvi enako sporoča glede dostave, še isti dan mi predsednik izvršnega sveta pravi, da ga je v Celju prejel šele v petek. Ob tem se lahko vprašamo: mar za PTT storitev, ki JE PLAČANA, nimamo pravice terjati, da jo tudi pravočasno prejmemo? Nekateri bralci, med njimi tudi DUŠAN GORKIČ iz Vojnika, se obračajo name 2 vprašanjem, če jim bom objavljal pesmi, potopise in doživetja s potovanj. S pesmi- mi velja poskusiti pri časopisu, ki vabi mlade pesnike k sodelovanju, kar pa zadeva drugo zvrst, pa je odvisno od »gradiva«, ker »ne kupujemo mačka v vreči«. Prejeti, prebrati in ..., je edino načelo. Danes se naša novinarska ekipa še navsezgodaj mudi v Rečici ob Savinji, česamo jo po dolgem in počez — zvečer bomo izdali poseben krajevni Novi tednik, posneli radijsko oddajo in ob 18. uri v dvorani prosvetnega doma sklenili celodnevno delo z novinarskim mitingom. Vzemite si urico časa in pridite v dvorano, ki bo bržkone tudi ogrevana. VA3 UREDNIK biBa Nedolgo za tem, ko je stisnil roko v slovo predsedniku Titu, ki je šel na pot v Libijo in Egipt, se je predsednik Zveznega izvršnega sveta napotil v Sa- rajevo, da bi sodeloval na seji central- nega komiteja ZK BIH. Pred pristan- kom se je letalo zrušilo in v svojih ru- ševinah dokončalo življenje predsedni- ka Dzemala Bijediča, njegove žene Ra- zije. sodelavcev in članov posadke. Jugoslavija je s pokojnim Džemalom izgubila človeka, revolucionarja in dr- žavnika redkih lastnosti in sposobnosti Tudi na ljudi, ki se za družbena vpra- šanja, za delo vrhunskih političnih orga- nizmov ne zanimajo veliko, je Džemal Bijedič s svojim nastopom, prostoduš- nostjo vlival občutek varnosti, zbrano- sti in odločnosti. In tak je predsednik tudi bil od tistih ranih štiidentovskih let, ko se je pred vojno pridružil na- prednemu gibanju, postal komunist, borec in voditelj. Džemal Bijedič je v vseh povojnih letih opravljal odgo- vorne dolžnosti v republiki Bosni in Hercegovini, v federaciji, kjer je bil zadnja leta na izredno odgovornem mestu predsednika Izvršnega sveta. Pokojni Džemal Bijedič ni bil uspe- šen politik samo v domovini, kjer je storil izredno mnogo pri uveljavitvi zveznega izvršnega sveta, pri njegovi učinkovitosti v samoupravnem družbe- nem sistemu. Predsednik Bijedič je bil enako sposoben in učinkovit diplomat. saj je obšel veliko držav sveta in tam utrjeval prijateljske vezi, ustvarjal in sklepal konkretne gospodarske, poli- tične in kulturne stike z narodi prija- teljskih, zlasti nevezanih držav Džemal Bijedič je od vseh vrednot naše revolucije in izgradnje najbolj varoval bratstvo in enotnost, in to z izliušnjami skozi stoletja zapostavlje- nega in zlostavljenega ljudstva v BiH. Toda treba je vseeno povedali, da je zelo rad prihajal v Slovenijo, da si je to večkrat želel kot je mogel spričo svojih dolžnosti. V kratkem bi moral biti spet med nami, se malce razvedriti oh špoiiu na belih strminah, pa mu to ni bilo več usojeno. Tudi v naših krajih je bil v času, ko je bil na svojem zadnjem visokem položaju in povsod si je pridobil novih prijateljev, vedno več ljudi, ki so ga spoštovali in mu globoko zaupali. Ne samo zaradi tisočerih niti. ki jih je po službeni dolžnosti držal v svojih ro- kah, predvsem zaradi svojih človeških vrlin, zaradi zaupanja, ki ga je vlival, je vrzel za njim nenadomestljiva. Jxinak iz Hercegovine, kot naroča narodni izrek, ni ko7ičal svojega življenja v po- stelji. Sredi dolžnosti in dela ga je spodrezalo. Tragična smrt je bolestno odjeknila tudi v svetu. Smrt Džemala Bijediča ocenjujejo tudi kot izgubo za človeštvo, za mednarodno sožitje. Slava mu! Rlasovalncra mestu v središču Dobrne so pionirji osnovne šole prišli s šopkom •■'lečih na,t,eljnov pozdravit prizadevne delavce krajevne skupnosti ob volilnih skri- ^jicali na glasovalnem mestu. Prišli so se jim zahvalit za uspešni prvi samoprispe- s katerim so dobili v Dobrni predvsem mladi dragoceno telovadnico. CELJE POMEMBNA ZMAGA ZA SAMOPRISPEVEK 32.835 GLASOV OBČANOV Nedeljski referendum za uvedbo drugega samopri- spevka v celjski občini je uspel. Sicer pa so te besede glede na število delovnih lju- di in občanov, ki so se udeležili glasovanja za novo solidarnostno akcijo in glede na število glasov »za« pre- skromno za,pisane. Uspeh referenduma tiči v skrbnih pripravah, v spozna- nju, da brez solidarnosti ni družbenega napredka in v dejstvu, da lahko le z zdru- ževanjem sredstev delovnih ljudi in občanov hitreje kre- nemo naprej. Uspeh na re- ferendumu ie zrcalo visoke zavesti pa tudi odnosa do mesta in občine, do njenih problemov in teženj, da ho- čemo in moramo napredova- ti tudi na področju družbe- nih dejavnosti. Program drugega samopri- spevka, ki je posegel na pet interesnih področij (otroško varstvo, vzgoja in izobraže- vanje, zdravstvo, kultura in socialno skrbstvo), je torej zadel v bistvo hotenja delov- nih ljudi in občanov. Je to- rej izraz njihovih hotenj. Na nedeljskem referendu- mu je glasovalo 38.934 ali 93,75 odstotka delovnih ljudi in občanov, vpisanih v sploš- ni volilni imenik za območ- je celjske občine. Za samo- prispevek se je odločilo 97,07 odstotka ali 32.835 upra- vičencev! Proti samoprisi>ev- ku je glasovalo 5.587 ljudi, neveljavnih glasovalnih listi- čev pa je bilo 512. Razveseljiv je podatek, da so kar v devetnajstih krajev- nih skupnostih zabeležili več kot 90-odstotno glasovalno udeležbo. Med njimi so bile štiri krajevne skupnosti, ki so dosegle več kot 99 od- stotkov udeležbe. Med vsema se je iz":azala krajevna skup- nost Medlog, kjer so zabe- ležili 99,90-ods,totno udeležbo na referendumu, medtem ko se je za samoprispevek iz- reklo 91,(M odstotka glasoval- cev. Zaio je Medlog v tek- movanju RMd krajevnimi skupnostmi dosegel prvo mesto. Uspeh na referendumu j« nova in velika zmaga delov- nih ljudi in občanov celjske občine v bitki za hitrej.ii dmžbeni napredek. MB OBISK A. VERBIČA V CELJU PREMALO PROGRAMOV POGOVORI V AERU, LiBELI IN ZLATARNAH Minuli teden je bil na de- loTOem obisku v Celju pred- sednik gospodfirske zbornice Slovenije Andrej Verbič. Med dvodnevnim obiskom v Celju so v razgovorih z gospodar- stveniki in družbenopolitični- mi delavci načeli mnoga po- membna vprašanja bodočega go.?.podarskega razvoja Slove- nije, pa tudi konkretnega položaja celjskega gospodar- stva v tem prostoru. Prvi dan obiska je bil An- drej Verbič navzoč na seji aktiva komunistov direktor- jev. Tu so predsednika slo- venske gospodarske zbornice seznanili z gospodarskim po- ložajem celjske občine, ki kljub številnim težavam ni neugoden. Celjska olxnna pri- speva 5,3 odstotka k celot- nemu družbenemu proizvodu republike, po narodnem do- hodku, ki dosega 3075 dolar- jev, pa je na petem mestu v Sloveniji. Največja ovira hitrejšemu razvoju celjskega gospodarstva je njegova sta- tičnost, zato je cilj novih in- vesticijskih programov mo- dernizacija obstoječe indu- strije in razvoj novih proiz- vodnih zmogljivosti, ki bodo spremenile neugodno struk- turno podobo celjskega go- spodars.tva. V občini ugodno ocenjujejo obstoječe načrte in možnosti za izpolnitev srednjeročnega družbenega plana razvoja celjske občine. Seveda pa je primarna nalo- ga odprava kritičnih točk, predvsem sanacija delovnih organizacij, ki so že dalj ča- sa v izgubah. Gre predvsem za EMO, Cinkarno, 2ično in Metko, pa tudi za področje turizma in prehrambene in- dustrije. Ena temeljnih na- log v bodoče mora.biti smo- tnio in učinkovito poveaK>. vanje, združevanje dela in denarja na osnovi urejenih dohodkovnih odnosov. V razpravi, ki je sledila, je Andrej Verbič ugodno ocenil letošnje slovenske go- spodarske rezultate, ki so boljši, kot je bilo po veli- kih težavah v začetku in sredi leta pričakovati. Opo- zoril pa je tudi na vrsto sla- bosti, ki zavirajo hitrejšo pot naprej. Predvsem je ob- sodil slabo poslovnost, for- malizem pri združevanju in prepočasno uresničevanje sprejetih in podpisanih spo- razumov, dogovorov ter po- godb, še posebej pa je go- voril o potrebi po novih, svežih in kakovostnih pro- gramih razvoja in proizvod- nih programih. Te naj bi skupno pripravljalo več so- rodnih organizacij zdi-užene- ga dela, ki bi se tako speci- alizirale, postale močnejše, hkrati pa tudi dohodkovno odlično povezale. Le to je pot iz majhnosti! Prav po- manjkanje takšnih projek- tov in dobrih programov je ena največjih skibosti slo- venskega gospodarstva v tem času. še konkretnejši so bili pogovori naslednji dan, ko je Andrej Verbič obiskal Li- belo, Aero in Zlatarne. V Libeli je skušal s svo- jo razpravo spodbuditi .še večjo specializacijo in nove programe pri razvoju mer- skih tehtnic. V Aeru je opozoril pred- vsem na to, da je njihova organiziranost, ki tvori manj- šo reprodukcijsko celoto, pravzaprav idealna za teme- ljito zasnovo in oMelavo do- hodkovnih odnosov med toz- di. Ponudil je. da bi kdo od strokovnjakov Aera na temo dohodkovnih odnosov pripra- vil podiplomsko delo, ki bi lahko služilo kot vzorec pri razvoju dohodkovnih odnosov v slovenskem gospodarstvu. Takšen projekt bi sofinanci- rala in omogočila tudi go- spodarska zbornica. Tudi v Zlatarni so bili po- govori o njihovih proizvod- nih načrtih in uveljavljanju na domačih ter tujih trgih. Poleg teh pogovorov pa je Andrej Verbič s celjskimi gospodarstveniki in družbe- nopolitičnimi delavci razprav- Ijal tudi o bodočnosti delov, nih organizacij. STAIVIEJCIC Prostor za naročnikov naslov: 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 1977 CELJSKI REFERENDUMI IN ZDAJ SMEH V VSEH OČEH... V TEKMOVANJU MED 21 — ZMAGALA KRAJEVNA SKUPNOST MEDLOG Nedelja, 16. januarja 1977. leta. V celjski občini refe- rendum za uvedbo drugega sanioprispevka. Skrbne pri- prave in temu ustrezno tudi izredni rezultati. Spodbudni, vsekakor pa zrcalo priprav- ljenosti delovnih ljudi in ob- čanov celjske občine, da s p>onovnim združevanjem last- nih sredstev prispevajo k reševanju prenekaterih bole- čih problemov na področju družbenih dejavnosti. Končni rezultati referenduma so tu- di odsev visoke zavesti, so znak ljubezni do mesta in občine ter do njenega razvo- ja, izraz hotenja po hitrej- ši družbeni preobrazbi, so tudi znak velike enotnosti. Referendum je uspel tako kot je le malokdo pričako- val. Uspel in v celoti potrdil program drugega samopri- spevka, ki zajema gradnjo sedmih novih otroških vrt- cev, nove šole v Novi vasi oziroma na Golovcu, dveh telovadnic pri osnovnih šo- lah Prve celjske čete v Ce- lju in na Frankolovem, gra- dnjo nove glasbene šole, za- tem dveh novih zdravstvenih postaj: v Vojniku in štorah, preureditev zdravstvenega doma v Cedju, adaptacijo kulturnih domov oziroma prostorov za to dejavnost v Tmovljah in Socki in pre- ureditev doma onemoglih v Novem Celju. V programu pa je tudi prizidek osnovni šoli Pranja Vrunča na Hu- dinji z gradnjo družbenega centra. Nedelja je minila v prijet- nem in prazničnem razpo- loženju. K vsemu temu je prispevalo tudi lepo vreme. Sicer pa so na takšno vzdu- šje vpUvale tudi številne ak- cije, ki so se jih lotevali v mnogih krajevnih skupno- stih. Predvsem velja ugotovitev, da poziv krajevnih skupno- sti Medlog in Dobrne na tekmovanje ni ostal brez od- meva. Tekm.ovaJni duh je kmalu zavladal, zlasti pa že v dopoldanskih urah, ko so na posameznih glasovalnih mestih, še zlasti pa pri šta- bih referenduma v krajevnih skupnostih, primerjali prve glasovalne rezultate. V tek- movanju je zmagala KS Medlog. V Medlogu so mladi že kmalu po sedmi uri zjutraj krenili skozi vsa naselja in vasi ter opozorili na refe- rendum. Izredno lepo so us- pele nalepke, ki so prav ta- ko opozarjale, da gre za ve- hko nalogo. Na Dobrni so taborniki že v nočnih urah ponesli k lov- ski ko1, ki so v nedeljo zaigrali v več krajih. Prav tako tam- buraši in harmonikarji gabr- ske Svobode. Značilna je ugotovitev, da najstarejši občani v tej akci- ji niso zaostajali in da so v ve- čini primerov glasovali že v zgodnjih jutranjih urah. Iz- redno lep usp>eh so zabele- žili tudi na glasovalnem me- stu v domu upokojencev v Celju. 2e pred opoldnevom je bila zmaga dobljena. Prihaja- la so poročila o visoki ude- ležbi in o tem, da so na mnogih glasovalnih mestih končali delo. Končni rezulta- ti so bili seveda znani šele zvečer. Zdaj je smeh v očeh prevzel vse! Opravljeno je bilo pomem- bno delo. Udeležba na glar sovanju pa je bila takšna, da je lahko za ponos vsem. Z enakim uspehom so se laliko postavili tudi v Vojni- ku, ki so hkrati glasovali še za svoj krajevni samoprispe- vek. Za modernizacijo, za asfaltiranje skoraj 17 km krajevnih cest. Odločala so se o skupaj dveh in pol od- stotkih osebnega dohodka: 1,5 odst. za občinski ter 1 odst. za svoj krajevni samo- prispevek. Tudi ta bo trajal pet let. Po rezultatih, ki nam jih je posredovala občinska vo- lilna komisija so v posamez- nih krajevnih skupnostih v celjski občini dosegli glasov- ne rezultate v odstotkih, kot kaže razpredelnica. Glasovalno mesto v dvorani TVD Partizan-Gaberje je bilo nedvomno med najlepše urejenimi. Pa tudi sicer so bili čla- ni odbora tu nadvse aktivni. Glasovalno mesto so odiprli že ob peti uri zjutraj, za krajane, ki so tu glasovali pa so pripravili tudi iM>srečen in prijeten koncert tamburaškega orkestra Svobode Gaberje. Razpoloženju in trudu enak je bil tudi rezultat, ki so ga tukaj zabeležili. Foto: B. S. GODBA MALIH DOL SE JE Na posnetku je priza- devna godba na pihala iz Malih dol. Svojo nalogo je bolje opravila kot ne- kateri občani področja Strmca ali pa celjska god- ba na pihala, ki je žal v lepem nedeljskem dnevu naša ušesa nikakor niso mogla slišati. VOJNIK: ZA CESTE Hkrati z občinskim, so delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Voj- nik, v nedeljo, 16. t. m., na referendumu odločali še o drugem krajevnem samoprispevku. Odločili so se za zbira- nje sredstev za asfaltira- nje približno 17 km kra- jevnih cest. Tudi v tej akciji so us- peli, saj se je glasovanja za, krajevni samoprispe- vek udeležilo tako kot za občinski 92.65 odst. ljudi, za krajevni samoprispevek pa se je odločilo 79 odst. upravičencev, torej celo nekaj več kot za celjski občinski samoprispevek! REFERENDUM NOVA OBVEZNOST ^0^^^yS^^^^^^^J^^^^ BREMENA NI MOGOČE NOSITI NA TUJIH PLEČIH Redki so bili, ki so dvo- mili v uspeh referenduma za samoprisi>evek v Celju. Ne le zato ker so bile priprave temeljite in program izgrad-^ nje objektov družbenega standarda primerno zastav- ljen. Tudi — In slejkoprej predvsem 2sato, ker druga- če ni bilo videti odprave te- žav in problemov, ki so se nakopičili v obdobju, ko so bili napori celjskega gospo- darstva usmerjeni. drugam. Hiter razvoj gospodarstva, nove kapacitete in obsežno zaposlovanje v vsem povoj- nem obdobju je puščalo za seboj globoke brazde orane ledine pospešenega ekonom- skega razvoja. Brazde na družbenem področju so os- tale. Zato je bHa le ena pot in en način. S prvim samo- prispevkom so izravnana ne- skladja med posameznimi območji vzgoje in izobraže- vanja, z drugim samopris- pevkom pričenjajo v Celju dohitevati zamujeno. To spo- znanje med ljudmi je priva- bilo v nedeljo na glasovalna mesta skoraj 94 odst. voHl- cev, 9,07 odst. vseh volilcev je glasovalo za uvedbo sa- moprispevka. Velika politična akcija je zelo uspešno sklenjena, ta pa je porodila novo, nič manj zahtevno nalogo, ob- vezujočo. Doslednost velja zdaj do kraja razviti. Kakor je bil referendum ljudsko iz- rekanje za zastavljeni raz- voj, podpora politiki napred- ka, tako morajo rezultati bdti, ki so na glasovalnih li- stkih obkrožaM »proti«, po- sebej preučena. Ne vsak glas, saj ne gre za posameznika, čeprav tudi še tako nepo- membnega števila ne gre podcenjevati. Vendar je tre- ba s potrebno vnemo preu- čiti rezultate referenduma vsaj povsod tam, kjer je odstotek odklonjene podpore referendumskemu programu presegel 20,30 odst. ali več. Se posebej potrebno pa bo odgovoriti na vprašanje, kje so vzrolri in razlogi, da kra- jevna skupnost Strmec, ki je vse doslej prednjačila na volitvah in referendumu, to- krat, ni zmogla več, kot 64,08 odst. glasov ZA. Ali gre za neprimerno vodeno pohtično akcijo, za trmo krajevnih de- javnikov, za neuresničene in- terese krajanov, aU je kaj drugega posredi? Kajti, ces- tna dela, ki jih prav v zad- njem letu financira širša družbena skupnost na tem območju ni negativna postav- ka, ki bd lahko rodila odi>ore krajanov. Bil bi le razlog več, da ob tej akciji ljud- je polno številno podprejo tudi referendumsko gradnjo. BOJAN VOLK V soboto, dne 22. 1. 1977 ob 20. uri prireja Klub ce- ljskih študentov tradicional- no BRUCOVANJE v Samo- ix>strežni restavraciji Gaber- je. Prodaja vstopnic pri vho- du uro pred pričetkom. Vlju- dno vabijo. DOC. DR. ZVONIMIR v v v v SUSTERSIC Pred dnevi je praznoiml 65-letni življenjski jubilej. Iskrene čestetike. Pravi- jo, da niso nikoli pre- pozne. In tako naj bo tu- di v tem primeru. Sicer pa ... Celjan, če- tudi se je rodil v Kr- škem. Celjan, zaradi de- la, ki ga tu opravlja že vse od 1948. leta dalje. Zdravnik, ki ga pozna na tisoče, desettisoče ljudi. Prav tako visoka je šte- vilka tistih ljudi, ki jih je operiral. V tem je spe- cialist v pravem pomenu besede. Specialist in uči- telj. V Celje je prišel na za- četku 1948. leta. V bol- nišnico. Na njej in v njej je bilo še preveč sledov pravkar končane vojne. Postal je ravnatelj bolniš- nice in predstojnik kirur. škega oddelka. Lotil se je pionirskega dela v or- ganizacijskem in strokov- nem pogledu, kot pobud- nik prenekaterih gradbe- nih del, razširitev in po- dobrio. Vse se je kopiči- lo. Sicer pa je prišel iz dobre šole — znanega ki- rurga prof. dr. Lavriča. In takrat, v tistih letih po vojni, je veljalo pra- vilo, da lahko zdravnik — kirurg dela. tudi pet dni in noči skupaj. Ga- raško delo. Lotil se ga je 2 ljubeznijo in zavze- tostjo. Nikoli ni potar- nal, čeprav je bilo skrbi za enega preveč. Zanimivo je, da je svo- jo pot mladega zdravnika začel v Zagrebu na znan- stvenem področju, v teo- retični medicini. Bilo je to raziskovalno delo: vpliv drog iz določene skupine na krvno sliko. Odkritja na tem področ- ju je tudi publiciral. Kmalu zatem se je za- pisal kirurgiji. Tako je najprej opravil izpit za kirurga — specialista, v 1964. letu je postal do- cent, leto dni pozneje pa tudi specialist — urolog. Zdaj je predstojnik uro- loškega oddelka celjske bolnišnice. S svojim delom na ki- rurškem oddelku celjske bolnišnice je postavil te- melje za nadaljnjo delitev dela na oddelku In ne sa- mo to, premnogim mla- dim zdravnikom je postal vzorni učitelj, mentor. Le- po je njihovo število. V Celju se je vse od za- četka dela zavzemal za formiranje enotnega zdrav- stvenega centra. Uspel je v združevanju ambulant- OBRAZI ne in hospitalne službe, sestavil in objavil je na- črt gradnje bolnišnice itd. Odločilna je bila nje- gova pomoč pri gradnji in začetku dela šole za zdravstvene delavce. V tej šoli je postal tudi učitelj in izdal več učbenikov. In še zdaj so tik pred izdajo nove šolske knjige. Dolg je spisek strokov- nih in znanstvenih del, razprav, recenzij in po- dobno. Izreden je njegov opus na področju sodelo- vanja slovenskih in hrva- ških kirurgov. Tu je bil pionir. In potem njegova strokovna izpopolnjevanja v tujini ter sodelovanja na domačih in tujih zdrav- niških kongresih, zlasti kirurgov, in še in še. Skratka, izreden delovni obseg, ki je značilen sa- mo zanj, za dosedanjo de- lovno in življenjsko pot docenta dr. Sušteršiča. MILAN BOŽIČ §t. 3 — 20. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran S ZA 290 ^y!iUJONOV INVESTICIJ Denar tudi za kmetijs- tvo, gozdarstvo in turizem V primerjavi z investici- jami v lanskem letu se bodo letošnje povečale kar za liiC^o, kot je zapisano v »predlogu resolucije o izvajanju družbenega pla na občine Slovenske Ko- njice za leto 1977«. Med investitorji bodo tudi zu, nanj i, kot recimo Petrol, ki naj bi vložil 40 milijo- nov v izgradnjo dveh mo- telov pri bencinskih črpal- kah ob hitri cesti v nepo- sredni bližini Tepanja. Os- talo bodo manjše investi- cije na področju gospo- darstva ter negospodarst. va, zlasti pa še pri stano- vanjskih izgradnjah. Tako naj bi od vse vsote vloži- li 230 milijonov v gospo- darstvo in 60 v negospo- darstvo. Razveseljivo je, da prit&m odpade precej investicij za nadaljnji raz- voj kmetijstva (17,6 mili- jona), gozdarstva (2,7), tr- govine, gostinstva in tu- rizma (50) ter za stano- vanjsko izgradnjo, šolstvo, otroško varstvo in ostalo 60 milijonov dinarjev.* ŠENTJURSKIH 11 KRAJEVNIH SKUPNOSTI MED NAČRTI IN DINARJI PREDVSEM SKRB ZA MODERNIZACIJO CEST V OBČINI Predlogi del posameznih krajevnih skupnosti so za letošnje leto dokaj o)>sezni in po svoji teži in nujnosti potrebni, da se tudi lu-esni- čijo, če bodo le zagotovljena vsa potrebna sredstva. Pri vseh pa je v ospredju uredi- tev cestne mreže, ki je še marsikje šibka točka. Tako bodo v kraje\-ni sku- pnosti Blagovna v letošnjem letu nadaljevali z moderni- zacijo lokalne ceste I. kate- gorije Sele—Proseniško, po- skušali pa. bodo povečati tu- di vodovodno omrežje. V drameljski krajevni skupno- sti bodo v skladu z izglaso- vanim samoprispevkom pri- stopili k izdelavi glavnega načrta za osnovno šolo Dra- mlje in prav tako vso skrb posvetili povečanju števila s;ospodinjstev, ki bodo oskr- bljena s pitno vodo. Tudi tu ostane težišče na moderni- zaciji lokailnih cest. V kra- jevni skupnosti Kalobje so si za letošnje leto zadali tri poglavitne naloge: nadalje- vali bodo z urejanjem lokal- nih cest, dokončali gasilski dom in pridobili projekte za razrešitev oskrbe s pitno vo. do. Osnovna naloga v kraje- vni skupnosti Dobje pri Pla- nini je predvsem gradnja kulturnega doma skupaj s kulturno skupnosjo Šentjur. In tudi tu se ix>javlja nalo- ga urejevanja loka.lnih cest Ln ositrbe občanov s pitno vodo. še v tem letu bo iz- delan načrt za del naselja Dobje, tako da bo zajet kom- pleks za organizirano stano- vanjsko izgradnjo. V Loki pri Zusmu, oziroma v tej krajevni skupnosti želijo do- končati cesto Dobrina—Hra- stje in sofinancirati moder- nizacijo lokalne ceste Gori- ca—Loka. V sklopu nado- mestnih gradenj po potresu so si začrtali Izgradnjo gasil- skega doma in trgovine ter gradnjo stanovanj za potres- ne oškodovance. Sofinancira- nje lokalne oeste Gorica— Loka je prav tako v načrtu del krajevne skupnosti Sliv- nica, kjer je v ospredju še gTadnja kulturnega in gasil- skega doma iz sredstev na- menjenih za odpravo posle- dic potresa. Problem s pit- no vodo še tudi ni odstra- njen. In kaj so si aačrtaU v krajevni skupnosti Prevorje? Predvsem izgranjo stano- vanj za potresne upravičen- ce, izgradnjo trgovine, nov vodovod in prav tako vzdr- ževanje, lokalnih cest. S pre- skrbo pitne vode se bodo uk- varjali tudi v krajevni skup- nosti Ponikva, kjer bodo gradili še benoinsko črpalko, skrbeli za ceste in razrešiM vprašanje obsega gradnje v sklopu zazidalnega načrta Ponikva in Hotunje. Razvoj vsakega kraja je resnično povezan z dobro urejeno ce- stno mrežo, ki ji bodo vso skrb posvetili tudi v krajev- na skupnosti Planina. Tu bo- do naročili še projekte za dokončiao ureditev vodovo- da, ki naj bi ga v letu 1978 gradile mladinske delovne brigade. Dokončno bodo us- posobili novo zdravsteno po- stajo in začeli z gradnjo dvooddelčnega otroškega vrt- ca. Kaj pa krajevna skup- nost Šentjur — okolica? Tu- di tu jih čaka veliko dela. Toda v ospredju so spet ce- ste, pa vodovod za naselje Vrbno in sodelovanje pri na- daljnjemu urejanju kom- pleksov za organizirano sta- novanjsko gradnjo. V krajev- ni skupnosti Šentjur — trg bodo 50 odstotkov samopri- spevka v letu 1977 namenili odplačilu anuitet za osnov- no šolo Šentjur. Sofinancira- li bodo modernizacijo ceste Šentjur—Jakob in pristopili k modernizaciji ceste Boš- tev'C—Klanjšek. Za to kraje- vno skupnost bo pomembna izdelava rebalansa urbani- stičnega načrta naselje Šent- jur in izdelava zazidalnih na- črtov (3enter ter dopolnitev zazidalnega načrta Hrušo- vec. številne naštete naloge, ki se jih bodo letošnje leto lo- tile posamezne krajevne sku- pnosti pa so le del začrtanih poti, ki bodo uspešno reaU- mrane le z mobUizaeijo vseh dejavnikov v občini in vsa- kega posame?mega občana. MATEJA PODJED ŠENTJUR ŽELIJO POŽIVITI POLITIČNO DELO Pri občinskem komiteju zveze komunistov v Šentjur- ju teče v tem času nekaj po- membnih akcij, nekaj pa je ostalo začrtanih za bližnje obdobje. Celovita akcija te- če ob 40 letnici ustanovnega kongresa komunistične par- tije Slovenije in prihoda to- variša Tita na čelo komuni- stične partije Jugoslavije. Do 25. maja pa želijo poži- viti politično delo in pospe- šeno reševati naloge postav- ljene v zvezd komimistcrv v uresničevanju kongresnih sklepov. V tem mesecu bodo spre- jeli akcijski program delova- nja vseh komisij pri komiite- ju in pripravili pregled, koli- ko uspešno so te programe realizirali v preteklem letu. Pripravili bodo tudi temelji- to oceno, kaj so naredili ozi- roma uresničili od sklepov 5. seje CK ZKS, ki se nana- šajo na učink,o\itost dela v zvezi komtinistov v nadalj- njem razvoju naše družbe. Občinski komite pa si med drugim tudi prizadeva, da bi oživil in pritegnil k sodelova- nju osnovne organizacije zla- sti po deioTOih kolektivih. Pri tem gre za uresničeva- nje nalog na področju stabi- lizacije gospodarstva in za mobilizacijo komiunistov na občinskem nivoju. DNEVI OSKRBE PO STAREM Na zadnji' seji skupščine občinske skupnosti social- nega skrbstva v Celju so obravnavali med drugim tudi dva predloga o spre- membi oskrbnega dne v Novem Celju in v Domu upokojencev v Celju. Zaradi nedodelanega pred- loga, ki so ga posredovali predstavniki iz Novega Ce- lja, ostajajo v domu za ostarele še vedno pri stari ceni oskrbnega dne, o no- vem pa bodo razpravljali na eni prihodnjih sej skupščine občinske skup- nosti socialnega skrbstva. Predlog o ceni oskrbne- ga dne v Domu upokojen- cev v Celju, da se poveča oskrbni dan za deset od- stotkov, je bil sprejet, sto- pil p>a bo v veljavo pri- hodnji mesec. Tako je ce- Z. S. DRIBBINA SAMOZASaTA RED IN SVOBOŠČINE Če bi ta trenutek vpra- šali udeležence v cestnem prometu po očitnih pre- krških, bi vsak imel ne. kaj povedati — in kar je še bolj značilno — prišlo bi do medsebojnega obto- ževanja. Vsak dan doži- vljamo na cestah grobe in drobne • kršitve. Če stori- mo prekršek sami, če pri tem nismo zaloteni in se .' ni nič zgodilo, malce ,v se. , bi zadrimo, potlej pa za- mahnemo z roko, češ po- lomil sem ga, a saj ni bi- lo nič. če pa smo priča prekrš. ka, če smo zavoljo tega morali zavirati, ustavljati, , takrat vrohnimo: kje je policija? če bi naposled anketira-, li ljudi, kako priti prekr- ' šiteljem do živega, bi ve- 1 čina odgovorila: kazni so še prenizke. Toda to ni res. Kazni so izdatne, le da je kaznovanih premalo. ' Premalo kaznovanih je za. to, ker nima vsak voznik ■ svojega »angela varuha«, ker prometniki in miličnl- ' ki ne morejo biti povsod, - • kjer ljud,>e; ko vidijo pla^ 'Vb nmformo, tako^jgpsta-_ nejo krotke ovčke, pridni vozriiki in pešci. Nekdo je na sestanku, ko je bil obravnavan za- kon, ogorčeno šepnil sose- du, češ, k ovajanju nas snubijo. Pa smo tam. Edino če bi kot voznik, pešec ali kdorkoli ne bil nikoli brez občutka, da je pri svojem početju nadzo- rovan, edino takrat bi se držal predpisov tudi tak- šen udeleženec v javnem prometu, ki sicer vselej »uživa« v kršitvah, v izsil. jevanju, vožnji p>o nedo- Piše in ureja Jure Krašovec (18J voljenih prostorih, v pre- povedani smeri itd. Toda solidarnost med vozniki čisto napačno razumemo. Že nekje za našim hrbtom nebodigatreba — radarska kontrola, patrola milice itd. Seveda ima to početje tudi svojo dobro plat, kaj- ti opozorilo deluje pozi. tivno^ kajti vozniki posta- nejo previdnejši. Toda ali- si zapišemo številko vozi- la, ki nas je prehitelo, ko smo pred prehodom za pešce ustavili, da bi dali pešcu prednost? Koliko smrtnih nesreč se je iz tega že izcemilo? Smo prijaviU takega in podobne grobe kršilce? Navadno ne. Zato, ker nimamo radi vseh tistih opravil okoli pričevanj itd. Tudi zato ne, ker sami dostikrat storimo podobne napake in smo veseli, da se ni izvedelo. Je pa tudi zlagana morala, češ, ni »fer« prijaviti sodruga na cesti. To je lahko solidar- nost do bodočega naklep- nega ubijalca. Smo se pri tem kdaj vprašali, koliko bi bili pri- pravljeni žrtvovati, če bi kdo preprečil nesrečo, po- tem ko se je že zgodila, ko je pod kolesi končal kdo od vaših najbližjih? Menda ni cene, ki bi jo ne plačali. Toda ko vam divjak požene vozilo v dir čez prehod za pešce, da le- ti frčijč vsak v svojo smer od preplaha, zamah- nemo z roko: To - ni moj pfoblem! P06LEiMa V SVET PIŠE IVAN SENIČAR ^ V PRETEKLIH DNEH Je predseclsitivo SFRJ raz- pravljalo o naših pripravali na beograjski sest.an.e(k 15. junija letos o evropsiki varnosti in sodelovanju ter o pripravah na ministrski sestanek koordinacij stkega bi- roja neuvrščenih dežel v New Delhiju konec marca — Naša država je podarila vietnamskemu ljudstvu motor- no ladjo »Jugoslavija«. — Novi vrhovni poveljnik zdru- ženih oboroženih sil varšavskega pakta je postal sov- jetski armadni general Viktor Kulilkov, ki pa^so ga takoj povišali v čin maršala. — Na današnji dan pre- vzema vodstvo ZDA demokratska predsednik Jtmmy Carter. — španska vlada je prvič po državljanska vojni začela pogajanja s predstavniki opozicije. — Sprte strani v Libanonu so končno predale težko orožje ww skladišča« in tako zmanjšale možnosti nadaljnjih spo- {>adoiv, Jugoslavijo je obiskala draavnojpartijska dele- gacija Nemške demokratične republike. ^ NEIMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA (16^ milijona prebivalcev, 108.304 kv. km — medtem ko ima Zvezna republika Nemčija 61,9 miliijona prebivalcev in 2i^3&l kv. km.) se uspešno raizvija že 23 l9t. Po kaipd- builaciji Nemčije 8. maja leta 1945 so oblast v deželi prevzela zavezniki — vsak v svoji okupacijski coni. V naslednjih letih pa so ameriške, francoske in angleške oblasti združile svoje cone in je leta 19^ nastala Za hodna Nemčija, iz sovjetske cone pa Vzhodna Nemči- ja. NDR je v 28 letih svojega razvoja iin afdirmaoije pre- stala mnoge preizlcušnje, posebno v času hladne vojne. Prebivalci so nekaj časa bežali na zahod, posebno v Bf»rlinu, dokler niso leta 1961 zgradili znani berlinski zl.i. Mednemški odnosi so bili večkrat zelo napeti, zidaj pa s^e postopoma umirjajo, še vedno pa p>rihaja do ne sporazumov, zamer in kratkih napetosti. NDR se je dolgo borila tudi za mednarodno priznanje: zdaj jo je priznalže 121 dežel. NDR gradi sociadizem, iin sicer na nač^n, da se kar najtesneje povezuje s Sovjetsko 23ve;zo in s socialističnim taborom sploh. Ob obisku drža-vTao-partijske delegacije NDR na čelu z generalnim sekretarjem Enotne socialistične partije Nemčije in predsednikom državnega sveta Erichom Honeckerjem na čelu je bilo poudarjeno, da so naši odnosi z NDR razvejani, uspešni in perspaktivni. Pred- sednik Tito je v zdravici svojemu gostu podčrtal, da imata obe deželi isti oilj, da pa ga uresničujemo po različniih poteh in da razvijamo plodne in prijateljisike stiiv z mnogimi deželami sveta — na znanih načelih enakopravnega sodelovanja m nevmešavanja v notra- nje zadeve — ne glede na to, ali so socialistične ali ne. Za obdobje 1976—1980 sta Jugoslavija in NDR skle-'' mili trgovinski sporazum v vrednosti 2,8 milijarde do- larjev, sprejeti pa so tudi programi kulturno-^rosveit- nega, znaniStvenega in tehničnega sodelovanja. V skup- nsm sporočilu, ki sta ga podpisaila pred.sednik Tito in Honecker, so izražena skupna stališča glede sodelo- vanja med deželama in v mednarodnem življenju; po- udarjene so tudi osnove za tako sodelovanje. Obisk delegacije NDR je za našo deželo pomemben predvsem za^radi samega sodelovanja s sociailisričnio Nemčijo, hkrati pa tudi zato, ker Jugoslavija pripisuje velik pomen dobrim odnosom in sodelovainju s sociali- stičnimi državami. Taki odnosi so se potfcrdili tudi ob tem obisku. ^ NA OBISKU- PRI NAS — Portugalski zunanji minister, ki je obiskal tudi Slovenijo; minister za zu- nanjo trgovino in pomorsko gospodarstvo Poljske; vo- jaška delegacija Libije in generalni sekretar mednarod- nega biioja dela. ^ MI NA OBISKU — Delegacija skupščine S(FRJ v Iranu, delegacija ZKJ v Romimiji, delegacija jugo- slovanske lige za mir na sestanku svetovnega foruma miiroljuibnih sdl v Moskvi. ZALEG DOGOVARJANJE IN IZSILJEVANJE POTREB 2alski izvršni svet je pred zaključkom leta dal v javno razpravo resolucijo o druž- benoekonomski politiki ob- čine v letu 1977. O resoluci- ji sam.i le toliko, da je bila dobro pripravljena, saj so v njej zajeU vsa vsebinska po- dročja uresničevanja zastav- ljenih nalog v minulem le- tu in opredelili vse naloge na razlijčnih področjih druž- benega življenja in dela le- tos. V tem zapisu namenjamo nekaj več besed javni razpra- vi sami, saj so njeni rezuL tati, miilo rečeno, zelo zavo- ženi. O osnutku resolucije so razpravljali v vseh žal- skih krajevnih skupnostih, človeka pa prizadene, ko bare pripombe, ki so jih te razprave oblikovale. Bodimo konkretni! V Grižah so ime- li na osnutek resolucije se- dem pripomb, vse zalitevajo gradnjo takšnih ali drugač- nih objektov v Grižah. V šemx>ebru je bilo pripomb osem, v sedmih so zaihtevali planiranja različnih komu- nalnili in drugih del v Šem- petru. V Preboldu so želeli, da bi v resoluciji upoštevali F>et njihovih pripomb o nuj- nili delih v Preboldu. V Pe- trovčali je od sedmih pri- pomb pet zahtevalo gradnjo objektov v tem kraju. Po- dobno je bilo v Libojah, Vranskem. Vinski gori in še kje. Ta primer je vnovič doka- zal zelo dvomljivo predsta- vo o družbenem dogovarja- nju, ki jo že nekaj let spod- bujajo krogi v nekaterih žalslvih krajevnih skupnostih. Vse več in več je primerov, ko kraje-vne skupnosti svoje soglasje za ta ali drug dogo- vor pogojujejo z določenima pridobitvami zase. Tako pa, ne more naprej. Dogovarja- nje in sporazumevanje, ki ju v naši družbi gradimo kot temeljne vrednote sood- ločanja in kot osnovo soU- damosti se ne sme izjalovitd v preprosto izsiljevanje. In, konec kancev, če osita- n^ono pri konkretnem pri- meru. Na f)odoben načdn so žalske krajevne skupnosU dosegle, da so bila v pn> gram samoprispevka vklju- čena stalna letna sredstva »za razvoj krajevnih skup- nosti«. Letos bodo krajevne skupnosti po družbenem do- govoru dobile po 55 starih tisočakov na stalno zapoisle- neg-a delavca iz krajevne skupnosti. Tudi oblike nepo- sredne pomoči delovnih or- gani;zaoij so dobro razvite. Denarja torej ne bo malo. Ali ni reševanje krajevnih problemov v največji meri stvar krajevne skupnosti .sa- me? Ob tesrct le še dejstvo, da mnogo krajevnih skupno, sti lani ni moglo izkoristaitd sredstev, s katerimi so raz- polagale. Zakaj torej tolikšen loka- lizem, tako omejeno gleda- nje na razvoj družbe. Kje je prava solidaiTiost in kak- šne so pravilne poti za opo- zarjanje na nerešena -vpra- šanja? Izsiljevanje nedvom- no ne m-ore bdtbi ustrecjna- metoda. BRANKO STAMEJČIC 4 stran — NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 197 CELJSKI IZVOZ LANI ZA 49 MILIJONOV DOLARJEV Izvoz celjskega gospodars- tva je v minulem letu po pr. vih popolnejših ocenah, ki pa še niso dokončne, rastel v skladu s planskimi predvide- vajiji. Celjske delovne organi- zacije so na tuje tržišče izvo- zile za približno 49 milijonov dolarjev svojega blaga, izdel- kov in storitev, kar pomeai, da je bil izvoz za 4 do 5 od- stotkov višji kot leto poprej. Razveseljivo dejstvo je, da svoj iz\^oz veča vse več delov- nih organizacij in da v občini ni le nekaj, že stalnih veUkih izvoznikom-. Med delovnimi or. ganizacijami, ki so bile v iz- vozu še posebej uspešne, ve- lja na prvo mesto postaviti EMO, kjer so močno presegli plan iz\'Oza, predvsem pa ra- čun izivoza posode. Te so irvo- zili kaj za 20 odstotkov več kot so načrtovah, pri čemer velja omeniti, da s svojo po- sodo na tujih tržiščih dosega, jo boljše cene kot doma. prav povečan izvoz posode le- tos je osnova sanacijskemu načrtu tozda Posoda EMO. Zelo dober je bil tudi izvoz v Topru, kjer pa gre pretežjio za iz/voz storitev in ne končnih izdelkov, v Libeli, Žični, Aeru, LIK SaA-inji in nekaterih dru. glh pa so kljub težavam do- segli plan. Za svojimi načrti je zaostala največja celjska izvoznica — Cinkarna, pa tu- di Železarna štore ni izpolni, la v.seh planskih predvidevanj. Ko goa^orimo o izvoznih do- sežkih minulega leta, nikakor ne smemo prezreti velikega vsebinskega premika, ki ga opažamo pri zimanjetrgovin- skih poslih z deželami v ra- zvoju. Prav na njihova tržišča morajo biti letos In v prihod, njih letih usmerjeni še večji napori. Celjski izvoz je namreč še vedno pretežno usmerjen na \'Khodno€rvropske dežele, na zahodna tržišča pa gre le 39 odstotkov celotnega izvoza az celjske občine. B-S. SLOVENSKE KONJICE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA v družbenem planu razvo. ja občine za srednjeročno obdobje zajema izredno po. membno mesto nadaljnji raz- voj kmetijstva. Kmetijskih površin je trenutno v občini Slovenske Konjice okoli 11000 hektarov, od tega j^ili je v zasebni lasti 93'ostalo pa v družbeni. Po zemlj^iiških kategoriijah prevladuj ejiO gozd. na zemljišča, travniki, njive in pašniki. Ker so v konjiška občini dobri pogoja za raz- voj kmetdjistva in ker od tega tudi odvisno veliko ostalega so se odločili, da bodo to področje v bodoče še bolj razvijali. V jeseni lanskega leta so pripravili samoupravni spo- razum »o združevanju sred- stev za pospeševanje kmetij, stva v občini Slovenske Ko- njice«. Podpisniki naj bi bili vsd v zdi-uženem delu, ki naij bi tako z dodatnimi sredstvi poanagali k hitrejšemu raz- voju kmetljsr.va. Pristopne iz. jave že prihajajo, do zdaj so jiih prejeli 14, morali pa bi jlih 36. Tako je razrvadno, da ta akcija žal poteka prepo- časi, kajti želja je, da bi vsi podpisali sainoupra\-ni spo- razum najkasneje do zaključ- nih račimov za lansko leto. Vsem, ki nnj bi sodelovali pri združevanju sredstev za kmetijstvo, so poslali tudi podroben pro^rram razvoja kmetijstva v občini do leta 1980, še posebej pa tudi za letošnje leto. S tako združenimi sredstvi b; dobili dodatnih 80 milijo, nov din, katerim bi dodah še predstva iz proračuna, ta- ko da bi jih potem imeli okoli 130 milijonov. Brez dvoma bi bilo prav, da bi OZD takoj F>omagale s svo- jim sodelovanjem pri tej ak. ciji, saj je znano, da je na kmetijah vedno manj ljudi, zato jih je treba mehanizi- rati. To pa prvič stane, dru- gič pa mora tisti, ki s stro- jem upravlja, imeti tudi ustrezno znanje. Zato ni na. ključje, da tx>do del sred. stev iz zbranega »kupčka« namenili prav za šolanje ti- stih, ki bodo ostali na kme. tijah. Po podatkih iz leta 1974 je še 1240 čistih kmetij in 1120 mešanih ali skupaj 23W). V občini želijo pred- vsem zmanjšati število me- šanih kmetij, število čistih kmetij pa obdržati. Od seda- rtjih kmetij j;ih je okrog 700 perspektivnih in te morajo s pomagalnimi injekcijami v bodoče postati nosilec razvo. j a zasebne kmetijske proiz. vodnje. Zaskrbljučoč je tudi poda- tek, da se delež prebivalstva na področju občine, ki dela v kmetijstvu in se od njega preživlja, stalno manjš-a. Ta- ko imajo danes samo še 24 O/o takšnega prebivalstva, leta 19H0 pa bi ga bilo le še 20 "/o. Vsako leto se približjio 200 kmečkih prebivalcev zaposli drugje. Ob takšnih procesih se seveda vse bolj postavlja v ospredje pridelovanje za- dostnih količin hrane. Seda- nji obseg pridelave hrane za trg na območju Kmetijske zadruge Slovenske Konjice (ta je tudi glavni nosilec razvoja kmetijstva) je: go. veja živina, nekaj čez milijon letno, mleka milijon 600 li- trov, vina 200 tisoč litrov in jabolk milijion 200 tisoč kilo- gramov. Poleg tega pridelajo še precej koruze, krompirja, jagodičevja, krušnih žit in dmge hrane, ki jo porabijo za prehrano kmečkih družin in za krmo živine. Da bi kmetijstvo v na. slednjih letih resnično zažsi- velo, so pripravili tudi obši- ren program, ki med dmgim zajema: pridobivanje boljš.ih zemljišč z izsuševanjem za- močvirjenih nižinskih delov. Ta.k.šnih zemljišč naj bi pri- dobili .500 ha. Nalogo bo iz- peljala kmetijsko zemljiška skupnost s Kmetijsko /.adru- go, njeno p>ospeševalno služ. bo in območno vodno skup- nostjo. Sistematično šolanje na kmetijskih šolah in po- moč pri ostalem izobraževa- nju (razna predavanja, de- monstracije in podobno). Po. živiti je treba delo mladih zadružnikov in aktiv kmeč- kih žena. Zagotavi|.i je treba finančna sredstva za vlaga- nje v posodobitev kmetijstva in v razvoj kmečkega turiz- ma, za katerega so v konji- ški občini velike možnosti, zlasti v neposredni bližini Rcgle in Skomarij. Zagoto- viti je treba sredstva za re- gresiranje dela obresti za na- ložbe v zasebno kmetijstvo in za delo dveh posjješevalcev pri pospeševalni kmetijski službi, TONE \rR„\BL PIŠE BRANKO STAMEJCIC Prve popolnejše ocene uspešnosti celjskega gospo- darstva v minulem letu kažejo boljše rezidtate, kot smo pričakovali, čeprav konkretnih številk še ni, so ocene ugodne, pa četudi niso bili izpolnjeni vsi zastav- ljeni cilji. Takšen položaj pa 7tas ne sme slepiti. 2e nekaj let namreč opažamo, da družbeni proizvod raste, vendar zelo počasi, kar vnovič priča o statičnosti in slabi gospodarski strukturi v občini Celje. Če govorimo o statičnosti celjskega gosjjodarstva, je vsekakor treba razmišljati še naprej: kako to statičnost spremeniti; kaj storiti, da bo gospodarstvo beležilo hitrejši razvoj? V ospredje se same po sebi postavljajo številne naloge, med katerimi so nedvomno najpo membnejše naslednje: posodobitev proizvodnje in obsto- ječih proizvodnih programov s ciljem zagotovitve višje stopnje predelave in dviga kakoi-osli; skupna vlaganja v novo proizvodnjo in nove skupne proizvodne zmoglji- vosti, ki bodo z novimi programi proizvodnje dali osnovo hitrejši preosnovi neugodne strukture celjskega gosjoodarstva; in slednjič — rast vsebine združevanja dela in denarja v številnih združenih podjetjih, v kate- ra so kot nosilci ali člani vključene tudi delovne orga nizacije iz celjske občine. Tokrat bi radi nekaj več besed namenili prav zadnji nalogi. V celjski občini je gospodarstvo namreč zelo odprto za različne oblike povezovanja. Skorajda že ni gospodarske organizacije, ki ne bi bila vključena v to ali drugo združbo. Pri vsem tem pa je treba odkrito priznati, da združenja še niso dobf.la tiste vloge, ki bi jo viorala imeti. Z drugimi besedami povedano, urni smo, ko se formalno združujemo, ko se institucionalno povezujemo. Ko pa je treba storiti odločite korake k vsebini takega povezovanja, ko naj bi združena podjetja dejansko odigrala svojo vlogo in izpolnila osnovne cilje, ki so spodbudili povezovanje, ta združenja zatajijo. Na to je ob svojem obisku v Celju minuli teden opozoril tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, ki je komuniste—direktorje celjskih delovnih organizacij opomnil, da je podpisane sporazume treba uresničevati. Podpisi na papirju še nič ne pomenijo, so le zakon, da je podpisano treba izvršiti. Zato se morajo komunisti, predvsem pa vodilni delavci, zavze- m.ati za hitrejše razreševanje dilem in ovir, ki stojijo na poti rasti vsebine samoupravljanja in samouprav- nega povezovanja. Združena podjetja bodo v pravem smislu zaživela .šele tedaj, ko bodo oblikovala skupne proizvodne programe, jih sofinancirala, delila tveganje in po dohod- kovnih principih tudi sodelovala v delitvi dohodka. Takšni skupjii programi so pogoj za specializacijo in pogoj za dvig iz majhnosti in razdrobljenosti. V Celju imamo odlične pogoje za izpolnitev takšne naloge. Ne le zato, ker prav s sedežem v Celju že delu- je več združenih podjetij (Dobrina, ITC), tudi zato, ker snujemo nova in ker snujemo nove skupne pro- grame predvsem v kovinskopredelovalnem kompleksu. Treba bo le odločno poprijeti za delo, pomesti s staro miselnostjo, dvoličnostjo in oinrami za hitrejšo rast vsebine povezovanj. KOZJE PISMO IZ KOZJANSKE BRUSILNICE STEKLA Mladi kolektiv Brusilnice Kozje, obrata rogaške steklar, ne »Boris Kidrič« se vse bolj zaveda, da je njegova bodo- čnost odvisna od skupnih na. porov in akcij, da se labko zanesejo na pomoč od zunaj le, če bodo sami do(volj moč- ni in delavni. Zavzetost zaf poslenth pri oblikovanju sa-, moupravnega življeiiija in pe. rečih proizvodnih vprašanj, je vse večja. To je bilo očHno tudi na zadnjem zboru delav- cev obrata. Od začetnega števila — 53 zaposlenih za stroji marca 1974. leta — se je do konca istega obdobja povečalo šte- vilo zaposlenih za 16 mladih brusilcev, leta 1975. še za 19, leto 1976 pa je zaključeno s primanjkljajem štirih delav- cev. Ta dokaj neprijetna ugo. tovitev je dala povod za poj. svet odgovornih v občini šma^' rje pri Jelšah, zatem v kra- jevni skupnosti Kozje in seve. da v delorai organizaciji. Na tem posvetu so ocenili dve vprašanji: zakaj manjši inte- res za nove delavce in zakaj dosedanji delavci odhajajo. Ocena teh vprašanj je odpr- la naslednje: nerešena stano- \'anjska vprašanja novozapo- slenih in mladoporočencev, pomanijkanje infrastruktumih objektov v kraju in s tein iiianjši interes za življenje v kraju, nizek nivo družbenega standarda (ni rednega zdrav, nika) pa tudi neurejeni prevo zi delavcev. Analiza pa je C'pozorila tudi na specifičnost obrata. Začel je delati v oko- lju, ki nima tradicije za takšno delo in na bazi osnov- nošolske mladine. Razen tega so merjili, da osebni dohodek ne sme biti vzrok za slabšo, zainteresiranost, saj je pogoj za višje osebne prejemi^e tudi specializacija. In ne nazadnje — nujno je treba iskati kader iz vrst nadarjenih mladincev, saj je za ta premik potrebno kvalitetncj delo, steklar brusilec pa bora imeti tudi nekaj smisla za umetnost. K reševanju vseh teh pro- blemov prispeva svoj delež osnovana sindikalna organiza- cija, zelo delaTOa pa je tudi mladinska organizacija, ki obstaja že od vsega začetka in velja za eno najbolj ;^tiv- nih v šmarski občini. V delo raznih sekcij se vklju- čuje precej mladih. Letos predvidea'ajo predvsem našle, dnje skupine: sekcija za orga. niziranje klubskega življenja, marksistični krožek, hortikul- turni, dramski, likovni in .tporfcno-rekreacij.ski, enota ISLO in gasilska enota. V decembm lani je sindi- kalna organizacija pripravila strokovni izlet v samoborsko steklarno, kjer so se mladi kozjanski steklarji seznanili z delom v tej organizaciji in na- vezala prijateljske stike delavci te steklarne. Zdaj pa sindikat in mladinska organi- zaeija pripravljata »steklarski ples 77«, ki bo postal tradici- onalen. Ob tem pa bomo ime. li še razstavo likovnih del in kulturni program. FRANC CERNELC ŽALEC: PESTRE OBLIKE VARSTVA žalska skupnost otroškega varstva ima v svojem progra- mu za letošnje leto vrsto na- log. Te so pretežno usmerje- ne na razvoj različnih oblik vzgojno-varstvene dej avnosti, pa tudi k povečanju zmoglji- vosti za varstvo predšolskih otrok. V občini bodo tako letos organizirali osem oddelkov celoletne male šole, ki bodo delovali v Žalcu, Šempetru, Vrbju, Grižah, na Polzeli in Vinski gori. Večjo dejavnost načrtujejo tudi v otroških vrtcih, ki so se potrdili kot izredno uspešna oblika otro- škega varstva. Potujočih vrt- cev bo letos v občini 16, in sicer po dva oddelka v Libo- jah. Taboru, Zabukovici, Pi- rešici, Gomilskem, Letušu, Gotovljah in na Vranskem. Precej pa si obetajo tudi od razširitev zmogljivosti v vzgojno varstvenih ustanovah, saj bo letos zgrajen nov vr- tec v Petrovcah, ki bo imel šest igralnic, razširili pa bo- do tudi zmog-ljivosti vrtca v Žalcu. ' B. S. CELJE DRUŠTVA KADROVSKIH DELAVCEN Društvo kadrovskih delav- cev Celje je v zadnjem me- secu zaključilo dva ciklusa seminarjev, ki sta zlasti med kadrovskimi delavci naletela na izreden odmev. V decembru lani je bil za- ključen ciklus seminarjev na temo »vrednotenje dela«. To je bil strokovno, vsebinsko in organizacijsko zelo dobro pripravljen seminar, ki je opozoril zlasti na naloge, ka- terih reševanje lahko bistve- no pripomore k večji moti- vaciji za delo in s tem k do- seganju boljših delovnih re- zultatov ter produktivnosti dela. Seminarju je prisostvovalo 25 slušateljev, ker je bilo glede na metodo dela nji- hovo število omejno. Reali- zacijo seminarja so omogo- čili strokovnjaki za funkcio- nalno usposabljanje in sveto- vanje IZ Kranja ter Zav( za produktivnost dela v Lj bljani. V februarju bo še ( tak seminar. Od 11. do 14. januarja ] je bil drugi seminar in na temo »medsebojna rs merja delavcev v združene delu« oziroma aplikacija d ločil zakona o združenem d hi, ki se nanašajo na meds bojna razmerja v samou ravnih splošnih aktih in neposredni delovni in sam upravni praksi v organiza< j ah združenega dela. Dru&tvo kadrovskih dela cev je ta seminar organizir lo po dogovoru s Klubo: samoupravljaJcev v Celj Udeležilo se ga je 10.5 sIuS teljev, med katerimi so b; pretežno odgovorni kadro ski delavci iz organiza« združenega dela in od dr god. JANEZ KAPU ŽALSKA TRGOVINA IN GOSTINSTVC POVEZOVANJE V VSEBINI Ob hitri gospodarski ra- sti, predvsem v gradbeni- štvu in industriji, so v žal- ski občini nekaj let nazaj ugotavljali zaskrbljujoče za- ostajanjcj pri rasvoju trgo- vine, gostinstva in tudi tu- rizma. V lanskih resolucijah o družbenoekonomskem raz- voju so zato prav to pod- ročje še posebej poudarili. Rezultat večjih prizadevanj v občini pa je vrsta novih ob- jektov s področja gostinstva in trgovine, v katere so lar ni vložili skoraj 90 milijone dinarjev. V zgodovini obč ne ne pomnijo tako hitreg koraka naprej v tej panos gospodarstva. Zato pričak jejo, da bodo slednjič lah!? bolje zadovoljili potrebe i pričakovanja potrošniko hkrati pa hitro še napn razvijali to pomembno spodQ.rsko področje. Lani so v občini zgradi pn-o veleblagovnico, ki jo j odkupila NAMA, ta velebli govnica pa ima tudi velik restavracijo. Tik pred izt kom leta so v občini dobi tudi sodoben hotel, ki je Preboldu. Med uspehe, p gre prišteti še nekaj drugil Tako žalsko tržnico, pa br ketimico hmelja, ki jo , usposobil Hmezad, ter števi ne obnovljene in posodol Ijene poslovalnice Savinjsk ga magazina. Hiter razvoj s bo nadaljeval tudi letos, 1 bodo v Žalcu odprli salc kmetijske mehanizacije Hm zada, v Šempetru pa sod ben market Savinjskega m gazina. Še posebej velik 1 bo napredek, v gostinstvu. T ko bosta v občini izgrajeJ kar dva motela — pi"vi i Vranskem in di-ugi ob z ključku avtoceste v Ruša V Levcu pa bodo izgradili v lilco skladišče in trgovino U nine. Ob velikem iiapredku J izgradnji najpomembneje gostinskih in trgovskih o' jektov, pa v občini še vedi^ ugotavljajo počasen napredij pri smotrnejši organizirala sti te veje gospodarstva. 1 ko trgovina kot tudi gost: stvo sta vse preveč razdre Ijeni in zato ne dosegata ' kšnih gospodarskih dosežlct samoslojnH te- meljna organizacija združene- ga dela vendarle i?irei:el pro- ti. Rezultat Je presenetil vse. Tako tudi mnoge v de- lovnem kolektivu samem. Tembolj, ker na zadnjem zboru delovnih ljudi, ko je tekla beseda o referendimiu, ni bilo vprašanj, kaj šele prigovorov za takšno odlo- čitev. Dvoličnost? Na referendumu se je 24 članov kolektiva izreklo za integracijo z Izletnikom, 4D jih je bilo proti. Medtem ko sta bila dva glasovalna listi- ča neveljavna, se štirje člani zaradi odsotnosti referendu- ma niso udeležili. Tako je propadla akcija, ki ni zadevala samo dva ko- lektiva, marve5 akcija, ki jo je zaradi enotnosti in čim večje pozornosti vseh dejav- nikov, ki se v Gornji Savinj- ski dolini ukvarjajo z gostin- stvom in turizmom, zastavi- la tudi občinska skupščina in ki je tudi sicer dobila šir- še družbeno obeležje. V mozirska občini namreč ugotavljajo veliko razdrob- ljenost gostinske in turistič- ne dejavnosti. Pa tudi skromnost pcmudbe in še marsikaj. Zato pobuda o po- vezanosti Turista z Izletni- kom.^ Prva varianta je slone- la na združitvi Turista in centra na Golteh, ki pa je zaradi problemov okoli krit- ja poslovne izgube na Golteh padla v vodo. Zato so zadnji razgovori potekali v tej sme- ri, da se naj Turist priklju- či Izlet.niku kot sarnostoijna temeljna organizacija zdru- ženega dela. Hkrati s tem je bil napravljen tudi eko- nomski elaborat in istočas- no tudi zanimiv načrt za re- ševanje prenekaterih perečih vprašanj nadaljnjega razvoja tuilzma in gostinstva v Gor- nji Savinjski dolini. Toda, glede na izid refe- renduma pri Turistu, bodo ta prizadevanja ostcla na pa- pirju. Vprašanje je le, za koliko časa, kajti preneka- tere naloge bi lahko ne gle- de na novo situacijo začeli reševati skupaj. To pa pred- vsem velja za skupno po- nudbo, za skupno recepcij- sko službo, za propagando in še za kaj. Toda, ali bo te naloge moč zdaj izpeljati na skupni poti, ko je med ko- lektivoma vendarle padla senca nezaupanja! Težko je zdaj iskati vzroke, zakaj se je kolektiv Turista izrekel proti integraciji. Težko tudi zavoljo tega, ker nekateri očitld padajo tudi na občinske može, češ, da so premalo podprh to akci- jo. Zanimivo je, v Turistu ne zanikajo, da so na to odlo- čatev vplivali tudi nekateri Izletnakovi šoferji in spre- vodniki, ki so se baje čudno izražaH o tej integraciji in podobno. O tem smo se tudi pogovarjali s piedsednikom delavskega sveta Turista, Mi- lanom Čarom, ki je sicer omenil te okolnosti, ob tem pa dejal, da niso mogle ime- ti odločilnega vpliva na kon- čni — ne. V Gornji Savinjski dolini ostaja, vsaj zaenkrat, na gostinskem in turističnem področju pri starem. To pa seveda ne pomeni, da bo ta.- ko tudi v bodoče. O tem je tekla beseda tudi z Milanom Čarom, ki je menil, da bd moral zdaj nekaj več napra- viti za integracijo gostinstva v dolini sami, se pravi za tesnejšo povezaaio&t Turista in gostinske dejavnosti pri Zgomjesavinjski kmetiij.siki zadrugi. Takšna povezanost bi lahko marsikaj prinesla in bd prav tako pomenila prvi korak k večji enotnosti. Se posebej, ker je gos-tinska za- družna dejavnost precej močna in ker je zadruga mo- čan pobudnik kmečkega tu- rizma v dolini. Razen tega bi po besedah predsednika delavskega sve- ta Turista kazalo takoj pro- učiti položaj gostinstva v _mozirski občini v okviru regijskega gostinstva. »Bili smo pobudniki za no vo samoupravno povezanost. Zato imamo tudi interes, da v dolini na tem področju ne- kaj napravimo<(. je deja'l Mi- lan Car. Ce sodimo po teh besedah, E>otem zadeva, zlasti pa močnejša povezanost gostin- stva in turizma najprej - v mozirski občini sami, m postavljena na slepi tir. MILAN B02IC TURIZEM POKAL VELENJU V lanskem tekmovanju za najlepšo ureditev turističnih krajev na širšem celjskem obm.očju je med sedemin- dvajsetimi kandidati in oce- njenimi mesti ter kraji 2ima- galo Velenje, ki je zbralo 94 točk. Le dve točki za njim je zaostalo Celje. In potem Rogaška Slatina, Ltiče, Mo- zirje, Gornji grad, Šentjur, Ljubno, Laško, Šempeter itd. Glavni tajnik Celjske turi- stične zveze, prof. Zoran Vu- dler, je izročil pokal pred- sedniku velenjskega turisti- čnega društva Avgustu Taj- nšku (na shki) ob koncu prejšnjega tedna na drugem turističnem zboru občanov Šaleške doline, ki so pose- bej zainteresirani za napre- dek turizma. To priložnost so izkoristili še za podelitev domačih priznanj vnetim urejevalcem Okolja, sicer pa so celoten dogodek lepo iz- popolnili še s kulturnim pro- gramom. MB Foto: LOJZE OJSTERŠEK TURISTIČNE INFORMACIJE Kot je znano, vodi Celjsika turistična zveza že nekaj let več kot uspešno turistično informacijsko službo. Redna tedenska in občasna poroča- la so rezultat tega prizade- vanja. Po novem naj bd bo delo prevzela turistična poslovna skupnost. Toda, dokler je š© ni, bo za turistične informaci- je še vedno, v okviru redndh možnositi, skrbela Celjska turistična zveza. POSOJILA ZA Ni naključje, 6e ima Kmečki turizem vse več pristašev. Enih in drugih, Tistih, ki ga sprejemajo kot svojo dopolnilno de- javnost v kmetijskem go- spodarjenju in onih, ki bi radi utesnjenost med stol. pnicami, bloki in smrdli- vim vrvežem mestnega prometa zamenjali za pra- vo življenje na kmetih. Tu di v idiličnem smislu. Na vsak način pa za življenje na svežem zraku, daleč od ropota tovarn, avtomobilov in podobno. Vsaj za nekaj dni. Vsaj za čas rednega dopusta. Kmečki turizem je ot- rok današnjega časa. Prav- zaprav njegova nasprotna točka. Ravnotežje, ki člo- veka vse bolj privablja, osvaja. Zato ni naključje, če ljudje vse bolj iščejo takšne kmetije, kjer bi se lahko tudi ob delni po- moči pri domačih delih sprostili, navžili svežega zraka, spočili.... Imeli do. volj možnosti za prijetne izlete, sprehode in ne na- j zadnje uživali tudi ob do- j mači, kmečki hrani. j Kmečki turizem se vse^ bolj razvija tudi na šir-i šem celjskem območju.1 Njegovo pot so odprli vi Gornji Savinjski dolini, j Zdaj sledijo tej pobudi na \ Zreškem Pohorju. Po njem pa se vse bolj ozira. JO tudi na drugih območ- jih: v šentjurski, žalski in prav tako v celjski občini. Ta veja našega turistič nega gospodarstva aU bo- lje rečeno kmetijstva je na solidnem pohodu. Ce je pred leti slonela več ali manj na slučajnosti iniciativi, dobiva zdaj že usmerjene korake, čeprav smo še daleč od tega, da bi lahko rekli — vidiki so jasni in tudi na tem po- dročju vemo, kaj hočemo in kam gremo. Toda, če je še danes vse več ali manj neorganizirano, je gotovo, da bo jutri drugače. Tako tudi mora biti. Zaradi vseh ozirov. ne samo za- voljo organizacije, tudi za- radi vseh drugih činiteljev, ki so nujni spremljevalci tega gibanja. Zato ni naklučje, če po- sveča tej dejavnosti us- trezno pozornost tudi celjska podružnica Lju- bljanske banke. Gre za vejo gospodarstva, ki ima zlasti z ekonomskega sta- lišča svojo utemeljitev. Za- to mora dobiti tudi banč- no pomoč. V posojilih Ljubljansko banko in z njo vred njeno podružni- co v Celju veže na to de- javnost tudi sporazum o obsegu, namenili in neka- terih pogojih kreditiranja naložb v kmetijstvu in osnovno predelavo ter proizvodnjo in zalog kme- tijskih pridelkov v Slove- niji. Gre za sporazum, ki velja za obdobje od 1976. do 1980. leta in ki obve- zuje Ljubljansko banko kot podpisnico tega doku- menta, da usmerja svoja določena sredstva tudi za kreditiranje kmečkega tu- rizma. Sporazum določa, da Ljubljanska banka in v njenem okviru tudi celjs- ka podružnica, obravnava posojila za naložbe v preureditev kmečkih sta- novanj in drugih poslopij za potrebe kmečkega tu- rizma v hribovitih in gorskih območjih. Na vsak način gre samo za urejan- je kmetije, tudi v proiz- vodnem pogledu. Za kme- tije, ki doma pridelajo do- volj lirane, da jo lahko nudijo svojim gostom. Za kmetije, ki imajo tolikšno .število družinskih članov, df se lahko lotijo novega dela. Vzporedno s temi prizadevanji pa tečejo še druga, ki zadevajo pred. vsem kmečko gospodinjo. Saj je ona tista, ki s ku- hinjo in skrbjo za goste prevzema levji delež od- govornosti. To pa ni lah- ko. Posojila, ki jih za razvoj kmečkega turizma odo- brava celjska podružnica Ljubljanske banke — vel- ja pa tudi za ljubljansko banko kot celoto — so s 3% letno obrestno mero z odplačilnim rokom do de- set let. In ne samo to. De- lež celjske podružnice Lju- bljanske banku pri krediti- ranju naložb v kmečki turizem znaša 35% od predračunske viednosti na- ložbe, adaptacije itd. Pri kreditiranju kmečke- ka turizma pa ne nastopa celjska podružnica Lju- bljanske banke sama, marveč sporaziun obvezu- je tudi hranilno kreditno službo kmetijske organiza- cije, da prav tako odobri svoj delež za takšno na ložbo. Tako se uveljavlja pravilo, da znaša delež hranilno kreditne službe kmetijske organizacije 20% predračunske vrednosti. Po vsem tem znaša poso- jilo v te namene 55^/o pred- računske vrednosti, ostalih 45% pa je seveda lasten delež kmeta, ki se odloča za to dejavnost in ki v večini primerov predstav- lja udeležbo v lastnem de- lu in lastnem materialu. Seveda pa brez lastnih denarnih sredstev tudi ne gre. Na vsak način gre tudi v tem primeru za hvaležno sodelovanje ne samo hranilno kreditne službe kmetijske organi- zacije, predvsem zadruge, kot še posebej celjske po- družnice Ljubljanske ban- ke, ki pravzaprav prevze- ma in nudi glavni vir kre- ditnih sredstev. In tako nastopa Ljubljanska ban- ka, podružnica Celje, kot pomemben pospeševalec kmečkega turizma, kot ustanova, ki skrbno us- merja zbrana sredstva tu- di na to področje. Tudi' na področje dejavnosti, ki se šele odpira in ki dobi- va vse več interesentov. Od tod tudi interes Lju- bljanske banke, podružni- ce v Celju, da so ta sreds- tva kar najbolje naložena. Od tod tudi interes banke, da bi dobil kmečki turi- zem čimprej svoj razvoj- ni program, svojo perspe- ktivo, ki jo zdaj samo slu- timo, ni pa še družbeno verificirana in ni našla še svojega mesta v razvojnih programih občin m obmo- čij. Seveda pa to ne pomeni, da ti programi pozabljajo na kmečki turizem. Ne. tega bi ne smeli zapisati. Res pa je, da ni natanč- nejših kompleksnih raz- vojnih načrtov za to po- dročje, da na tem polju še niso rekli svoje zadnje besede urbanisti, arhitek ti, kmetijski strokovnjaki in turisti. To je še odprta naloga, tudi na našem ob- močju, čeprav bi prvih korakov in prvih uspehov, ki so lepi, ne smeli meta- ti v koš slučajnosti ali v koš planskega nereda. To- da, prve izkušnje na tem področju so pokazale, da bo tak program nujno sprejeti. Potem bo delo lažje in tudi perspektiva bo točneje zarisana. Na območju, kjer delu- je celjska podružnica Lju- bljanske banke, so kme- tijske organizacije v na- črtih za letošnje leto pred- videle naložbo v kmečki turizem v predračunski vrednosti dvajset milijo- nov dinarjev. V primerjavi z lanskim letom veUk ko- rak naprej! Od te skupne predvidene Icvote naj bi celjska podružnica Lju- bljanske banke prispevala svoj kreditni delež v znes- ku 4.2 milijona dinarjev. V tem ko bi naj hranilno kreditne službe kmetijskih zadrug sodelovale ▼ tej akciji s skupnim posoji- lom v znesku 2.4 milijcme dinarjev, bi naj kmetje sami vložili 5.4 milijona dinarjev lastnih sredstev v dinarju, materialu in delu. Ni odveč ugotovitev, da se z deležem hranilno kre- ditnih služb kmetijskih zadrug pri naložbsih v kmečkem turizmu ustvar- ja tudi posebna oblika kooperacijskih odnosov med zadrugo in kmetom, in je v bistvu posledica njimega tesnega sodelova- nja pri uveljavljanju spe- cializirane kmetijske pro- izvodnje, ki je prav tako pogoj za pot v kmečki tu- rizem. Sicer pa celjska podru- žnica Ljubljanske banke odpira še druge možnosti kreditiranja občanov za preusmeritev stanovanjs- kih prostorov za turistič- no dejavnost. To po pra- vilniku o posojilih obča- nom na podlagi vezane domače ali tuje valute za pospeševanje gospodaskih dejavnosti. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. ianuar 1977 PROTESTNI ZBOR V ŽALCU DANES RIBE - JUTRI ČLOVEK ZBOR IN POHOD S CILJEM OSVEŠČANJA O NUJNOSTI VARSTVA NARAVE Kljub slabemu vremenu in pravem snežnem metežu so občani žalske občine in čla. ni ribi&kih družin celjskega območja minulo soboto pri- pravili množičen protestni zbor zaradi zadnjega primera zastrupitve Savinje, ki jo je zakrivila tovarna Gorenje. Protestnem zboru je sledil še iK>hod, na katerem so mir- no, a odločno protestirali proti človeškiL-n zločinom do narave. Morda si je kdo pro- testni zbor in pohod razlagal kot protest ene občine proti drugi, ali kot protest ribi- čev in drugih občanov proti velenjski industriji, ki je pov- zročila zadnji pomor rib. To- da zbor je izzvenel povsem drugače. Bil je prva zares množična in javna obsodiba malomarnega početja v to- varnah, ki je samo lani pov- zročilo 62 zastrupitev voda v Sloveniji. Prav zato je bil to protest proti onesnažerv^a- nju nasploh in njegov osnov- ni smoter je bil osveščanje občenov, koliikšno nevarnost predstavlja za človeka ones- naževanje narave, zlasti še zastmpljanje voda. Kajti! Če- prav so ribe lepe živali in okusen živež, ribolov pa pri- jeten in pomemben rekreacij- ski šiport, to navsezadnje ni življenjskega pomena. Ne- dvomno pa je življenjskega pomena voda. če je ta za- strupljena in onesnažena, bo kaj kmalu zastrupljen tudi človek. »Bomo v prihodnje prisiljeni kupovati ustekleni- čeno pitno vodo?«, so se na protestnem zboru vse glas- neje spraševali v^i navzoči. Samo podatek, da je koncen- tracija cianida, ki je poraro- čil zadnjo zastrupitev, tudi do 1500 krat presegla gor- njo dopustno mejo, pove vse. Katastrofa bi bila še mnogo večja, če bi do takšne zastru- pitve prišlo poleti, ko so v Savinji kopalci. Že najmanj- ša praska na telesu kopalca bi povzročila zastrupitev in zanesljivo tudi smrt. In še na nekaj ne smemo pozabiti — ob Savinji so naravni vod- njaki pitne vode. Talnica se obnavlja tudi iz Savinje. S človeškimi življenji se igra- mo, ko brezfvestno dopušča- mo one,snaževanje, ki lahko prizadene tudi pitno vodo. V pismu, ki so ga z zbora po- slali predsedniku slovenskega izvT.šnega sveta Andreju Ma- rincu, so zato najostreje ob- sodili vse hujše onesnaževa- nje v Sloveniji. Hkrati pa so opozorili tudi na pomanjk- ljivo opremo reševalcev, ki nemočno čakajo, kaj bo po nesreči. Zato so predlagah ustanovitev posebne, dobro opremljene intervencijske skupine v Sloveniji, za kršil- ce ostrih zakonskih predpi- sov za varstvo voda in na- rave pa so terjali najstrožje kazni. Najpomembnejši sklep pro- testnega zbora je nedvomno tisti, v katere.-n prizadeti ob- čani terjajo večje medobčin- sko sodelovanje in območno povezovanje pri vprašanjih ukrepov za varstvo okolja. Le maksimalni skupni napo- ri gosfKxiarskih organizacij in medobčinskih institucij bodo lahko jKMnagali k iz- boljšanju težavnega položaja, sanaciji voda in boljšemu varstvu človekovega okolja. Množica transparentov, med njimi smo prebrali tudi takšne: Voda, si še pitna; Človek, želiš svojo smrt?; Mladina, čaka vas slaba do- ta; Danes varujmo naravo za jutri in Danes ribe-jutri člo- vek; je izražala vse ogorče- nje in zaskrbljenost občanov. Prav v iskreni zaskrbljeno- sti za jutrišnji dan je izzve- nel tudi protestni pohod sko- zi Polzelo, Letuš, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, ki se ga je udeležilo nad sto občanov z več kot štiridese- timi voziU. Ali pomeni akci- ja žalskih občanov končno prebujenje naše zavesti o nujnosti varstva narave ajli pa je le nov krik vpijočih v puščavi? Prepričani smo, da to ni in da bo na celjsHcem območju le prišlo do boljših in odločnejših ukrepov za varstvo okolja, katerega del smo in od katerega smo, ho- češ — nočeš, še vedno od- visni. BRANKO STAMEJCIC Tudi hud sjiežiij metež ni zatistavil kolone nad 40 vozil, ki so, ^kapjio s tranSiparenti ogor- čenja zaradi onesnaževanja okolja, mirno protestirali in opozarjali na brezvestnost, ki nas lahko še veliko stane. Foto: T. Tavčar Nad 100 občanov žalske občine in članov ribiških družin celjske^ območja je minulo so- boto ostro obsodilo malomarnost, ki je samo lani povzročila S2 zastrupitev slovenskih voda. , ♦ Odlikovaiiie Ivanu Seničarfii Prejšnji teden je podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Cačinovič v Ljubljani izročil visoko državno odlikovanje Ivanu Seničarju, sedanjemu di-" rektorju osrednje knjižnice v CJellju. Ivan Seničar je dobil odlikovanje predsednika Tita za zasluge pri gra- ditvi sociailizma in socialističnih samoupravnih odno- sov. Odlikovan je bil z redom zaslug za narod s sre- brno zvezido. Ivan Seničar je že vrsto let zaian družbenopolitični delavec. Najprej je delal več let v Beogradu, od koder je za tri leta odšel na mesto fconaula v Cleveland v Združene države Amerike. Po povratku domov je pre- vzel mesto direktorja Osrednje knjižnice v Celju. Ivan Seničar sedaj sodeluje tudi z Novim tednikom in Radiom Celje, kjer objavlja zunanjepolitične ko- mentarje. V Novem tedniku ob četrtkih in na radiu ob sredah popoldne. Pri izročitvi visokega odlikovanja so bili rjavzoča tudi mnogi družbenopolitični delavci iz Slovenije ter drugih republik, med njimi tudi predsednik Izvršne- ga sveta SR Slovenije ing' Andrej Marine. Odlikovancu tudi naše iskrene čestitke! MLADI ŠENTJURSKE OBČINE POŽIVITEV AKTIVNOSTI DELA S sekretarjem Občanske konference ZSMS Šentjur Dragom 'Slakanom smo se pred dnevi pogovarjali o de- lu in načrtih mladih za letoš- nje leto. Veliko dela so si naloižiU mladinci, zastavili so veliko ,^kcij, ki bi jih v le- tošnjem letu rajdii uresnačd- h. Mladi, taiko nam je pove- dal Drago, pa se naloženiih nalog ne bodo ustrašili, am- pak se jih bodo vestno lote- | vaU skozi vse leto. V prvi vrsti bo potrebna reorgani- zacija samih društev, ki se v preteklem letu ne morejo pohvaliti z veUko aktivnosi- jo. Dobro zastavljeni načrti niso bili v celota uresničeni. V letošnjem in prihodnjem letu bodo zato delo teh društev skušali poživiti na vseh področjih. Mladi delav- ci v občini se bodo trudili, da bodo po svojiih najbotlj- ših močeh skrbeli za stabi- lizacijo gospodarstva, so- uresničevali oodo zakon o združenem delu v praiksi, po krajei^-nih skupnosti pa bodjo skrbeli za izvajanje srednje- ročnega razvoja krajeTOih skupnosti. Vso skrb bodo posvetili organiziranosti in vključevanju mladih v mla- dinsike delovne akcije. Letos, ko bo pri njih zvezna mla- dinska delovna brigada Koz- jansko 77, se želijo še po- sebej izkazati in dokazati, kaj zmorejo. V vrste kom.-anistov bi tu- dd letos radi sprejeli nove člane, prav tako v enot« teritorialne obrambe, pri če- mer so bili v preteklem le- j tu zelo uspešni. Poleg vsega naštetega pa se trudijo, da bi v svoje vr- ste sprejeU čimveč mladili, s kateirdmi bi skupaj krepaJi idejnopolitično enotnost mla- dih v \'seh sredinah. Doseči morajo še večjo učinkovito«* dela po osnovnih organizaci- jah, kakor v delu komisij iO organov občinske konfereiif ce. Prizadevanja mladih sC torej usmerjena predvsem i večji povezanosti mladih po osnovnih organizacijah v kra- jevnih skupaostih, kjer želi- jo v letošnjem letu posveta- ti večjo pozornost infonnJ- ranju in propagandi. Na nd' voju občinske konference si cer dela center za obvešča nje' in propagando, ki izda je glasilo Smer, vendar ps se informacije ne stekaj« taiko, kot so si začrtali in fcot bi si želeli. V okviru oživljanja tradi cij iE, NOB bodo organizirail več prireditev in pohodov za kar bo sikrbela komiisiiii' za SLO in kuilturo. F^v ^ t!em času že tečejo poipra^v* na 2dnevni pohod po potei I. štaijersikega bataljiona, ^ bo zjdruždl okoli 400 mladii* Ob vsem naštetem delu P*' bo treba rnajta čas za ra.arjf manjše aikoije, ki bodo zilaS* spomladi stekle po vsej o^i čdina. MATEJA PODJiJ DELEGATKA IDA TEPEJ IZ KONJIC OBRAČUN DELA BITI DELEDAT JE DOKAJ ZAHTEVNA NALOGA Da. Zaiatevno je. če ga resno jemlješ. Tako kot vsaka druga dolžnost, ki ti jo naloži družba. Ob koncu vsakega le^ta se ljudje radi ozremo po opravljenem delu. Z delegatskim delom se srečujem letos tretje leto. Sem delegat občinske ter republiške skupščine in vodja delegacije kmetov, ki so zbrani v kmtijski zadrugi Konjice. Iz ixxiatkov, ki jih vodimo" o delegaciji, je razvidno, da šteje delegacija petnajst članov, od tega je slaba tretina delavcev zadruge, osta- lo so kmetje. V prvem letu delovanja se je delegacija redno sestajala pred vsako sejo občinske skupščine. Delegati so se sestankov kar radi udeleževali, žal pa je vsako leto slabše. Lani smo imeli že tako slabo udeležbo, da nas je laliko sram. Na sestanke delega- cije je prišla le nekaj več kot tretjina delegatov. če že govorimo o tem, da nismo resni, naj povemo še, za kaj se je naša delegacija zavzemala. Predvsem smo si prizadevali ohranita čisto okolje. Potegovali smo se za ustrezni delovni čas trgovin in kino podjetja. Po- magali smo s pripomba.mi pri pripravi republiškega za- kona o lovu in gojitvi divjadi. Nekaj smo le naredili, čeprav se nismo posebno re- sno posvečali delu delegacije. Upamo pa, da bomo na- redili še več do konca mandatnega obdobja. Iz naše delegacije sva dva delegata republiške skup- ščine; Kari Juhart iz Tepanja in jaz. Oba sva delegata zbora združenega dela. Pri tem zastopa Juhart kme- tijsko delegacijo s sedežem v Žalcu, jaz pa splošno gospodarsko s sedežem v Šentjurju. Pri svojem delu smo se zavzemali za tele reči: Občinska skupščina me je zadoilžila, da sem sprožila \'prašanje o s.tanarinah, ki so prenizke in ne krijejo niti najnujnejšega, o kre- ditih, ki bi jih naj banke dajale na denar, ki se zbi- ra za stanovainjsko izgradnjo iz osebnega dohodka. Ob- činska skupščina je tudi predlagaila amandma k za- konu o davku iz dohodka delovnih- organizacij; amand- ma smo dali na zadnji seji skupščine, žeteli smo do- seči davčno olajšavo za 9 odst., ki jdh delavca konjiške občine zbirajo za stanovanjsko izgradnjo od svojih bru- to dohodikov. Z amandmajem msmo -uspedi. Na lastno pobudo, ki je prišla preda-^sem iz strani kmetov, sem postavila nekaj vprašanj izrvršnemu s\'e- tu, zavzemala pa sem se tudi za pravičen lovski za- kon. Pri tem ponovno poudarjam, da mi je šlo za pra- vico, ne za kmete ali za lovce. Saj sem delegat tako kmetov kot lovcev. Prejšnji lovski zakon je dajal ve- like prednosti lovcem, sedanji je pravičnejši. Upajmo, da bo tudi življenje pokazalo, da je dobro sestavljen. Delegatova dolžnost je, da prisluhne ljudem, zbere pobude in j'ih prenese najprej v občinsko, nato v re- publiško "skupščino. Trenutno se zavzemam za to, da bi prišel na dnevni red republiške skupščine problem alkoholizma, brezdelja, postoi>aštva in narkomanije. Vem, da je pot do tja, ko bomo začeli reševati ta pe- reč problem še dolga. Da pa pravega cUja najbrž niko- li ne bomo dosegli, vendar moramo začeti čim prej. Zakaj mora na primer družba skrbeti za velike dru- žine alkohohkov. Zakaj mora družba zdraviti alkoholi- ke, pogosto brezuspešno. Zakaj mora družba skrbeiti zia vse ostarele, tako za tiste, ki so vse življenje pridno delali, kot za druge, ki so postopali, živeli na račun drugih in lenarili. Lahko bi družba pomagala staršem vzgojiti človeka, ki bo rad delal, če se staršem ni po- srečilo vzgojiti dobrega delavca. Marsikaj bi lahko iz- boljšali, če bi imeli za to posliih. Menim, da je treba začeti čim prej urejati domove za brezdelneže. Take, v katerih bi se navajali na delo in diisciplino, imeli pa bi zase tudi prosti čas za izobraževanje in razved- rilo. Vsak dobro vzgojen držarvljan bi bil velik uspeh naše družbe. Naj za konec še povem, da zahteva delo delegata veliko časa. Da zaostaja tvoje osnovno delo v podjetju. Da mora biti vsak delegat tudi malo idealist, sicer kaj hitro vrže puško v koruzo. Alii bi še hotoli biti delegat? Morda detlegat skupščine onvaHdisko-ipiotoojninskega zavarovanja. Tedaj, ko bom v ix>k0(ju. Pripis uredništva: Pošteno ste nas osupnili. Ste edini delegat, ki je tako izčrpno poročal o svojem delu, vsaj med deiegati, ki jih poznamo — in teh ni malo. §t. 3 — 20. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 BOJ ZA ZDRAVJE USPEŠNO NAD RAKA! SKLENJENA TRILETNA AKCIJA ŽENSK —USPEH Akcija žensk na širšem celjskem območju za naba- vo aparata za zgodnje od- krivanje raka na dojkah, bo ob letošnjem 8. marca uspeš- no sklenjena, ženske šo v letu 197.' pričele zbiralno akcijo med delovnimi orga- nizacijami in občani za na- bavo prepotrebnega aparata, ki se bo po mnenju prima- rija dr. SLAVKA PETERLI. NA iz celjske bolnišnice iz- plačal, že v letu dni. Kot pravi, napoti v letu dni celj- ska bolnišnica okoli 100 žensk s tega območja na preiskavo v druge bolj opremljene zdravstvene cen- tre, v glavnem z rešilnim avtom. Stroški prevozov le- teh veljajo kakih 700.000 din letno. Toliko pa bo veljala tudi nabavna cena aparata. Koristnost je torej tudi s te plati utemeljena. Občinska konferenca SZDL Celje, ki so ji vse občine na območju zaupale vodstvo zbiralne akcije je že nakaza- la znesek 638.183 din podjet- ju PERIMPORT Zagreb, ki je uvoznik tega aparata. Ra- čunajo, da bo aparat, za katerega je uvozno dovolje- nje že dobljeno, dobavljen do 8. marca, ni pa zaneslji- vo, da bo za letcšnji pra- znik žensk že v rabi, ker je montaža precej zahtevna. V tej humani akciji žensk je bil odziv izjemno uspe- šen. V zbirni blagajni se je nabralo do konca lanskega leta 1.158.228.90 din. Vsega denarja najbrže za ta apa- rat ne bodo porabili, zato je svet za spremljanje družbe- no ekonomskega položaja žensk pri SZDL sklenil, da preostanek sredstev nameni kot delež za nabavo novega aprata, ki bo v dopolnilo pri .zdravstvenem delu na ohran- janju zdi'avja žensk. Vseka- kor koristen predlog in po- buda, ki ji velja slediti, če- prav je prvotna »ženska ak- cija« zdaj uspešno sklenjena. V kratkem pa tudi uresni- čena. BOJAN VOLK OB PRAZNIKU ZŠAM CELJE POBRATENJE - DOBOJ PLODNA SKUPŠČINA IN PODPIS LISTINE z redno letno skupščino in slovesnostjo, na kateri so podpisali listino o pobrate- nju ZŠAM Celje in Doboj je celjska Zveze šoferjev in av- tomehanikov proslavila svoj praznik — 15. januar. Skupščina je bila izredno plodna, saj na njej niso le ocenili svojega dela v minu- lem letu in opredelili nalog za bodoče. Pravo težo je skupščini dala izredno boga- ta razprava, v kateri so raz- pravljalci opozorili na vrsto naiog, pa tudi pomanjkljivo- sti, ki jih bodo morali od- praviti. Tako so ugodno oce- nili pobudo, da naj bi ZŠAM v prihodnje tesneje sodelo- vala z JLA. Pri tem pa ne gire le za sodelovanje šoferjev in avtomehanikov v pripravah na splošni ljudski odpor, ampak predvsem za trajnej- še usposabljanje tistih voz- nikov, ki so to postali med služenjem kadrovskega roka, pe so se po odpustu zaposli- li na drugačnih delovnih me- stih. Razpravljalci so tudi opozorili, da bi morala ZSAM kot strokovna organizacija sodelovati pri urejanju pra- vilnikov in načrtovanju no- ve prometne signalizacije. Mnogo odobravanja pa je po- žela tudi razprava, v kateri so opozorili na neurejena področja v zvezi z benifici- ranim delovnim stažem voz- nikov. Ta namreč ne velja za voznike v delovnih organiza- cijah, katerih osnovna dejav- nost niso prevozi, pa imajo vseeno svoj vozni park. Pa tudi vprašanje ali je najusit- reznejša meja pri benificira- nju tonaža avtomobilov, ki jih vozniki vozijo, ostaja od- prto. V razpravi so tudi opo- zorili na vozniško etiko in (ne) kulturo. Vse več je iz- gredov na cesti pri odstopa- nju prednosti in podobno, saj se pogosto pripeti, da ni- ti službenim vozilom na nuj- ni vožnji vozniki ne odsto- pajo prednosti. Prav področ- je vzgoje in etike voznikov bo moralo v prihodnje po- stati eno osrednjih delovnih nalog ZŠAM, so menili raz- pravljalci. Po zaključku skupščine so celjski vozniki sprejeli v go- ste delegacijo ZŠAM iz Do- boj a, s katero so na večerni kultumo-zabavni prireditvi EK>dpisali listino o pobrate- nju. V prihodnje obetajo čla- ni obeh zvez še tesnejše in konkretnejše oblike sodelo- vanja. Prav podpis lijstine o pobratenju z ZSAM iz po- bratene občine je dal letoš- njemu prazniku voznikov in avtomehanikov še posebej slovesno in delovno obeležje. BRANKO STAMEJČie V razgovoru med člani ZŠAM iz Celja in Doboja so načeli mnoga pomembna vprašanjaj bodočega tesnega sodelovanja, ki se bo odvijalo na temelju listine o pobratenju obehi Zvez. i FRANKOLOVO: ZAHVALA INVALIDOV Težji telesm mvalidi z ob- močja krajevne skupnosti Prankolovo se iskreno zahva- ljujejo Društvu telesnih in- validov Celje za novoletno Obdaritev. Še posebej se Zahvaljujemo vsem daroval- *^em, ki so kljub mnogim ^jatvam, nesebično podprli človekoljubno akcijo. Iskre- na zahvala velja tudi pred- hodniku Društva telesnih in ^lidov v Celju, Ludviku Fre- Slju, tajnici in vsem članom <>dbora. V skupnem imenu ANTON PODPEČJAN SL. KONJICE: TABORNIKI NOVINARJEM v ponedeljek dopoldne je obiskal uredništvo No- vega tednika in Radia Ce- lje starešina Taborniške- ga odreda Heroja Bračiča iz Slovenskih Konjic LUD- VIK VIDMAR in glavne- mu uredniku izročil pla- keto s katero je občni zbor Tabornikov iz Slov. Konjic izrekel priznanje Novemu tedniku in Radiu Celje, »za prispevek k raz. voju tabomištva na obmo- čju Slovenskih Konjic« ORLA VAS: DOBILI SO NOV VRTEC v tem kraju Savinjske do- line so minuh ponedeljek od- prli v prenovljenih spodnjih prostorih podružnične osnov, ne šole v Orli vasi oti-ošfci vrtec, ki je sprejel v varstvo 24 otrok iz krajevne skupno- sti Tmava. Poleg vrtca so uredili tudi stanovanje za vzgojiteljico. Sredstva za vr- tec so iz prispevka občanov žalske občine, KS Tmava ter občinske vzgojnovarstvene skupnosti. Tako se je želja občanov te krajevne skupno- sti končno le uresničila. T. TAVČAR OBMOČJE: USTANOVITEV ZAVAROVALNE SKUPNOSTI v medobčinskem svetu SZDL v Celju so se neda- vno tega člani iniciativne- ga odbora območne zava- rovalne skupnosti TRI- GLAV dogovarjali o izved- bi vohtev delegatov zava- rovancev v temeljne rizič- ne skupnosti in v organe medobčinske in osrednje zavarovalne skupnosti. Do 10. februarja letos bodo zavarovanci v temeljnih organizacijah združenega dela, neposredno ali v de- lavskem svetu, izvolih de- legate v konference petih temeljnih . rizičnih skup- nosti. Prav tako bodo tu- di v 144 krajevnih skup- nostih na celjskem ob- močju zavarovanci izvolili delegate v tiste zavaroval- ne skupnosti, v katerih so občani nosilci zavarovanja različnih vrst premoženj- skega in osebnega zavaro- vanja. Na seji so se tudi dogovorili kolikšno bo število delegatskih mest zavarovancev iz posamez- nih občin v vsaki temeljni rizični skupnosti v kateri bodo iz vsake občine vsaj po trije delegati, nekaj več pa jih bo v razvitej- ših občinah, pač glede na število zavarovancev. Tako bodo do konca marca konstituirani organi sa- moupravljanja v zavaro- valni skupnosti na vseh ravneh. B. V. PREJELI SMO GLEDALIŠČE? JE »MOŠKA ZADEVA« KULTURNA? Povsod vsakdanje, enolično življenje, ki se spaja z mrzlo enolično pokrajino. Sobota je in človek bi postal rad svež in vsaj malce notranje pod- krepljen. S čim? Jaz s kul- turo. In ker mojo ljubo pet- najstletno sestrico bolj malo zanimata kultura in umet- nost, sem v družinskem kro- gu prepričevalno izzvala sklep, da jo družina zvečer mahne v celjski kulturni center — gledališče. Po kaj? Sprejemat duhovno bogastvo iz sloven- ske gledališke umetnosti, da sem bolj konkretna — ogle- dat si predstavo »Moške za- deve«. Predstava nosi etiketo »komedija«, a zame je bila vse prej kot komedija. Mor- da satira na prazno, primi- tivno življenje. Le v tem vi- dim smisel enoinpolumega skakanja dveh igralcev po odru s »psom brez rodovni- ka«. Ne recite, da je življenj- sko prikazovati tak primitivi- zem tudi na gledaliških de- skah. Če se že v življenju pojavlja, ga je mar potrebno v tako brutalni obliki še po- stavljati na oder? Ne gre le za primitivnost, suhoparnost in papimatost jezikovnega izraza, ampak predvsem za goli naturalizem, ki se kaže v odnosih med mesarico in nekvalifiicranim delavcem kot skrajno nemogoč. Tudi taka brezveznost se prenese, saj traja le uro in pol, a kaj gledalec od nje odnese, tega vprašanja si ustvarjalci verjetno niso za- stavili. Namesto kulturne I>oante, ki naj bi me no- tranje napolnila, sem do- bila pod noge smrad, ki je enako smrdel še moji se. stri in staršem seveda in še komu. In na koncu še moje raz- mišljanje: Mar je res treba tako iz-' rahljati besedo ljubezen? Jo je res treba potopiti v vsa- ko blato, v sako gnusobo? In če ji človek že daje višje di- menzije, jo mora res kultura pobijati? že ni dovolj film: skega šunda v tej smeri? O ljubezni smemo govoriti le, če ima globoke temelje, na katerih se otresa egoizma. Ljubezen je višja in globlja dimenzija življenja, ne pa su- ha revščina človeških nago- nov, prepojenih s sebičnostjo. Ljubljana, 8.1.1977 MARJANA GMAJNER GOLTE: DOBRA SMUKA Sonce, sneg, prijetna smuka, dobro počutje ... To so značilnosti, ki velja- jo letos za turistični cen- ter na Golteh. In tako ni naključje, če je zlasti ob koncu tedna na smučiščih okoli Medved j aka vedno polno ljudi. Zadnjo nede- ljo jih je bilo 1.200, teden dni prej pa okoU 800. Na Golteh imajo od 90 do 110 cm snega. Glede na to, da ga skrbno tep- tajo, je vehko dobrih po- gojev za dolgo smuko. Razveseljivo je še to, da so hotelske zmogljivosti polne in zaenkrat zasede- ne do konca februarja. -mb ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL CEUE na podlagi 5. člena Pravil občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljud- stva občine Celje ZA LETO 1977 — 11 Priznanj Osvobodilne fronte Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte aprila 1977. Priznanja so namenjena tistim posameznikom, političnim, družbenim organizacijam in društvom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalite- tami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena, s tem, da so: — tvorno vplivali na razvoj naše samoupravne socialistične družbe in delegatskega sistema; — prispevali k uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in pohtič- nih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh; — prispevali h krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih Socialisit'ičnih sil; — z organiziirano akcijo p>ospeševali neposredno uveljavljanje delovnih ljudi in ob- čanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbene'?a živ- ljenja. Predloge za Priznanja OP lahko oblikujejo in pošljejo žiriji krajevne organizacije Socialistične zveze, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, društva in občani do vključno 15. marca. Kasnejših in nep>0(poanth predlogov žirija ni dolžna upoštevati. Predlogi morajo vsebovati razen kratkega življenjepisa tudi podrobno in utemelje- no obrazložitev. Predloge je potrebno poslati na naslov: OBČINSKA KONFERENCA SOOIALISTrONE 23VEZE DEILOVNEG-A LJUDSTVA CELJE Žirija za podešljevanje piriamanj Ctevotoodne fronte siovenskega naroda, Oeije, Gleda- liška ulica. 2 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 1977 MOZIRJE MISLI PREDSEDNIKA OBC. ZKPO A. VENEKA v mozirski občini že zdaj tečejo skrbne priprave na le- tošnji kulturni teden. Ko je o njih govoril predsednik ob- činske Zveze kulturnopro- svetnih organizacij Anton Ve- nek, je poudaril, da se bodo v lem tednu, od 5. do 11. febmarja. zvrstile v krajev- nih .skupnostih številne kul- turne prireditve, na katerih bodo v glavnem sodelovala domača prosvetna društva. In to z dramskimi deli, reci- tali, pevskimi koncerti in li- kovnimi razstavami. Mimo te- ga bodo skušali organizirati gostovanje katerega izmed slovenskih poklicnih gledali- ških ansamblov. Bržčas bo treba to skupino iskali ziuiaj celjske regije, saj je SLG Ce- lje izjavilo, da ne namerava več gostovati v Gornji Sa- vinjski dolini. To, kot je pou- daril Anton Venek, so raz- brali iz dnevnika »Delo«. Hvaležna jc ugoiovitev, da je sodelovanje med občinsko zvezo in pro.svetnimi društvi zadovoljivo. Želja občinske zveze pa ;e, da najde nove načine in oblike takšnega de- la, da bi bilo sodelovanje še boljše. In ko je v razgovoru bese- da nanesla na podružbljanje kulture, je Anton Vcnek de- jal, da o širokem podružblja- nju zaenkrat ni moč govoriti, ker je žal vse preveč ljudi, ki kulturne dobrine spreje- majo le pasivno. Načrtovanje kulturnega življenja je še vedno v rokah manjše sku- pine ljudi, ki se s tem de- lom ukvarja amatersko, če- prav si želijo, da bi spodbu- de za delo prihajale iz delov- nih kolektivov, krajevnih skiipncsui in potlobno. Seve- da bo preteklo še precej ča- sa, da bodo množice delov- nih ljudi občutile potrebo po kulturnih dobrinah, saj gre za preobrazbo v miselnosti in pojmovanju kulture. Ker večina dela sloni na prosvetnih društvih, je ugo- tovil Anton Venek, bo ob- činska zveza skušala za lju- di, ki vodijo posamezne sek- cije, zagotoviti dodatno iz- obraževanje. Sicer pa je tre- ba reči, da so mnogi ljudje pripravljeni delati, da so' v I prenekaterih prosvetnih dru- ( štvih najbolj vneti mladi ljudje in da na sploh pri- manjkuje starejših menotr- jev. Na vprašanie,' kako je z or- ganiziranostjo, je povedal, da še ni v celoti izpeljana. Delo trenutno sloni na članih iz- vršilnega odbora ZKPO, ki so aktivni, še posebej na de- lovnih področjih, za katere odgovarjajo. Za živelo pa je tudi kolegijsko delo. Kulturno delo v mozirski občini se bo tudi v prihod- nje odvijalo preko amater- skega udejstvovanja. V mno- gih kulturnih društvih so zla- sti delovne gledališke skupi- ne. Ljudje radi prihajajo na njihove prireditve, ker so preproste in blizu krajem ter ljudem. Zal, je še opozoril Anton Venek, v občini amaterske kulturne dejavnosti še niso pravilno ovrednotili, sicer pa je treba amaterskim kultur- nim deiavcem izreči polno družbeno priznanje za njiho- vo veliko aktivnost! ALEKSANDER VIDECNIK KAJ GLEDAMO LUČI VELEMESTA Luči velemesta so klasično filmsko delo, mimo ka- terega ni šel prav noben učbenik o zgodovini filma. To je prvi »komični roman« Charlya Chaplina, kot je film imenoval sam, in hkrati eden zadnjih velikih ne- mih filmov, s katerim je Chaplin naredil velik korak naprej, proč od skečov, po katerih najbolj slovi, h kompleksnejši filmski izraznosti, ki nosi v sebi ^^lo- boko sporočilo. Govori o ljubezni velemestnega pote- puha in slepe prodajalke cvetja. Ganljivo pripoved o trudu, da bi mladenka spregledala sicer spremlja smeh, toda ta smeh je grenak in razmišljajoč, še posebej močna pa je izpoved v zadnjem prizoru, ko junakinja spregleda in čaka na junaka, ki ji je pomagal. Chaplin prihaja, prodajalka se mu smehlja, a gleda na lepega, visokega moža za njegovim hrbtom, saj verjame, da ji je pomagal on. Luči velemesta so enkratno filmsko delo, ki ga je treba videti, pa čeprav igra v kinu UNI- ON le danes. BELI OČNJAK že naslov pove, da gre za filmsko upodobitev zna nega romana Jacka Londona. Film so posneli Italijani s Francom Nerom m Virno Lisi v glavnih vlogah. Gre za pustolovsko zgodbo o časih zlate mrzlice, ki je zajela Alasko. Vse vrste ljudi prihajajo na bogata na- hajališča zlata, ča,ka pa jih le stirovo življenje, razo- čaranja in obup. žal pa film ni ostal zvest literarni pred- logi, ki sodi v klasiko avanturističnega pisanja Jacka Londona. Ostane namreč preveč le na akciji in često- krat povr.šnem orisu dogodkov, premalo pa se poglo- bi v like in človeške strasti, ki jih je tako plastično in s tolikšno miero razumevanja znal ori^sati slavni pi- satelj. Film je zato le avanturistična zgodba, ki je ostala na pol poti, torej razočaranje, kot so tako pogo- sto tudi drugi filmi po literarnih delih. OCENJUJE BRANKO STAME-JČIČ V vsak dom NOVI TEDNIK SLAVISTIČNO DRUŠTVO DRAMSKI TEKST PRVO PREDAVANJE LETOS Slavistično društvo Celje je priredilo svojim članom prvo strokovno predavanje v letošnjem letu. Jože Lipnik, profesor na Pedagoški aka- demiji v Mariboru je preda- val o obravnavi dramskega teksta v šoli. Ob odlomku iz tretjega dejanja Cankar- jevih Hlapcev, ki; ga imajo dijaki v svojih učbenikih, je razvil, vrsto misli o novem . pristopu k dramskemu bese- dilu. Oprt na izsledke o in- terpretaciji literarnega bese- dila v francoski, ruski in se- veda jugoslovanski metodiki pouka materinščine je poka- zal vrsto zanimivih prije- mov, ki naj pripravijo dijaka do tega, da bo dramsko be- sedilo sprejemal kot poseb- no obliko besedne umetno- sti in ne le kot epsko zgod- bo. Predavanje je pokazalo enega od načinov, kako po- učevati literaturo v usmerje- nem izobraževanju, če se ho- čemo rešiti historicizma in verbalizma. Predavanje je dalo povod SBft živahen razgovor o tem, kaj še fu člani Slavističnega društva želijo slišati na po- dobnih preda.vanjih. Vseka- kor naj bi več skrbi posve- tili obveščanju o metodičnih in snovnih novostih ob iz- vajanju priprav za uvajanje usmerjenega izobraževanja. Sklenili so tudi, da se bodo aktivneje vključili v veliko akcijo o slovenščini v javni rabi, ki jo izvaja STDL Slo- venije in Slavistično društvo Slovenije. Za uvod bo pre- I davala Mojca Jutreša 6 jezi- ku reklame. Društvo se na- merava vključiti tudi v dru go veliko akcijo: zbiranje še neznanih pesniških del, ki so nastjala v času narodnoosvo bodilne vojne. O metodi in tehnik; zbiranja takega gra- diva bo v doglednem času poročala Irena Benedečič. Prepričani smo, da je take- ga gradiva v celjski regiji še veliko, tako v privatnih zbir- kah kot v spominu starih borcev. Pri načrtovanju bodočih predavanj naj bi se društvo naslonilo v prvi vrsti na la- stne moči in bi predavatelje izven Celja vabili le izje- moma. M. R. DOBJE: GRADILI BODO Prosvetno društvo Dob- je, krajevna skupnost ki družbenopolitične organi- zacije tega kraja si že več let prizadevajo, da bi zgra dili kulturni dom. Kultur- no prosvetna dejavnost je namreč zelo razvejana, saj delujejo na dram.skem področju, glasbenem (tam- buraši in folklorna .-;kupi- na), verjetno pa bi bdo to delo še trdneje pove- zano, če bi lahko delali v urejenih razmerah. Te se najbolj odražajo v us- treznem prostoni. Po več- letnih naporih so le usp? li. Zbrali so denar iz raz- ličnih virov od občinsk? in slovenske kulturne skupnosti in lastnega de- leža. Gradbena dela bo opravilo ljubljansko grad- beno podjetje Bežigrad, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad osnovno šolo na Dob- ju. To podjetje je tudi iz- vajalo gradbena dela po potresu in je pokazalo do- kajšnjo mero razirmeva- nja in solidarnosti do kra- janov. V novem kultur- nem domu bodo našli prostore tudi krajevna skupnost in organizacije ter gasilci, ki povsem na novo urejajo svoje vrste. Gradn,io doma bi naj kon- čali že leto« za dan re- pubMke. —dm UVELJAVLJANJE KlILTliHE PLSE DRAGO MEDVED Ko?numsti v Topru in Aeru so v skladu s sklepi akcije »človek, delo, kultura«, nadaljevali pogovore o svojih delovnih organizacijah — o potrebah kulturnega življenja delovnega člove- ka v združenem delu. Dve tribuni, ki so jo pripravili komunisti omenjenih organizacij in občinskega komiteja ZK Celje, sta opozorili na pomembnost vsebinskega opredeljevanja kulturnih potreb delavcev. Stavek ustave SR Slo- venije: . . . vzgoja in izobraževanje, kul- tura in znanost postajajo del vsako- dnevnega življenja ljudi, s čimer st presega stanje, v katerem so ta po- dročja privilegij maloštevilnih in ne splošna človekova potreba. Znanstvena resnica ter ustvarjanje in uživanje pri- dobitev kulture in doživljanje umetni- ških vrednost so bistveni sestavni del pravice človeka do dostojnega življe- nja«. Z neposrednimi pogovori v de- lovnih kolektivih, mislim pa, da bi se ti pogovori morali preseliti iz to vam (si pač predstavljamo, da so le tam neposredni proizvajalci), tudi v druge ustanove, šole in krajevne skup- nosti — z neposrednimi pogovori se je pričel proces uveljavljanja kulture kot pravice delovnega človeka. Da je temu tako, dokazujeta vsebi- ni obeh tribun, kjer so se j^ogovarjali komunisti in predstavniki kulturne skupnosti. Zveze kulturnih organizacij, družbeno političnih organizacij občine in organizatorji kulturnega življenja, če v tem primeru lahko govorimo o »predstavnikih« — na eni strani porab- nikov in na drugi izvajalcev, moramo poudariti, da si oboji želijo tesnejših stikov kot doslej. Toda takšno pojmo vanje na ene in druge je že v osnovi nepravilno, diskriminatorsko in izven domene združenega dela. Kajti naslov mm sili subjektivne silnice na razlo- čevanje. Na denar in porabo, na po nudbo in povpraševanje, čeprav ni no- bena skrivnost da v »kulturnem« sve tu še kako vladajo zakoni ekonomike, pa vendar v iskanju osnovnih prvin in vrednot kulturnega življenja in delo- vanja našega človeka moramo ostati pri poudarjanju vsebinskih vrednosti. Ze kdaj prej bi morali v Celju spre- govoriti o kulturnem utripu. Pa ne v smislu kampanjskega -širjenja dejavno-, sti, za'katere ni ne denarja in kadrov'.'' Predvsem v smislu pregleda obstoječe- ga in kako to bolje izkoristiti, pove- zati. Odpreti in podružbiti Niso de- lavci na tribunah zaman spraševali, zakaj takšna ali drugačna razstavna politika Likovnega salona, repertoar gledališča, razstavna dejavnost muze- jev, program Koncertne poslovalnice. Društva oblikovalcev in podobno. Niso ' zaman spraševali, kje so oni v vlogi kreatorjev politike in reporterjev, kje je njihov vpliv na okolje, na vzgojo človeka. Toda odgovor na vsa ta številno 'vprašanja bi lahko bil kaj preprost: ozrite se v vrste delegatov splošne de- legacije in preštejte tiste, ki zastopajo vaš glas v odločanju in oblikovanju dela kulturne skupnosti. Tam je me- sto, kjer naj seme vzklije... Pa pri- demo do spoznanja, da smo bili tu nedosledni, nepovezani, medsebojno neinjormirani. Je temu vedno kriva večno prekratka finančna odeja/ Po- manjkanje kadrov? Investicij? Analiz v kulturi? Doslednega programa? Kaj pa miselnost? Nismo tu še preokorni, preveč omahljivi, čakajoč na preiz- kušenost, gotovost, ustaljenost. Nas morda samoupravna praksa prepočasi uvaja v prvine in vrednote družbenega dogovarjanja. Kulturna skupnost je še vse preveč aparat za usklajevanje finančnih po- treb, čudežni krojaček, ki iz malo plat- na naredi veliko svatovsko obleko za kulturnike. Bodisi poklicne ali za ti- ste, ki se ljubiteljsko udejstvujejo v ustvarjalnem procesu celotnega kultur- nega življenja. Toda ta svatovska oble- ka se je kaj hitro spremeni v strgan predpasnik, saj vsako leto kaže luknje iz katerih so izpadle investicije, šti- pendije, razširjena reprodukcija. Oseb- ni dohodki so nizki. Radi pa bi veliko naredili. Da bi poklicni kolegi poma- gali amaterjem, da bi amaterji iz last- nih vrst črpali kapital: ljudi in njihovo znanje. Tu najbrž tiči marsikateri odgo- vor za rešitev stanja. Je pa vprašanje, če res mora gledališče v tovarno s predstavo? Je to res edina možna pot za dialog? Kaj smo sami storili, da bi si sami približali kulturo. Pa naj ta »približali« v resnici še tako grobo zveni in bo prav gotovo v naši samo- upravni praksi in v dialektiki nam lastnega družbenega razvoja moral iz- umreti! Kaj torej storiti? Ob tribuni v Topru in Aeru, ob vseh -Mstavljenih vprašanjih se nam nehote zastavijo trije mejniki: kulturno osve- ščanje, vplivanje na oblikovanje kul- turne politike in ustvarjalno sodelova- nje. Prvi pogojuje drugega in oba tret-. jega. Razvoj samoupravnih odnosov v kulturi, širjenje besede o njej v vseh sredinah, posvečanje pozornosti vzgoj- nim procesom pomeni postavljanje kidture na njeno mesto. Pomeni trenu- tek, ko se ustaljenosti pomikajo z na- videzno nespremenljivega mesta tradi- cije meščanskega privilegija, ki je v kidturi morda najbolj izrazit, proti to- kovom, ki skozi delo in kulturo pred- stavljajo možnost resnične osvoboditve človeka. V našem primeru vseh delov- nih ljudi združenih v združenem delu in svobodni menjavi dela. Na to bodo prav gotovo opozorile tudi druge tribu- ne, sestanki, pa seveda tudi konkretno delo. v akciji dolgoročnega in vztraj- nega prizadevanja za podružbljanje kulture. Za vzbujanje potreb, za osve- ščenost JSH mVOUPOZNAMm Poleg mariborskih sodnih zaporov je bil celjski Stari- pisker največja gestapovskd mučilnica Slovencev na Spodnjem štajerskem. Že meseca maja 1941 je bilo v meqovil\ zaporih 700 Slovencev. Za časa štiriletne okupacijske dobe je šlo skozi zapore Staregc{ piskra nad 4.000 žensk in nad 12.000 moških. j Na dvorišču Starega jnskra je bilo v prvih dveh letih okupacije šest streljanj, skupnci je padlo 374 talcev, med icjimi 49 žensk. Na smrt obsojenim so v letu UMI in 1942 dovolili pisati poslovilna pisma. Leta 1965 sta bila dvorišče in mučilnica obnovljena. Na kraju streljanj je bronasti relief, delo akademskegi kiparja Petra černeta. Na desni strani reliefa so t^zidane granitu^ plo.Hčice z datumi streljanj in vsemi imeni talcev. Na desni strani pa je v marmornati plošči faksimile poslovilnega pisma talca Ivana Acmana. kmeta iz Smihela nad Mozirjem. V bivši mučilnici je .spominska soba s sedemdesetimi poslovilnimi pismi talcev. Nadaljš šest plakatov, 2 dokumenta, 11 muzealtj in pet fotopovečav streljanja dne 22. julija 1942 Spominska razstava v Starem piskru je odprta vsak dan raaen ponedeljka od ». di 12. ure. št. 3 — 20. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 PREJELI SMO KDO KOGA GOLJUFA? ODGOVOR POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD MESNINE TOZD Mesnine Celje je bila v preteklem letu nekaj- krat obrekoivana s strani NT, skrajnost se nam pa zdi čla- nek, ki je izšel v zadnji šte- vilki NT (štev. 2) dne 13. ja- nuarja poa naslovom »Kdo goljufa«, ki ga je objavil NT in napisal potrošnik Milan Seničar. Zdi se nam potrebno po- jasniti, na čem je osnovan promet mesom; Pravilnik o kakovosti me- sa klavne živine, perutnine in divjadi predpisuje proiz- vodnjo in prodajo mesa z vidika kakovosti. Zakon o blagovnem prometu pa raz. mejuje grosistično in detaj^li. stično prodajo. TOZD Mesni- ne Celje grosira meso in mesne izdelke večini trgov- skih organizacij v celjski re- giji in drugim kup>cem sirom Slovenije. Po zakonu o bla- govnem prometu veljajo v pr\'i fazi prodaje trgovske uzance (to je med prodajo blaga na veliko ln malopro- dajo). Tu se tudi dobavitelj in kup>ec dogovorita* za na, čin prevzemanja blaga koli. činsko in kakovostno. Za me- so in mesne izdelke, ki so hitro pokvarljivi je s pogod- bo dogovorjeno, da se kvali- teta in količina blaga ugo- tavlja pri prevzemu. Druga faza prodaje, je prodaja na malo, to je potrošniku. To fazo opravljajo v našem pri- meru mesnice in druge pro. dajalne živil. V blagOTOcm prometu proizvajalec (gro. sist) jamči do potrošnika sa- mo za skrite napake, ki jih kupec in dobavitelj nista mogla ugotoviti pri primo. predaji. Običajno se prašičje m^o dobavlja kupcem predvsem v polovicali. V mesnici pa te polovice razsekajo na osnov- ne kose in meso razvrstijo po kategorijah, ga deklarira- jo in postavijo maloprodaj- no ceno. Iz navedenega je dovolj razumljivo, da se končni kupec-potrošnik, ki je kupil meso mora pogo- varjat^ glede kvalitete in ce- ne s tistim, ki mu ga je dal v roko in sprejel denar. Za to pravilo ve večina naših gospodinj in bi ga moral ve. deti tudi pisec članka. Po veljavnih predpisih je v prometu meso odojkov, meso mlad'h prašičev in me- so prašičev. Po 36. členu pravilnika o kakovosti mesa z mesom odojkov je mišljeno meso zaklanih prašičkov, stamih od treh tednov do treh mesecev. Trup (s kožo brez ščetin, glavo, nogami in notranjiimi organi iz 2. točke prvega od- stavka 4. člena pod a) tega pravilniika repom in salom) mora biti težak od 5—20 kg. Meso odojkov, ki se daje v promet, moi-a iapolnjevaM tele pogoje: 1. mišično tkivo mora biti svetlo rožnato, zgradba pa nežna; 2. ne sme biti od izrazito mršavih in nerazvitih prašič- kov; 3. hrbtna slan'na ne sme biti v višini 14. hrbtnega vre. tenca skupaj s kožo, debela več kot 1 cm. Meso odojkov se daje v promet v trupih, polovicah in četrtih, če se daje meso odojkov v promet v polovi. cah, pripada vsaki polovici pol glave, pljuč s sapnikom in jeter, če se daje meso odojkov v promet v četrtih, se polovice razrežejo med 6. in 7. rebrom. Sprednji četrti se priloži polovica pljuč, sr- ca in jeter, za^dnji četrti pa polovica glave. Po 38. členu istega pravil, nika z mesom mladih praši- čev je mišljeno meso mladih prašičev, starih do 9 mese- cev. Moške živali morajo biti kastrlrane, najmanj mesec dni pred zakolom. Meso mla- dih prašičev se daje v pro. met brez kože tn podkožnega mastnega tkiva, glave, spod. njdh delov nog, repa, sala in notranjih organov. Tako ob- delan trup ne sme biti težak več kot 37 kg. če se daje meso mladčh prašičev v promet s kožo in podkožnim mastnim tkivom, mora biti deklarirano kot meso mladih prašičev s kožo in podkožnim mastnim tki. vom. Tnip mladih prašičev (s kožo brez ščetin, podkož- nim mastnim tkivom, glavo, spodnjimi deli nog in ledvi- cami ter salom) ne sme biti težak več kot 50 kg. Po člemi 40 istega pravil- nika je z mesom prašičev mišljeno meso zaklanih pra. šičev, starih več kot 9 me. secev. Moške živali morajo biti kastrirane najmanj me- sec dni pred zakolom. Meso prašičev se daje v pr-omet brez kože, podkožnega mast nega tkiva, sala, glave, spod- njih delov nog, notranjih or- ganov in repa. Meso praši- čev, ki se daje v promet mo. ra izpolnjevati teJe pogoje: 1. mišično tkivo mora biti rdeče, meso pa ne sme imeti neprijetnega spolnega vonja; 2. mastno tn miščino tkivo mora biti jedre konsistence; 3. sloj podkožnega mastne- ga tkiva nad površinskimi mišicami, hrbta, plečeta in stegen ne sme biti debelejši od 5 mm. Meso mladih prašičev se prodaja lahko brez slanine ali pa s slanino. Cena za me- so mladih prašičev brez sla- nine jie ista, kot za meso pra- šičev, če se prodaja s sla- nino pa je za 20°'o nižja, če je piscu bila storjena krivica pri nakupu prašičjega mesa, se mora obrniti ria mesarja, ki mu je ponudil prašičji ka- re z debelejšim slojem sla- nine, kot mesa in preveriti naslednje: — ali je kupil meso mla. dih prašičev s slanino in je bilo tudi tako deklarirano; — ali je kupil meso mla- dih prašičev ali meso praši. čev brez slanine in — ali je cena ustrezala de- klaraciji, ne bi pa smel svo- jevoljno obsojati proizvodnje, kar spada v pristojnost re- publiške in zvezne tržne in. špekoiije. Tudi slika kareja, objav- ljena s člankom, je bila pri. kazana tendencioezno in po- sebej napačno občrtana. Skrajno neodgovorno s strani NT in pisca tov. Se- ničairja je objavljanje takih neresničnih vesti, ki n^o ugled in prizadevanje proiz- vodnega dela kolektiva TOZD Mesnine, ki je že sicer v iz. redno težkih pogojih. NT je tudi pmizv.od, ki ga kupujemo občani (potrošnl. ki) in je najmanj, kaa* od njega pričakujemo, objektiv- no prikazovanje stanj. Verjetno je oskrba naših občanov s prašičjim mesom dovolj pereča in splošno po. znana in bi bilo koristneje, da bi pisec članka in NT posvetil dejainskim proble- mom iz tega p>odročja več pozornosti in nanjo opomnil širšo družbeno javnost, kot da se izživlja na enkratnem nakupu, ga posplošuje in skozi tega obsoja vsa naša pozitivna prizadevanja. Na ta naš odgovor ne že- limo od NT in pisca nadalj- nje polemike. Prepričani smo, da bo vze! NT in pisec ta naš odgovor dobronamerno in ne bo do. volil, da bi zaradi posplo- ši tev nivo NT padel. Za TOZD Mesnine v. d, pomočnik direktorja ANDI GORSEK Srce za bodočo TE IV., ki jo gradijo v Šoštanju, je že na mestu. Generator, ki je težak, 218 ton, so pripeljali v ponedeljek z vlakom. Sam prevoz je bil izredno zahteven, saj je recimo vlak odpeljal iz Celja ob 8,40, v Šoštanj pa je pripeljal minuto čez 13. Širina tovo- ra je bila 3950 in višina 4280 milimetrov, tako da so imeli veliko težav tudi pri prevozu skozi tunele, ki jih na relaciji od Maribora do Šoštanja ni malo. Z& prevoz so uporabili poseben vagon. tega ne bi imeli, bi morali progo ponižati za 17 centimetrov. Prevoz .je opravila mariborska poslovalnica Feršipeda, ki je s tem dosegla pomembno delovno zmago. Srce bodoče termoelektrarne IV je tako na mestu in zdaj se ni več bati, da koncem letošnjega leta ne bi začeli dobivati iz tega giganta prve energije, ki jo tako potrebujemo. Foto: LOJZE OJSTERŠEK i ŠMARJE PRI JELŠAH NAČRTUJEJO 102 DRUŽBEN! STANOVANJI Vzporedno s čedalje večjim razvojem občine Šmarje pri Jelšah raste tudi stanovanj- ska problematika, ki se raz- rašča kljub optimističnim na- črtom. Resnici na ljubo je treba zatrditi, da je bilo zad- nja leta na tem področju pravzaprav zelo malo nareje- nega in da so večino stano- vanj gradili zasebniki. Posa- mezni bloki, iki so zrastii v nekaterih večjih centrih v ob- čini, so le kaplja v morje. Nekoliko boljši položaj na- kazuje osnutek družbenega načrta razvoja, ki predvide- va, da naj bi v letošnjem le- tu v občini zgradili 102 druž- beni stanovanji' in se s tem vsaj nekoliko približali že- željam in potrebam občanov. Od teh 102 stanovanj naj bi jih dobila Rogaška Slati- na 42, Podčetrtek 24. Prista- va 10 in Rogatec 26. Nič pa ne govori načrt o še dveh večjih zaselkih v občini, nam- reč o Bistrici ob Sotli in Koz- jem, kjer brez dvoma prav tako potrebujejo stanovanja, še posebej velja to za Koz- je, za katerega nenehno trdi- mo, kako se širi takorekoč iz dneva v dan. Načrtovalci stanovanjske politike bi mo- rali pri svojem delu upošte- vati srednjeročni program razvoja občine, kjer je zelo jasno povedano, da namera- va Steklarna Boris Kidrič Ro- gaška Slatina svoj obrat v Kozjem še povečati, izvede- li pa smo, da se bo širila tudi tekstilna industrija v kraju. Stanovanja bi torej bi- la ne le dobrodošla, ampak nujna. Zakaj govorimo o Kozjem? Izkušnje zadnjih dveh let namreč zgovorno dokazujejo, da je težko dobita v omenje- ne obrate mlade ijudi brez stano^.^anj, še posebej stro- kom j ake. In končno: čemu ne bi načrtovalci stano\'anj- ske politike stanovanja razde- lili enakomerno po občini. De- set stanovanj kolikor jih predvidevajo za Pristavo, go- tovo za tamkajšnje razmere najbrž ni veliko, je pa veh- ko v sorazmerju s Kozjem, kjer so jih najbrž najbolj po- trebni. Obseg graditve dnižbendt) stanovanj je docela v skladu s srednjeročnim razvojem ob- čine, poudarjajo v šcnarskl občini, vendat ta trditev na more prepričati. M. STRASEK TRIMČKOVA PLANINSKA POT ZA SLEPE Med slepimi in slabovid- nimi planinci že dolgo planinske poti niso neznanka. To je dokazala nedavna slo- vesnost, ko so na Telesnokul- turni slaipnosti 2alee trem slepim oziroma slabovidnim planincem podelili značke za prehojeno Trimčkovo planin- sko pot čez Dobrovi j2. Sicer pa so slepi in slabo- vidni nasploh zelo aktivni na različnih področjih telesne kulture. Telesno Iculturna skupnost iz 2alca jim je za- to za njihovo delovanje na- menila letos pet tisoč dinar- jev. V NEDELJO NA GOLTEH ZA BELEGA ZAJCA Zdaj že tradicionalno smu- čarsko tekmovanje za belega zajca bodo tudi letos pripra- vili na Golteh in to v nede- ljo, 23. januarja s startom ob 10. uri dopoldne. Tekmova- nje ima ime po belem zajcu, ki je izjemna posebnost go- zdov na Golteh ter ga lahko streljajo samo prve dni v novembru vsako leto. Tudi letošnja proga bo speljana s Starih stan do Mozirske ko- če. Podelili bodo zlate, sre- brne in bronaste »bele zaj- ce«. Vsak bo pač dobil tiste- ga, ki Si ga bo prislužil z določenim časom. Prijavite se lahko kar na startu. Smu- ka je na Golteh ugodna, to- rej se v nedeljo podajte s smučkami lovit belega zajca v obliki značke. RESNICA JE LE ENA! Prav rad verjamem Mesni- nam in razumem njiihov predzadnji odstavek: »Na ta naš odgovor ne želimo od NT in pisca nadaljnje pole- mike«! Polemike tudi ne bd bilo, če bi bil odgovor tak- šen, da resnično ne bi bila potrebna in bd zadovoflji?! po- trošnike! Tov Goršek praivi v pismu, da so bile Mesnine v pretek- lem letu nekajkrat obreko. vane s sti-ani NT, žal pa ne omenja celostranskega razgo- vora v novoletni številfld ted- nika, kjer smo prepustiU be- sedo direktorju tov. Grmu, da obrazloži potrošnikom vse, kar se mu zdi potrebno. Iz- hajaj'Oč iz tega razgovora, udeležil se ga je tudi kolega novinar Drago Medved (ki je po novem letu slikal neobre- zane kareje), sem napisal tudi članek z naslovom »Kdo nas goljufa?« \»* bom se-spu.šCal v pra- vilnik, ki ga omenjate v pis- mu in navajate resnično po- drobno kako mora biti. to bom ra.ie naredil po/neje. 4u» bo svo.ie opravilo Okrožno javno tožilstvo Celje. ^_ Nax;einik občinskega inšpek- torata STANE GABERŠEK nas je v zvezi z istim član- kom pismeno obvestil, »da je 12. maja 1976 tržna in- špekcija občinskega inšpekto- rata prijavila Okrožnemu jav- nemu tožilstvu Celje delovno organizacijo HMEZAD 2aiLec - TOZD IVIESNINE Celje za. rada suma storitve gospodar, skih prestopkov, med drugim tudi zaradi tega, ker je ime- lo svinjsko meso, ki je bilo v prometu, preveč slanine. Na enako nepravilnost je bi. la že omenjena organizacija združenega dela pred in po prijavi tudi opozorjena«. S kolegom Medvedom sva se odločila, da bova — če bo potrebno — odstopila 4 (štiri) fotografije karejev okrožnemu javnemu tožlcu kot dokaz realnosti takšne prijave. Kar je preveč, je preveč, ne mislim samo na slanino na Icareju, mislim predvsem na odnos do po- trošnika. Znova moram trdi- ti, da tf^ga v Mesninah nima- ia.- - : - K Mion: kupec ali potrošnik se naj pogovairja glede fcva. i-teie in cene s tisiJm, kd mu ga je dal v roke in spre. jel denar. To je točno in za- to na žalost vselej kot po. trošniki krivimo za vse — mesarje v mesnicah. Le red- ko kdo gre naprej in se vpraša, kdo je mesarju dal tak.šno meso? Saj veste ti- sto, da je potrebno začeti pri korenini! V odga\^oru ni nikjer ome. njeno, zakaj lahko Emona daje na tržišče pravilno obre. zane kareje — francoski rez, da o Romtmih niti ne govo- rimo, še sreča, da smo iz Romimije dobili kare, tako lahko vsaj vidimo, kako bd morali delati pri nas, kon. kretno v Mesninah CJelje. Glede svojevoljnega obsoja- nja proizvodnje, ki md ga očitajo Mesnine oziroma v. d. pomočnika direktorja le tole: ali bo tisti, ki bo javno kri- tiziral svojevoljno obnašanje tistih, ki skrbijo za preskr- bo (Delja, vedno tako obso- jen. Zalcaj t^a niso naredili predstavniki Mesnin na ja^nnd tribuni SociaUstične 7,ve7e. ki je bila v c;elju pred me. seoi? Osnova našega pisanja je bralec, torej tudi potrošnik in naj se tovariši pri Mesni- nah nikar ne boje za raven NT, da bi padla zaradi ta^kš. nih posplošitev. Nasprotno —- članek je prebralo veliko ljudi, ki so izrazili ustno svojo hvaležnost in prepriča- nje, kako prav je, da tuda v časniku zapišemo besedo o takšnih in podobnih stva- reh, žal, pri Mesninah se bodo pač morali sprijazniti s tem, da delajo za širok krog ljudi, ki njihove proiz- vode drago plačuje in zato naj ne skušajo omejevati pravice, da o tem javno spre- govorimo. To ni obrekova- nje, kot vi želite okvalifici- rati članek, to je resnica ln ta je samo — ena. Mesninam in potrošnikom v tolažbo: objavili bomo tu- di mnenje oziroma razsodbo potem, ko bo svoje naredilo okrožno javno tožilstvo. Takš- ne in podobne sestavke, ka- 1 terih osnovni namen je za- ščita potrošnika pa bomo objavljali tudi v bodoče. Pa čeprav o Mesninah. ■ MILAN SENIČAR ZA VSE ENAKO Celje. Prva seja članov izvršnega sveta celjske ob. čin.ske skupščine. Beseda je tekla o predlogu za družbeni dogovor pa tudi za samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti. V celoti je pirevladovak) nmenje, da naj bodo pro- grami tisti, ki jih je treba financirati z združenimi sredstvi. Delovni načiti. Obveljalo pa je tudi mnenje, da naj znaša pri- spevek na slehernega za- poslenega v delavnih orga- nizacijah v celjski občini, ne glede na to, kje stanu- je, p>o 300 dinarjev. Torej — enotni prispevek za vse, čeprav je pr^": predilog predviideval razliko v pri- spevkih za tiste, ki stanu, jejo v celjski občini (po 200 din) in za one delavce, ki stanujejo v drugih ob- činah (po 300 din). Tako bodo dobile krajevne skupnosti za financiranje svojih programov po 300 dinarjev na zaposlenega v delovnih organizacijah v celjski občini. I OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINI NAŠ ZNANEC IZ PONIKVE ZMERNOST-DOLGO ŽIVLJENJE OD MLADIH NOG JE LJUBIL NARAVO IN LOV — DOBRO VOLJO TUDI Tončka in Kari Leskovar Foto: Drasfo >Icdveo svoje z griiinasa- n^i preganja čais. Naenkrat se pojaA-ita dva mladeniča iz zaključene, tudi žen- ske, dmžbe, ki sta si vze- la pravico v zakup in pesti. Prizadetega mlade- niča protepeta do krvi. Očividci smo prizadeti in skušamo dopovedati, da je tepeni mladenič gotovo zdravstveno pri.za,det, smo pa zato skoraj deležni enake usode, S:pomn:ld smo se na sta- re kavlx)jske filme z div- jega za.hoda Baje se tu večkrat pretepajo! Starej- ša točaijika je očitno na strani nasilnežev, saj je pripombe deležen le te- peni mladenič, češ, naj bo raje doma! Oči'vlidcd se sprašujemo, kam to pelje, če bomo take nasilneže, ki hočejo na tak način ust,ra.hova.ti zdravstveno prizadete lju- di in miirolJLibne občane, tolerirali med seboj. Kaj pravi na to osebje gosti- šča? Kaj pravi na to po- staja niiilice? AH so pod- vzeti kakšni var-nostnd uikrepi za prekinitev takš- nih grozljivk v tem go- stišču? F. Z. BLAGOVNA IN AVTOBUS Blagovn^a leži v okolici Celja. Od mesta je odda- ljena približno deset kilo- metrov. In vendar se kra- ju skorajda ne po.zaia, da je v bližini Celja. Zakaj? Tu ni trgovine, ni tele- fona, težko pa je tudi to, da nima prave avtobusne zveze. Avtobusi, ki vozijo na tej relaciji, pogosto za- mujajo ah jih spolh ni. In tako smo prizadeti delav- ci, ki prihajamo čestokrat na delo tudi z enou-rno aamudo. Razumljivo je, da jim je v kolektivih tega zamu- janja dovolj. Zato so se odločili, da nam bodo črtali ure. Nam seveda ni vseeno, ker ne zamujamo DO lastni krivdi. In zato me zanima, kdo naj nosi 'Odgovornost za vse to? OGORČENI BLAGO VČ AN I NASVET »Prosim vas za pomoč, iLer se mi godi krivica,« se pričenja pismo bralca JULIJANA MERNIKA, upokojenca iz Celja. V njem nam je potožil kaj vse se mu dogaja v ne- urejenih sosedskih oziro- ma sostanovalskih raz- merjih. Hudo je priza.det, ker mu soseda dela škodo v stanovanju in hiši. V pogovoru padejo tudi ža- ljivke. Razumemo priza- detost, no, vzrokov ne poznamo, ne poznamo ni- ti deleža »enega in dru- gega«, ki ga ima v sosed- skem sporu. Crotovo, da tako stanje ni normalno, še manj vzdržno. Zato se nam zdi, če je vse tako kot je v pismu potoženo, da bo treba ubrati pot rešitve. Veljalo se bo obr- niti na poravnalni svet krajevne skupnosti, če pa tudi to ne bo zaleglo, se bo pač treba zateči na so- dišče po zaščito nedotak- ljivosti premoženja in še kaj več. žalostno pa je, da se sosedske razprtije drugače ne dajo umiriti, UREDNIK KAJ, NE KDO! Ko objavimo liakšno pismo bralca, ki bolj v živo zadene v človeško (enkratno ali ponavljajo- čo) slabost, se prizadeti kaj rad zglasi v uredniš- tvu, kair radi vidimo, če pisma, na željo pisca, ni- smo podpisali s polnim imenom, prizadeti »stika« za "njegovim imenom. Pr- va reagiranja so človeš- ka, še kar razumljiva. Te- že pa je razumeti, če pri- ziadeti priznava slabost, o kateri smo pisah, želi pa )>zgolj le« zvedeti za ime pisca. Sprašujemo se se- veda zakaj? če bralec opozori na resničen do- godek, pripetljaj, izrazi nezadovoljstvo nad nečim, kar ga je zbodlo, če to- rej resnioa ni okrnjena, enostrans^ka ali »napih- njena« — je noar ime pis- ca, očividca ali novinarja sploh še vaižno? Je mar prizadeitemu ime potrebno zgolj zato, da bo »pretehtal« težo svo- jega nepravilnega dejanja v javnosti, ali pa ttidi za- to, da bi zvedel od kod »mu preti nevarnost«. Tež- ko odkrijemo ozaidje za- nimanja prizadetega, ven- dar rešitev velja iskati v odpravljanju slaibostd — ne morebiti, »ala, ti bom že pokazal!«. ODGOVORNI UREDNIK NAŠ ICRAI TRNOVLJE: BODOČI RAZVOJ SE JASNI Prejšnji teden so v Irnovljah na zboru delovnih ljudi in občanov obrav- navah program referendumskih objek- tov in urbanističnokomunalno proble- matiko kraja. Prav prijleten pogovor med krajani in strokovnjaki je odkril, da so si interesi . tamkaj živečih obča nov in koncept urbanističnega razvoja zelo blizu. Ljudi je zaniinala njihova nadaljna usoda in možnosti vzdrževa- nja stanovanjskega in življenji skega prostora na območju, ki je sicer pred- videno za razvoj prehrambene indu- strije. Prav zaradi nedorečnosti seda- njega urbanističnega programa in zao- stalosti načrta pa mnogi krajani zdaj še stanovanjskih hiš ne morejo vzdr- ževati, ker je kraj veljal za »razvojno mrtvega«. Na konkretna vprašanja sta odgo- varjala inž. DRAGO ČUČEK, član iz- vršnega sveta celjske občinske skup- ščine in arhitekt inž. IVO LAH iz Razvojnega centra. Zborovale! so so- glašali z napovedjo, da bo Razvojni center že v letošnjem letu končno le izdelal urbanistični program in načrt tudi za trnoveljski del Celja, s čemer bodo krajani |X) petnajstih letih le zvedeli kakšna bo njihova usoda in kolikšne bodo možnosti nadaljnjega razvoja kraja. N. K. STRANICE: NA ZAČETKU POTI v stranicah, kraju, ki je v zadnjih letih doživel pomembno družbeno pre- obrazbo, dela na novo ustanovljena ta-borniška organizacija. Na osnovni konferenci so sprejeli zanimiv delovni načrt, ki so ga ta- borniki tega kraja že začeli izvajati. Tako bodo v tem času pripravili san- kaško tekmovnje in še vrsto drugih zanimivih akcij. »Odred sto talcev« deluje v okviru celodnevne šole v Stranicah, njegov mentor pa je Pranja Mlakar, učite- ljica na tej šoli. Pomembno je, da so tudi starši podprli pobudo za ustano vitev taborniškega odreda in mnogi med njimi so se tudi sami vključili v njegovo delo. ŠTEFKA BORNŠEK BISTRICA OB SOTLI: PRVIČ V GLEDALIŠČU Pred dnevi smo si učenci sedmega in osmega razreda osnovne šole v Bi- strici ob Sotli ogledali gledališko pred- stavo v Celju »Zgodba o tovarišu Titu«. Vabila smo bili silno veseli, saj nam je omogočilo, da smo šh prvič v gle- dališče. Predstava nam je bila zelo všeč. Za tako pestro popoldne se moramo za- hvaliti kulturni skupnosti Šmarje pri Jelšah, ki nam je omogočila ogled te predstave. ANICA CIGLIČ POLZELA: PLANINSKI POMNIK Planinsko društvo Polzela je izdalo »Pomnik, ko se odpravljamo v gore«. V njem je inž. Jordan zbral napotke, kako si izberemo cilj pohoda v gore, kako izberemo sotovariša, kako se opremimo in podobno. Pomnik so po- pestrili tudi z ilustracijami Mirka Bo- žeja in citati iz različne planinske li- terature. Iniciativa PD Polzela je vredna vse pohvale, saj so planinci dobili koristen pripomoček za varno hojo v gorah. Škoda je le, da je pomnik izšel le v sto izvodih in bo služil pretežno čla- nom matičnega društva. Podoben pri- ročnik bi potreboval vsak planinec, ki nima časa ali možnosti, da brska po obsežni literaturi, predvsem i>a bi bil dobrodošel vodnikom mladinskih in pionirskih planinskih izletov. F. JEŽOVNIK SLIVNICA: ZDAJ PA CESTA Tudi letos ali zlasti v tem času bmembno za sploš- TONE KOŠIR OB PAKI: U NE 5T0JNI? > Paki je skupaj s I devetdeset članov la. Vsi ti delujejo v ininskega društva v i enostavno ne ra- i niso osamosvojili, to, ker nihče noče i funkcij? Znano je, Ije, ki se ne ustra- Ic! Začeti je treba, »st! I ZORKO KOTNIK I POHOD V MORSKEMU JONU I planinskih društev ^ se spomni H na tko Pohorskega ba- zeni odbor planin- *ga območja je dan zato pripravil po- fcov. Po krajši ko- ^ žebljih, kijer je ^jon, so pchodniki ^mi pohod do Ro- Pa se niso d-ržali 'h poti, ampak so Povsem svojo g^az. ^ kazal le koanpas. o težavna preizkus- . preizkusili svoje f^oči, na ta način ^ je dejal eden od ' EKJhoda, »delček ' vsakcjdnevno pre- povedati še to, da planinci iz treh »le — Žalca, Zabu ^ Saj so k pohodu •ideležencev. Pohod kolikšen pomen članom privzgaja ^^i in jih še kake ""^vah na splošen ^ati moramo tudi ^tva vse večji de) pečajo gojenju tra 1^ tako. -^-^NC JE20VNIK NE POZABIMO NA KRMILiMCE PTIC NEKATERE VRSTE PTIC VEDNO MANJ VIDEVAMO pri mnogih vrstah naših ptičev opažamo, da jih je ve- dno manj. Vzroki za to so ra- zlični. Njihov življenjski pro- stor se zaradi vse intenzivnej, šega poljedelstva in gozdars- tva bolj in bolj zmanjšuje, Ptičem duplarjem vse bolj primanjkuje starih votlih dre- ves, potrebnih za gnezdenje, Ptiči, ki si spletajo prosta gnezda, pogrešajo živih mej in grmičevja, močvirski pa bar je. Boj proti škodljivcem je mlje mnogim ptičem hrano, strupene snovi, ki se kopičijo v njihovih organih, pa pov zročajo hude telesne poškod be. 2e večkrat omenjeni in- sekticidi so zelo nevarni člo- veku. K tem moramo prišteti šo »priljubljeno« pobijanje ptičev z zračno puško pa »lovski turizem«, ko nam tuji lovci — turisti redčijo vrste drobnih ptičev-pevcev. Varst veni ukrepi za tako ogrožen ptičji svet niso le želja neka- terih idealistov ali estetov, marveč imajo tudi velik go sppdarski pomen, zakaj le za. dosti ptičev — pevcev nam lahko nadomesti tako druge strtipe za uničevanje škodlji- vcev na naših poljih, travnikih m gozdovih. Valeči siničjj par in njuni potomci enega leta pospravi- jo na primer 20.000 do 30.000 gosenic, množino, ki se je sko' raj ne moremo predstavljati! Kot vsag poseg v naravo, mora biti tudi zimsko krmlje- nje ptičev dobro premišljeno, sicer lahko bolj škodi kot ko- iisti. Krmiti bi morali po ma lem že pozno jeseni, da se pti. či navadijo na krmilnico. Ko leži sneg in vlada zima, je po- stavljanje krmilnic prepozno. Po naših vrtovih lahko vidi- mo ganljive primere skrbi :a ptičke pozimi, ki pa pogoste pridejo prav le večjim vrs- tam, medtem ko ptiči, ki so resnično potrebni, pomoči ni. so deležni. Dobro krmišče naj bi ustre- ziilo temle zahtevam: nuditi mora najbolj plašnim gostom možnost lahkega in varnega dostopa, hkrati pa onemogo. čiti, da bi se mu neopazno mogla približati mačka. Na po- deželju naj ne bi mogle do hrane miši, ki sicer noč za nočjo praznijo krmilnice. Hrana mora biti zavaror»'ana pred vetrom in dežjem, ker bi se semena lahko napila vlage in pri ponovnem mrazu zmr. znila. Zmrznjena hrana pa 1X)- meni za ptiče smrt. Zato ne smemo polagati v krmilnice ostankov krompirja ali zele- njave, tudi ne kruha, ker se napijejo vlage in posneje zmrznejo v ptičjih golšah. To pa povzroči smrt. S krušnimi cjrobtinami, ki jih viaga hitro pokvari, ptičem namreč ne pomagamo, temveč jih celo uničujemo! Pokvarjen kruli je i udi za ptiče škodljiv. Kljub temu pa mora biti krmi.šče iz. brano tako, da ga lahko nad- zorujemo in zalagamo. Zelo pripravni so krmilni avtoma- ti, ki jih je treba napolniti le od časa do časa. Ptički se hranijo z zrnato hrano, razni, mi semeni oziroma oljnimi pogačami. Vabimo vse ljubitelje živali, da nas seznanijo z vsemi ne- pravilnostmi, ki se dogajajo po terenu, želimo pa tudi, da postanete naši člani, DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI, Celje, Gledališka 2 PD CELJSKEGA OBMOČJA OB IZLETIH DELOVNE AKCIJE IN STROKOVNOST Meddruštveni odbor pla ninskih društev celjskega ob- močja je že pripravil in po- trdil svoj program dela v letošnjem letu. Poudariti ve- lja, da je program izredno pester in obsežen, saj ne vztraja le na osnovni dejav- nosti društev — planinskem izletništvu. Mnogo pomemb- nejše so ostale, vzgojno izo- braževalne in delcvre akcije, ki Jih pripravljajo. Sicer pa si oglejmo program: Ze prihodnji mesec bodo opravili prvi pohod in sicer na Stol, pričel pa se bo tu- di prvi tečaj za gorske stra- žarje. V marcu bodo pripra- vili tečaj za planinske vod- nike, aprila pa bo glavna akcija spet priprava in iz- vedba pohoda po poteh I. celjske čete. V maju bodo pripravili pohod po delu ju- goslovanske planinske trans- verzale v Črni gori. Maja bo- do stekla tudi brigadirska dela pri obnovi koče na Lo- ki pod Raduho. Kočo, ki je lani do tal pogorela bodo obnovili s prostovoljnim de- lom, vsako planinsko dru- štvo pa bo prispevalo eno delovno brigado. Zato upra- vičeno upamo, da bo koča že letos lahko spet odprta. Junija bodo pripravili ogled znamenitega škafa v Matko- vem kotu, isti mesec pa bo svoj prapor razvilo tudi pla- ninstc j društvc Rogaška Sla- tina. Julija bodo nadaljevali pohod po jugoslovanski trans ve rzali in obiskali nekaj hrvaških vr.hcv Julija bo stekel tudi pionirski planin- ski tabor, ki bo predvidoma v Logar.ski dolini, avgusta pa bodo opravili Pot prija- teljstva. Septembra bodo proslavili peto obletnico ob- stoja Savinjske planinske po- ti, oktobra pa načrtujejo te- čaje za izpopolnjevanje gor- skih stražarjev, vodnikov in drugih planinskih kadrov. Ob vseh teh akcijah velja J omeniti še eno, ko bodo oz- načili pot do znanega spo- menika iz časov NOB — šmiglove zidanice, v načrtu pa je tudi več pohodov po poteh spominov iz naše re- volucije, V tem pregledu ne more- mo še mimo načrtov, da bi že letos pripravili posebno planinsko karto, ki bo nado- mestila planinske vodnike. Na enostaven način bo vodi- la planince od točke do toč- ke, ob poti pa opozarjala še na pomembne kraje in spo- " minska obeležja. BRANKO STAMEJCIC SREČANJE Z MILANOM ŠTORMANOM VEDNO DOVOLJ ČASA ZA KORISTNO DELO Nedvomno je strelstVo šport, ki nudi tudi mladim mnogo možnosti za aktivno delovanje v društvih. Kot pomemben člen v pripravah na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, je to tudi izredno pomemben šport. Med mladimi, ki so se z vsDm srcem predali strel skemu .'portu, je tudi Milan štorniun iz Prebolda. Milan je član strelske lov- ske družine Prebold že pol- nih sedem let. V tem času je na številnih tekmovanjih zabeležil lepe uspehe. Kljub mladosti, star je le 21 let. je že izkušen strelec. Kot tak pa je tudi izredno deja ven, saj je bil lani sousiano- vitelj strelske sekcije pri os- novni organizaciji ZSMS v Preboldu. O svojem delu pri- poveduje: »Prijatelji iz strel ske družine so me pogosto vabili s seboj na treninge in tekmovanja. Počasi sem se tudi sam navdušil za ta šport, pričel redno vaditi in se udeleževati tekmovanj. Ker sem se kmalu izkazal za dobrega strelca, sem od dru- žine dobil svojo puško, s tem pa sem se povsem pre- dal strelskemu športu. Na številnih tekmovanjih sem dosegel že lepe uspehe. Največjega leta 1973, ko sem bil prvtik občine v strelja- nju z mal.^kalibrsko puško. Zaradi aokaj čudnega odno- sa obč'nske strelske zveze pa se že nekajkrat, kljub izpol- njenim normam, nisem ude- ležil republiškega prvenstva. Izkušnje s treningov in tek- movanj sem koristno prene- sel v prakso tudi med slu- ženjem vojaškega roka, ko sem za dobre strelske rezul- tate prejel značko odličnega .strelca. Naša drtižina je zelo dejav- na. Sicer pa o tem govori tudi dejstvo, da je stalnih članov nad šestdeset, da se udeležujemo vseh tekmovanj v okviru občinske zveze In dosegamo zadovoljive rezulta- te. Ker sem mlad, tudi ni čudno, da sem dal pobudo za ustanovitev strelske sekcije pri osnovni organizaciji ZSMS v Preboldu. Prebol- čani smo aktivni mladinci, zato ni čudno, da je pobu- da naletela na dober odziv. Sicer pa je prav, da strel- ske veščine niso tuje mla- dim in da vse bolj postaja- jo ser,tavni del naših nalog pri izpv.lnjevanju načrtov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. DARKO NARAGLAV MALA ANlCni: POTROBNlf Letošnje počitnice bodo za teden dni daljše od lan- skih, oziroma prav tako dolgo, kot tiste iz pred i-ekaj let. Trajale bodo namreč spet 14 dni, s tem, da bodo predvsem za učitelje in profesorje precej drugačne. En teden počitnic bodo namreč posvetili družbenopolitič- nemu in strokovnemu usp-osabljonju. In prav o tem, o pomenu in namenu teh seminarjev, je pred dnevi siekhi beseda z njimi. , Jožica DOLENŠEK, pro- fesor matematike in fizi- ke na gimnaziji: »Tovrst- no usposabljanje nam je več kot potrebno. V okvi- ru društva matematikov.- in fizikov Slovenije imam tudi letos seminar, in si-; cer v Ljubljani, Izjemoma'' letos bomo imeli seminai iz astrofizike, V treh dneh bomo sledili predavanjem iz življenja zvezd, o ve- solju in astronomiji. Ob vsem tem je izredno po- membno tudi srečanje s kolegi iz cele Slovenije.« Tatjana VRABL, učite Ijica oddelka podaljšanega bivanja za 5. in 6. razred v Pionirskem domu: »Na Pedagoškem šolskem cen- tru bom tudi jaz imela seminar iz matematike. Poslušali bomo predava- nje drugega dela nove matematike za 6. razred.. Seminarji iz matematike so še prav posebej po- membni in koristni za vse, kajti učno gradivo nove matematike je dokaj obsežno. Dvodnevnega se- minarja se bomo udele- žili vsi učitelji osnovnih Dragica Zvar, učiteljica šol- glasbe na osnovni šoli I. celjske čete: »V času zim- skih počitnic se bom udeležila pet dnevnega se- minarja v Poreču, ki ga organizira učiteljski pev- ski zbor Slovenije v do- govoru s pedagoško služ- bo. V drugem delu zim- skih počitnic pa se bo se- minarja udeležil tudi pev- ski zbor naše šole. Taki in podobiu seminarji so še kako potrebni, celo premalo jih je.« Antonija OSTRUH, pro- fesorica biologije na os- no\mi šoli I, celjske čete: »Poleg biologije pouču- jem tudi kemijo in gospo dinjstvo. škoda, da se- minarja iz biologije in go- spodinjstva sovpadata in se bom zavoljo tega lah- ko udeležila samo ene- ga. Sicer pa menim, da je tovrstno izobraževanje potrebno in po navadi so ti seminarji tudi zelo do- bro pripravljeni, le njihov razpored ni bil časovno usklajen.« Jani IK)>IITROMC, uči- telj slovenščine na osnov- ni šoli I. celjske čete: »Na šoli imamo ustai>ov- Ijen odbor za civilno za- ščito in člani tega odbora se bomo v prvem delu zimskih počitnic udeležili trodnevnega strokovnega predavanja v Celju. Na- men seminarja je, utrditi znanje o osnovah civilne zaščite. Gradivo za preda- vanje je precej obsežno in na koncu bomo polagali še izpite. Tudi tovrstno strokovno usposabljanje je za pedagoške delavce še kako pomembno.« Prav gotovo bi podobne odgovore o pomenu semi- narjev, ki bodo stekli med zimskimi počitnicami, dobili tudi med ostalimi pedagoškimi delavci. Ob tem pa mnogi menijo, da bi moral Zavod za šolstvo pra- vočasno poslati programe slrokovnega usposabljanja, saj bi tako laze planirali ti,ite dni počitnic, ki jim še ostanejo na voljo. MATEJA PODJED SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 12 stran — NOVI TEDNIK št. 3 — 20. januar 1977 ZDRUŽENJE NA TRDNIH TEMELJIH PIŠE J0 2E PETEK Nekateri zadružni vodilni delavci so radi dokazovali, da bi ureditev temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih zadružnih organizacij (prej so jim rekli eno- te) v kmetijski zadrugi razdrobila njihovo delovno orga. nizacijo. S tem so hoteli okrepili svoje zgrešeno stališče pred tistiTni, ki so se zavzemali za nadaljno združeva- nje zadrug m naprej z živilsko industrijo ter trgovino v kmetijsko živilske celote (agroindustrijski kompleks). Zdaj je že dovolj dokazov, da so s takimi stališči zavirali nadaljno združevanje, saj so še vedno tam, kjer so bili pred leti. Združevanje v delovne in sestavljene organizacije združenega dela kmetijstva, živilske indu- strije in trgovine je bilo veliko uspešnejše tam, kjer so bili odnosi v osnovni proizvodnji bolje urejeni s TOZD in TZO. Kjer to ni bilo urejeno, pa tudi združitve na vrhu niso prinesle posebnih koristi, ker so bile bolj vsiljene, kot spoznane za nujne in potrebne. V nekaterih občinah, kjer so doslej zaostajali, so to že dobro spoznali in predlagajo, da je treba najprej urediti odnose v kmetijskih zadrugah in obratih za kooperacijo ter se potem združevati naprej. To je treba urediti kaj kmalu, saj pri sosedih, daljnih, če ne bliž- njih, lahko najdejo dovolj izkušenj. Zavlačevati ne bi smeli z nekakimi študijami tistih stvari, ki so se dru- god že pokazale koristne. Kmetom in delavcem v kme- tijskih organizacijah je treba približati njihovo samo- upravljanje. Potem bo manj ovir za nadaljnjo združe- vanje. Zakaj se je treba združevati? Kmetovalci so to že velikokrat občutili na lastni koži, ko niso mogli prodati pridelkov in živine. Pride- lujejo več, kot je potrebno v njihovi občini. Kupci od drugod pa pridejo ali ne, kakor se jim zljubi. V veliki kmetijski živilski celoti usklajujejo pridelovanje, odkup in prodajo porabnikom z dogovarjanjem. V odkupu in dohodkovnih odnosih med kmetovalci, živilsko industrijo in trgovino se je sicer moč dogo- varjati tudi v poslovnih skupnostih. Organizacije in sestavljene organizacije združenega dela pa imajo tudi pomembnejšo vlogo: združevanje sredstev za najpotreb- nejše naložbe in iskanje trga za vse presežke. Temeljne organizacije si sredstva svojih skladov takorekoč posojajo med seboj, da bi najprej uredili najpomembnejše stvari. Kjer je veliko sadovnjakov, je morda bolj potreben obrat za predelavo sadja kot novi nasadi. Denar je treba usmeriti tja. Če bo premalo sadja, pa ga bo treba najprej nameniti za nove nasade. Ali v vinograde, pridelovanje vrtnin, rejo živine. Oce- njevale bodo skupno vse temeljne organizacije. Kmetij- ska živilska celota bo morala skrbeti za skladen razvoj vsega od pridelovanja do prodaje, saj bodo o tem odločali delegati iz temeljnih organizacij, ne neko od proizvajalcev odmaknjeno osrednje vodstvo. Zato je tako pomembno, kako bodo urejene temeljne organiza- cije. TURISTIČNI TOKOVI VIŠINSKEMU KMETU NAPROTI KDAJ VEČJE MOŽNOSTI ZA KORENITEJŠI RAZVOJ TURIZMA? Samo pozivi, koliko je kmetija v planini potrebna in kako naj vstraja, so prema- lo. — Delavski turizem bi se lahko srečal s kmečkim. V našem turizanu smo v nedavni preteklosti storili vsaj dve bistveni napaki. Naj- prej smo nekritično, in brez potrebe zavrli, kar so dale izkušnje, potem smo zelo hla- stavo iskali in posnemali tu- je vzore in jih presajali na naša tla in jih utesnjevali v naše razmere. V prvem pri- meru gre za slabo poznava- nje in podcenjevanje, ki ga je profesionalni turizem iz- kazoval planinstvu in turi- stičnim društvom, zlasti pa takoimenovanemu sindikalne- mu turizmu, ki je v prvih povojnih letih dajal organizi- ran in cenen počitek ter raz- vedrilo najširšim množicam delavcev. V drugem primeru gre za takoimenovana turi- stična središča, letna, poseb- no še zimska, ki so skoro do- cela ogolila naše planinske gozdove, jih navrgla kup le- pih obljub o veliki zimsko- športni »industriji«, navse- zadnje so pa izkazala izgu- be, kakršne je pričakoval za- res vsakdo, ki je količkaj kritično poznal naše in jih primerjal s tujimi razmera- mi. Kajpak ne samo narav- ne, temveč družbene in eko- nomske. MNOŽIČNOST ŠE MOČNO OMEJENA Dokaz slepega posnemanja tujih središč so zdaj naši pr- vi zimskošportni »centri iz- gub«. Z nekaj hoteli in žič- nicami, ki smo jih pogosto postavljali brez sodelovanja prebivalstva prizadetih kra- jev, brez njihovega življenj- skega interesa in smo jih gradili zgolj na ožji profesi- onalni, gostinski in žičničar- ski osnovi, smo se šele do- kopali do prvih izkušenj, da ni mogoče slei>o posne-Tiati »Chamonixov, Bad Kleinkir- chhheimov in drugih. Ne sa- mo zaradi tega, ker nismo konkurenčni, kar tiče narav- ne pogoje (višine, snežne raz- mere, prometne zveze), tem- več zlasti zato, ker kupna moč in naš narodni dohodek še ne dohajata cen storitev v mednarodnem komercial- nem turizmu. Komercialni turizem, osre- dotočen v centrih, je omeje- val množičnost, čaral navi- dezno uspešnost v dobrih zimskih in prikazoval navi- dezno množičnost, medtem ko so bili množični turistič- ni tokovi planinskega, sindi- kalnega in mladinskega tu- rizma dejansko izločeni. Pre prosto zato, ker so centri predragi za množično rekre- acijo. Imamo sicer tudi dob- re primere zavzetega organi- ziranja delavskega turizma, kakršen se razvija okrc^ Li- tostrojske koče na Sorski planini ali pa ga gojijo delov- ni kolektivi iz Zreč na Rogli. Tudi zimskošportna rekreaci- ja na mariborskem Pohorju, ki se je slednjič premaknila proti Arehu, je slej ko prej zaradi stroškov in bližine ve- činoma le rekre'acija za eno- dnevne izletnike in smučarje. Za stacionarni turizem, tako vsaj kažejo izkušnje planin- skih zimskošportnih centrov, še, posebej z Golt m Kani- na, imamo kaj malo možno- sti konkurece, saj ni ustrez- ne domače kupne moči za- radi prešibkega domačega povpraševanja. • Kljub vsem raznovrstnim poskusom oblikovanja cent- rov, je obvlsela množičnost na repu. Za delovne kolekti- ve in šolske skupnosti, šport- ne kolektive in množično družinsko rekreacijo nismo ubirali pravih korakov, oziro- ma smo že začetne poslcuse skomercializirali in teko tudi, zavrli. Sodobni »ustvarjalci« izgub v centrih nas zato ne prepričajo, če zagotavljajo, da so nastale izgube zaradi tega, ker centri niso dogra- jeni in ker bi bilo potrebno vložiti še toliko milijard, da bi postali kompletni. Vse predobro namreč vemo, da bi nove milijarde za investi- cije lahko povzročile nove in še večje milijarde izgub. Lepi tereni, planinske idile in ugodne prometne zveze, ki nam jih vsak center tako rad slika v črtah in kilometrih, ne z>aležejo toliko, da bi se ti centri dušili v stacionar- nem tui-izmu, ker nimajo za- ledja stalnili obiskovalcev za večdnevno bivanje. Skratka: nimajo dovolj obiskovalcev, ki bi bili sposobni plačati ceno komercialnega turizma. Zaradi konkurence množice dokaj cenenih zamejskih alp- skih centrov pa resda ne mo- rejo za svoja središča pri- dobiti še tujih gostov. AMATERSKE OBLIKE Množična in stalna letna in zimskošportna rekreacija postaja čedalje večja potre- ba zaradi naraščajoče urba- nizacije. Tega pa komercial- ni turizem doslej še ni bil sposoben razviti in še dolgo ne bo. V sindikatoih organi- zacijah, šolah in športnih ko- lektivih zato vedo, da se ne morejo staln in za dalj ča- da dogovarjati s središči ko- mercialnega turizma za sto- ritve, saj so te hudo pred- rage. Marsikje že poslcušajo z improvizacijami, žal pa za- nje ni ne prostora ne vseh drugih pogojev, ki ,so potreb- ni za množičnost. Zlasti so v škripcih šolski kolektivi rav- ninskih področij, pa tudi de- lovnih organizacij, saj v se- danjih razmerah sploh ne morejo razvijati stalne zim- skošportne rekreacije. Neko- liko na boljšem so le orga- nizacije in društva, ki pre- morejo lastne planinske do- move, pa je le premalo pla- ninskih draštev, taborniških organizacij, lovskih družin in drugih ustanov in organiza- cij, ki bi lastne prostore in ustrezne naprave imela. Vsekakor nam izkušnje ka- žejo, da komercialni turizem komaj živi od sloja turistov, ki cene zmorejo, da pa v njegov okvir ne moremo stlačiti še množičnega, torej cenenega turizma. In prav za množičnost gre in zlasti za vsakršno obliko rekreacije, ki so je prepotrebni mladi in delovni ljudje. Stalni stik z naravo, v čistem zraku tn v pristnem okolju. V bistvu j gre danes že mnogo prej za pojem rekreacije. Z upadom sindikalnega turizma, ki smo ga brez potrebe zavrli in pre- nehali negovati, smo pravza- prav uničili temelj množič- nosti. Nič kaj se nismo po- trudili, da bi razvijali last- ne izvirne oblike množične rekreacije. Vse preveč smo hlepeli po tujih vzorih ... ZAKAJ NE KMETIJA? Množični turizem za krepi- tev, sprostitev in razvedrilo (rekreacija) seveda ne more ubirati enakih poti kot ko- mercialni turizem. Morala bi pravzaprav hoditi oba JK) sto- pinjah planinske tradicije. Poiskati bi pa morala tudi nove, vendar cenene dopol- nilne oblike. Komercialni zimskošportni turizem ima na primer le skromne go-' spodarsko uspešne možnosti, •množični je pa lahko ž^e v okviru zmožnosti uspešen. Zahteve in potrebe so čeda- lje večje. Toda pjskrbljeno je za vse to premalo. Večina naših letnih dopustov se duši v kratkem poletnem obdobju, namesto da bi se raztezala tudi v čas zimskošportne re- kreacije, v "ča=. ki je pogo- sto zaradi vremenskih in zdravstvenih razmer še mno- go bolj primeren. Sindikalni planinski domo- vi so bili pomemben del do- brega začetka, podobno kot postojanke planinskih dru- štev. Vendar je postala ta varianta zaradi »pogostinje- nja» društvih postojaink pre- draga. Nerazumljivo je tudi, zakaj pri nas ne povežemo vsaj sindikalnega turizma s kmečkim, zakaj ne iščemo in ne razvijamo stikov delov- nih kolektivov in sindikatov s planinskimi kmetijami. Dol- go časa ,smo pričakovali, da se bo kmečki turizem, ki bi bil glede na kadre in režijo najcenejši, razvijal sam od sebe, oziroma, da, bo shodil vštric z hiehanizacijo in pre- usmerjanjem kmetij. Nič ta- kega se ni zgodilo; redki kmečki penzioni so se prele- vili v gostilne, tako da pra- vih penzion&v dejansko ni- mamo. In vendar sfmo veli- ko govorili o kmečkem tu- rizmu, o ohranjevanju višin- skih kmetij, o obrambnem po-menu mejne planinske kmetije in podobnem. Nismo pa zasledili primerov, da bi se delovni kolektivi povezali s planinskimi kmetijami in si ustvarili pri njih ustrezne prostorske pogoje m rekre- acijske naprave, gostinske, prehranjevalne m druge sto- ritve Pa bi prepustih kmeti- ji, ki bi bila pripravljena so- delovati. Kolikšen bi bil po- men takih stikov med delav- ci iz industrije in kmetij- stvom, ki bi se neposredno prepletal med temi ljudmi, si lahko zamišljamo. Kar hit- ro bi prišli do turi^stično ak- tivnih in cenenih kmečkih penzionov, ki bi bili zlasti dostopni delavcem. Prav gotovo bi našli pla- ninske kmetije, ki bi ob taks- nem sodelovanju in ob smo- trnem olajševalnem obdavče- vanju znale ustvariti prostor- ske pogoje za nastanitev in poskrbele tudi ustrezno pre- hrano ter tako postale veli- ka rezerva za zmagovanje množičnega turizma in rekre- acije. Takšno rezervo bi lah- ko začeli izrabljati razmero- ma hitro, ob majhnih stro- ških in z veliko manjšim tve- ganjem, kakršno poznamo iz dvomljivih naložb našega ko- mercialnega turizma v tako imenovanih centrih. Prevzeti tuji vzorci so vse bolj fata- morgana turističnih zanesnja- kov, nekega turističnega pre- hitevanja, ki niso računali z realnim življenjem, nmožič- nostjo in z našimi plit^Tmi žepi. PRANJO NOVAK LAŠKOO: ODBOR ZA KMETIJSTVO PRI IZVRŠNEM SVETU MinuU leden se je v La- škem prvič sestal odbor za koordinacijo in uresničevanje programa razvoja kmetijstva, kot je zajeto v srednjeroč- nem programu. Naloga odbo- ra bo, da bo Izvršnemu sve- tu v pomoč pri izvrševanju z načrtom zastavljenih na- log, da bo spremljal razvoj kmetijstva v občini in da bo s svojimi analitičnimi ocena- mi in sodbami seznanjal ne samo izvr.šni .svet, marveč vsf» 'losilce razvoja v ob- čini. OTed^em pa frontno SZDt , V odboru so poleg dveh in- ženirjev agronomije še stro- kovnjak oziroma predstavnik gozdnega gospodarstva, štir- je kmetje, predstavnik in- dust.rMe in javnega obvešča- nja Na prvi seji so sprejeli na- črt dela, ki je v bistvu ogro- dje iz srednjeročnega načr- ta in opozorili, da je treba za izpolnitev nalog ustvariti v občini tudi ustrezno druž- beno kUrno, da bi lahko na- črti iz »zelenega načrta« ob- rodili K-J V LIBOJAH UGODNA SMUKA \' nepasredii'. bližini Liboj .je lepo smučišče, ki je pri- merno zlasti za tiste, ki še niso na.jbolj vešči smučarskih veščin. Zadnja tri leta sicer ni bilo dovolj snega, zato pa ga je letos nekaj več in tako njihovi dve vlečnici vsak dan obratujeta. Dopoldne je sicer manj smučarjev, več pa jih je popoldne in zvečer, ko je zelo prijetna smuka pod re- flektorji. Od ponedeljka da- lje bodo vsako popoldne pri- pravili tudi smučarski tečaj za začetnike, kjer lahko so- delujejo vsi od otrok do sta- rejših. Libojsko smučišče pa je še posebej zanimivo zato, ker je v neposredni bližini Celja, torej se lahko na smu- ko podate tudi po službi. Ob smučišču je tudi velik par- kirni prostor ter čajnica s toplimi napitki Ti.VRAiBL LANI JE BILO ENKRATNO Tudi jaz se pridružujem željam tov. Milke za Novo leto 1977. Srečno, zdravja in delo\'nih uspehov celot- nemu kolektivu NT-RC. Enako vsem potnicam lanskoletnega izleta, po- sebno še tistim iz avtobu- sa št. 1. Bliža se čas vsakoletne- ga »izleta 100 kmečkih žensk na morje.« Pozdra- vljam zamisel organizator- jev in se jim zahvaljujem np gostoljubnosti. Letošnjim potnicam že. lim čim lepše počutje, brez burje na morju. Lani je bilo res prelepo, ško- da, da se ne more ponovi- ti, da bi se še srečale kdaj in se poveselile. Vas pozdravlja Srvvinj- čanka. KHTSTTNA GROBELNIK 100 KMEČKIH ŽENSK I NA MORJE Tokrat objavljamo že tretji! kupon, ki ga bo treba priložiti^ prijavi za izlet na morje. Danes' že lahko pričenjamo »odkrivati« nekatere sestavine delovnega na- črta. V uredništvu smo se dogovo. rili, da bo letos glavni organi- zator »ženskega izleta« novinar JURE KRAŠOVEC, ki je prav te dni dopolnil 30. leto novinar- skega dela in smo mu to zadol- žitev naložili kot nagrado za tri desetletja izkušenj in bržčas tu- di zvestobe. 2e dolgo ga pozna- te kot novinarja, zdaj ga boste spoznale še v »Izletniški luči«. Zdaj bomo pobarali VIKIJA AŠICA in njegov ansambel, ki je lani poskrbel za veselo od- hodnico. Laaske udeleženke iz- leta se spominjajo, da mu je bilo lani žal, ker ni šel z nami, zatrdil pa je, da letos ne bo manjkal. Spomnili ga bomo na lanski pomcnek in ni vrag, da ne bi .., Saj veselega razpelo- ženja nikoli ne manjka. Fantje pa znajo in niso od muh. Kaj več pa zaenkrat še ne. 100 ŽENSK — BRALK NOVEGA TEDNiKA NA IZLET Ta kupon izrezujte in vseh pet, objavili jih bomo vsak teden, priložite prijavi za izlet — te se boste odločili potovati z nami! št. 3 — 20. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 CELJE PREDAVANJE DRAGA KOŠMRLJA v Domu JLA v Celju je imel ta teden (v torek) pre- davanje znani zunanjepolitič- ni komentator ljubljanske RTV in letošnji dobitnik ju- goslovanske novinarske na- grade »Moša Pijade« Drago Košmrlj, ki je starešinam in vojakom celjskega območja govoril o vojnopolitičnem po- ložaju v svetu ter o vlogi Ju- goslavije v njem. Govornik je pred nabito polno dvorano Doma JLA zlasti poudaril, da so napač- ne trditve, češ da se je jugo- slovanska politika neuvršče- nosti pričela šele po letu 194S, »ker da pač druge iz- bire ni bilo«, Nasprotno, je dejal Košmrlj, korenine naše politike neuvrščenosti segajo v leto 1937, ko je na čelo na- še KP stopil tovariš Tito. Jugoslovanska KP je namreč že tedaj pravilno ocenila po- ložaj v svetu in opozorila na nevarnost fašizma, hkrati pa' se je tudi lotevala vprašanj nacionalnosti, neodvisnosti in suverenosti, skratka elemen- tov, ki so danes najbolj pe- reči tako v teoriji kot v praksi političnih odnosov, »Priborjena neodvisnost,« je v nadaljevanju dejal Ko- šmrlj, »ni za vedno dana, ampak jo je treba stalno za- gotavljati z notranjo trdnost- jo in z aktivnim sodelova- njem v mednarodnem življe- nju ter razreševanju vseh mednarodnih problemov. Eldi- nole z bojem za uveljavljanje tistih načel, ki težijo k ena- kopravnosti in samostojno- sti narodov in dežel, si lahko zagotavljamo tudi lastno ne- odvisnost, Jugoslavija je s svojo neuvrščeno usmeritvijo sedla na vlak, ki vodi v bolj- šo prihodnost.« Poslušalci so tudi pozorno prisluhniU Košmrljevi oceni trenutnega stanja v svetu, posebno še komentarju o tem, kako se bo odvijala zu- nanja in notranja politika ZDA pod novim (demokrat- skim) predsednikom Carter- jem, dalje, kakšne so mož- nosti za razreševanje bližnje- vzhodne krize, ter o bližajo- čih se pomembnih mednarod- nih srečanjih — marca v New Delhiju, ko se bodo se- stah zimanji ministri neuvr- ščenih in junija v Beogradu, ko bo konferenca o doseda- njem izpolnjevanju helsin- ških sklepov MITJA MERŠOL KONJIŠKA TELESNA KULTURA TRENUTNO SLABO V ATLETIKI v konjiški občini so izred- no prizadevni na področju telesne vzgoje, športa in športne rekreacije. Zdaj so ponovno ustanovili zvezo te- lesnokulturnih organizacij v občini, za njenega predsed- nika pa Bojana Vončino. Ob solidni organizaciji ustreznih organov in odborov v vrstah izvajalcev je čutiti nov ve- ter pri nadaljnjem razvoju telesne kulture. Takole je med drugim povedal pred- sednik ZTKO Bojan Vončina: »Takoj po pono\-ni ustano- vitvi ZTKO v občini smo razmej.ili področje dela s TKS. Pri izvajanju svojih na- log se oslanjamo na odbore za šolski šport, športno re- kreacijo in tekmovalni šport. V svojem sestavu imamo še komisije za športne objekte, vzgojo strokovnih kadrov, nagrade in priznanja. Naš program je usmerjen po por- toroških sklepih v nadaljnji razvoj in utrditev množično- sti, spoštovanje prednostnih športov in razumne meje raz- vijanja tekmovalnega športa. Imamo že dokaj množično osnovo v SŠD, ki obstojaijo na vseh petih razvitih asnov- nih šolah. Ob njihovi razno- liki dejavnosti smo lahko po- vsem zadovoljni z njiho\'0 usmeritvijo, kjer so v ospred- ju planinstvo, košarka, ro- komet. Le atletika je trenui. no preslabo razvita in ji bo treba dati večjo težo. Na po- dročju športne re.kreacije imamo za seboj že bogat« izkušnje. Vsako leto tekmu- je v šestih panogah in igrah v.seh 11 TOZD. Udeležba je množična. Letos bodo te igre v organizaciji kovaške indu- strije oziroma Cometa v Zre- čah. Zelo ra.zvito imamo tudi športno življenje v partizan- skih in športnih društvih. Partizanska društva imamo v vseh večjih krajih v občini, pa skupno smučarsko društ- vo Rogla, ki mu predseduje prizadevni ing. Osole, nogo- metni klub Dravinjo, košar- kaški klub Konus, judo klub Kostroj, tu so še tri planin- ska društva, 12 strelskih dru- žin poveza.nih v občinskem strelskem odboru, šah in že smo pri kraju. Smo na raz- vojni poti kvalitetnega špor- ta. Trenutno bomo podpirali kvaliteto v mladinskem no- gometu, v drugih prednost. nih panogah pa si m.ora.mo kvalitetno raven še izboje- va.ti. Naš pogled pa je usmerjen v utrditev in razširitev teles- ne kulture v krajevnih skup- nostih. Prvi prijemi so tu. Ustanovi:!; smo 12-člansko no- gometno ligo, ki jo ust>ešno uveljavljamo v krajevnih skupnostih. Jesenski del je zaključen. Presenetljivo vodi KS Tepanje. S to akcijo smo uspeli razširiti šport v vaških KS kot npr. Zbelovo, Jernej, žeče. Draža vas, Konjiška vas itd. K. JUG M. ALAŠEVIČ HMEZAD OElLiCi^CI Na štu'istezriem kegljišču v Veienju m Zttlcu je bil v .sobot.o in nedeljo prvi del reptibliškega ekipnega prvenstva za moške. Največji uspeh so dosegli kegljači Hmezada iz Žalca, ki so se uvrstili na odlično drugo mesto pred ljubljanskim Saturnusom, ki je podrl v Žalcu 5232 kegljev v Velenju .>083, skupno torej 10315. žalčam pa so podrli v Velenju 5001 kegelj in na domačem kegljišču 5271 kegljev, skapix) torej 10i272 kegljev ter bodo še naprej nastopali v republiški ligi. Ekipa Kovinarja iz štor je bila s skup- nim rezultatom 10109 podrtih kegljev šele deveta. Po pr- vem nastopu v Žalcu je Kovinar celo vodil s 52,39 keglji, vendar je v Velenju s 4870 keglji bilo premalo za obsta- nek med 12 najboljšimi ekipa,mi v Sloveniji. T. TAVČAR SMUČANJE MNOŽIČNE SMUČARSKE ŠOLE V ŠIRŠEM OBMOČJU Tudi v širši celjski regiji načrtujejo množične smučar, ske tečaje in šole v naravi. V učnih načrtih osnovnih šol je znanje smučanja obveza, ki si jo naj učenci pridobijo v smučarskih tečajih in šolah v naravi, kolikor je pač po- treben čas, da se učenci pri- učijo teh smučarskih veščin v osnovnih smučarskih likih, ki se zaključijo že z obvlada- njem smučanja. Ob tragični nesreči učencev ISKRE na Zelenici v smu- čarski šoli v naravi velja na letošnjih tečajih in šolah v naravi upoštevati vsa nova na- vodila komiteja za vzgojo in izobraževanje pri IS SRS. šir- ši javnosti velja v pomiritev napisati, da na celjskem pod- rociu v nižinskem m sredo- gorskem svetu ni plazovi tih terenov. Večina smučarskih šol bo namreč v neposredni bližini matičnih šol že na znanih smučiščih ob urejenih šolskih smučarskih vlečnicah. V kolikor snežna odeja ne bo vdržala daljše obdobje, pa bodo tečaji tudi na Gol teh in Rogli. Tako Golte in Po- horje sta glede na pogozdi- tev in blaga pobočja varni pred snežnimi plazovi. Smu- čišča v obeh zimskošportnih središčih so urejena, potep- tana in vzdrževana. Zato je vsaka bojazen staršev glede varnosti povsem odveč. Te- čaje bodo vodili pedagogi in izkušeni smučarski vaditelji, ki so v tem mesecu opravili obnovitvene seminarje in se podrobno pomenili glede var- nosti na smučiščih, organiza- ciji dela in tehničnih novo- stih. V lanskem šolskem letu je bilo v smučarskih šolah že blizu 70 ",0 vseh učencev petih razredov v celjski regiji. Upaj. mo, da bodo letos deležni smučarskega pouka vsi učen- ci teh razredov, saj so izo- braževalne skupnosti in tele- snokulturne skupnosti vložile precej sredstev v nabavo smu- čarske opreme. Vsem želimo tako v počitniškem času kot v rednih šolah na smučeh pri- jetno razvedrilo na snegu, pa tudi mnogo učnih uspehov, predvsem pa spoštovanje na- vodil in reda vodstev tečajev in šol, ker bo le s tem na snegu več radosti in manj ne- potrebnih smučarskih po- š.kndh K. JUG NARODNO-ZABAVNl ANSAMBEL »VESELI LIBOJČAM« je bre/. dvoma že d.ilj časa med tistimi, ki zelo uspešno .sodeluje z Novim tednikom Ln Kuiliom C;elje. Na^ stopili so že na naši javni radijski oddaji, ki smo jo pripiavlli v Libojah i)a na novinarskem piknik« ob lanskih Balkanskih atlHskih igrah ter letos na zaključni prireditvi ».'?iport, rekreacija, gla-sba« v hali Golovec. Zaigriili so tri svoje melo.^\ KOV OBČANOV leto 1S76 za zavezance, kalciini se odmerjajo davki po preteku leta in /a leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je trel>a vložiti do vključno 'm. ja- nuarja ]!)77. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: z.\ lvao 197G 1. Zavezanci davka od osebnega doliodka iz samostojnega opravljan.)a obrtnih in drugili t;ospodar- »l^ili dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkili doseženih v letu 1976; i. zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja inleleUtu.Unih storitev, kate- rim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu HJTG; :{. zavezanci davka od osebnesja dohodlia iz avtorskili pravic, patentov in ti';niični)i i/bolj.šav, kate- rim se davek odmerja po dejanskem doliodku, o doln. Tako je samo nekaj avtomobilov bilo poškodo- vanih, če pa bi do nesre če prišlo dopoldne, bi bila škoda veliko večja, pa tu- di možnost za človeške žrtve. Stena, kjer se je pl£i utrgal, pada domala na- vpično na cesto, zato so se skale zgrnile na kupu na cesti in se niso raz- letele širše po prostoru med hišo številka 10 in železniško postajo. Na sa- mem robu hriba je ostalo še nekaj nevarno odkru- šenih mest, geologi pa bodo morali temeljito pregledati teren, saj ob- staja nevarnost novega plaau. Zato bo omenjena cesta še nekaj časa zapr- ta, saj bi bih novi tres- ljaji, ki jih povzročajo motorna vozila, posebno pa težja, lahko usodni. Noč po nesreči so priza- deti in predvsem prestra- šeni stanovalci hišne šte- vilke 10 prespali v drugem delu hiše, ki je malce od- daljen od same ceste, V petek zvečer in v soboto je delavce uprave javne varnosti, cestnega podjet- ja in druge oviralo slabo vreme, saj je izmenično deževalo, v soboto pa predvsem snežilo. č>e za hip lahko odmi- slimo možnost velike ka- tastrofe in dejansko po- vzročeno materialno ško- do, lahko iščemo v sim- boliki nesreče čudno na- ključje: Zidani most je dokaj avtentično prosla- vil stoletnico svojega »pla- zovitega gibanja«. D. M. FRAN ROŠ 21 Tudi ves nedeljski dopoldan in še po kosilu so vez- bali. Ma, mudilo se je. Na južnem Tirolskem so se zelo spopadli, časopisi so pisali o krasnih zmagah. In Rusi so napovedovali ofenzivo. V nedeljo popoldne so prihajali starši na obisk. Ma- mice in očetje, sestre in mlajši bratje. Prinašali so deč- kom jestvin in cigaret, nekateri so celo s srečnim zado- voljstvom zrli na mlade vojake. Malemu Karlu je mami- ca prinesla lepo uniformo, krojač mu jo je naredil po meri. Preoblekel se je urno, pod novo čepico in s svetlim bajonetom se je oziral samozavestno okrog sebe. Zvečer, ko je vlak odhajal, so se mamicam svetile oči. Fantje so slišali še kopico naukov in nasvetov, potem so jim v slovo mahali robci iz vagonov in so bili spet sami s seboj. Vežbali so že zjutraj, ko so v rosi blestele trave. Vežbali so s puškami na travnikih, ki je bilo do njih pol ure marša po trdi cesti. In streljali so na strelišču v člove- ške figure. Potem so jih cepili na rokah, prsih in hrbtu proti kozam, legarju in koleri obenem. Omamljeni so v mrzlici dva dni poležavali na slamnjačah. Daleč, kako daleč je bila zdaj vsa preteklost! Daleč Vera, daleč Anica. Kakor pravljica, ki ji veruje le otrok. Ivanu in Milanu se je v svobodnih minutah hotelo le še miru, počitka, brez misli, omame z vinom in včasih pesmi, oj, slovenske pesmi, ki vriska v bolečini. Poslušala sta debelega Belšaka, kadar je govoril kakor v halucinaciji o vsem. O krasotah stvarstva, ki mu je človek preimenitna krona, o milijonih rezerv in konzerv avstrijske armade, o samem svetem Juriju, ki bo mobiliziran in se bo nastav- ljal k menaži s skodelico in bo opremljen s prazno krušno vrečico poslan, da stre sovražnega zmaja. In o škodljivosti vzgajanja mladine ob Platonu in Horaciju. In o tem, kako bo cesar osvojil vse celine in bo večni mir zavladal nad grobovi. V deževnem popoldnevu jim je vojaški zdravnik, Ma- džar, predaval o spolnih boleznih. H koncu je trdil: »Vsak enoletnik, ki hoče biti dober oficir, mora biti vsaj enkrat spolno okužen. To je del njegovega izpita. Zakaj kdor je strahopetec pred žensko, tudi pred sovražni- kom ne bo junak.« Dečki so se voziil v odprtih živinskih vagonih v novi kraj. Mimogrede so se iz vlaka ozrli na svoje belo mesto, na gimnazijsko poslopje, na te znane ulice in park. Belšakov oče je čakal na kolodvoru in je sinu zbasal v vagon zavitke z jestvinami, tobakom in šest stekleniq, vina. ^ Pa so jedli, pili in peli vso pot naprej, zaviti v tobakov dim in vinski duh. V novem kraju, v malem mestu, je fcVZo nad petsto enoletnih prostovoljcev vseh državnih narodnosti. Dečke so namestili v šoli, spet na očrnelih slamnjačah, ki so bile stene nad njimi okrvavljene s pomeridranimi stenicami ob policah, z železjem pritrjenih v zid. Popoldne so stali pred stotnikom Salzerjem. Bil je čokat, gladko obrit mož z naočniki in tanko pojočim gla- som, z vrsto odlikovanj na prsih. Stali so razvrščeni po polkih in mu javljali ime, poklic in narodnost. Vsakomur je ostro zrl v oči. Gorje mu, kdor je umaknil pogled.' Velel je naredniku, ki ga je spremljal: »Zapišite si ga! Je brez energije, nesposoben, da posta- ne oficir.« štirje zelenci so mu nepremično zrli v oči. »Meglic, imam obvestilo, da ste preveč Slovenec« »Praznik, vi niste zanesljiv človek, vem vse.« »Travnar, tudi o vas sem obveščen.« »Veninšck, vse mi je znano. Samo dobri patrioti bodo dobri avstrijski oficirji. Razumete?« Hodili so na vežbe po prašnih cestah, na obsežnih pašnikih so legali, vstajali in tekli na zadirčna povelja. Napadali so griče, gonili namišljenega sovražnika v dalja- ve. Stotnik pa je na vrancu dirjal za njimi in kričal: »Svinje, osli, krijte se! Ne izpostavljajte se sovražnemu ognju! Vsa stotnija bi bila zdaj mrtva, če bi šlo zares. Vsako krtino izkoristite! Se ne veste, čemu je Bog krta ustvaril. Zbor!« Zasopli so tekli k njemu, ki so ga obdajali nadporoč- nik in poročnika. Podal je uničujočo kritiko o vsem njiho- vem početju. Potem so dvakrat ponovili juriš na koto 328. H koncu so defilirali mimo njega z donečim korakom, brez giba v trupu, brez utripa oči. »Mi-zer.no! Ponovite besedo!« »Mi-zer-no!« je odgovorila stotnija. Spet so ponavljali. Sonce je hudo pripekalo, ko so se vračali prašni, potni, trudni, žejni, lačni. Po cesti mimo zelenečih gozdov, njiv in travnikov, ki so nad njimi svobodno plesali metulji in miišice. »Poj-te!« je zapovedal poročnik. Nemci so se oglasili: »V/enn die Soldaten durch die Stadt marschiereb . . .« Mali Kargl se je zgrudil na cesto.. Močili so ga, odpeli mu bluzo in srajco, potem so mu tovariši nosili puško in nahrbtnik. Bled in upadel je bil v obraz, telesce mu je drhtelo. Tine je citiral: »Oh mari bi bil doma ostal pri majki na rodni obali!« Tiste dni so polke pomešali po vseh sobah. Tudi štirje zelenci so se ločili. Do večera so bili stisnjeni v šolske klopi. Oficirji so predavali o vojaških stvareh. O ustroju armade, o strelskih jarkih, o orožju, izostali pa tudi niso patriotični govori, ki so prikazovali vojno kot že dobljeno z neštetimi juna- škimi čini. Dečki so sedeli mukoma, silili so se, da ne bi izmučeni zadremali. Stotnik Salzer ni ljubil Slovanov. Ko so sedeli dečki v dopoldanskem odmoru ob gozdnem robu, je mimo pri- jezdil in ujel ekaj njihovih besed. Vzrepenčil se je: »V katerem jeziku govorite? Kitajščina ni avstrijski armadni jezik!« Nadut korporal je našel pred obedom na Ivanovi polici skodelico s tremi kapljicami jutranje črne kave. In Ivan je prejel deset dni kasarniškega aresta. Tako je god v juni- ju praznoval v sobi, kamor so skrivaj prinesli vina. Polde je bil slavnostni govornik, Belšak se je spet krohotal do solz, vrtu je oči in se premetaval na slamnjači: »Vse je škorenj, škorenj do neba!« Nekje v daljavi so morda še živeli obrazi deklic, nekoč okiteni s cvetnimi sanjami. A zdaj, kakor prezgodaj, je bil breg izgubljen in nedosegljiv, burji izročeni brodolomci so pluli v pogubonosno brezbrezje. št. 3 — 20. ianuar 1S77 NOVI TEDNIK — stran ZAUPNO Kor^mACEPCUo Zailekam se k tebi po nasvete kot noarsdkaLeri od mladih. Stara sem 18 let in imam fanta, s katerim se pccnava že štiri leta. Kmalu boš začela, boš rekla. Vendar pa do zdaj ni med nama prišlo dalj kot do poljuba, čeprav se miava resndčno rada. Moj fant sii seveda želi spolnih odnosov, jaz pa sem trmasiia in nočem popustiti, dokler ne iscvem tistega, kar me za- nima. Fant mi je tudi rekel, da naj si preskrbim kon- tracepcijska sredstva. Jaz pa vem premalo o nj^ih in ,ne poznam njihovega učinka. Rada bd tudi zvedela, ali so konti-acepeijska sredstva zanesljiva ali ne. če zač- neš jemali kontracepcijo, ali jo moraš jemati \'sak večer, čeprav nimaš spolnih odnosov? Koliko dni pred mensti-uaoijo moraš nehati jemati tahlete? Slišala sem tudi, da se je v tem času, ko so ženske začele jemati tablete, rodilo veliko pohabljenih otrok, zato te vpra- šam, ali laliko te tablete vplivajo na rojstva otrok in v kakšnem primeru? Kot vidiiš, ne vem veliko in re- kla boš, da naj \rprasam zdravnika. Draga Nataša, jaz pa ne bom prej storila nepravilnega koraka, dokler md ti ne boš odgovorila na moja vprašanja, odločala pa se bom potem. Primerjala bom tvojo razlago z razla- go zdravnika in na podlagi primerjave tudi napravila ustrezen korak. Za odgovor se ti že vnaprej prisrčno f-ahvaljujem in se ti za neznanje tudi opra.vičujem. Vse do zdaj so mi bile glavna briga knjige in se kljub temu, da sem imela fanta, ne spozrjam na Intimne stvari. Zdaj pa bd jih rada spoanala, ker ne bd rada, da bd prekmalu zasajeno seime rodilo nesrečo. D-ARJA Ljuba Oarja, vt-,seia sem, ker si odkrita in dokaj naivna, čeprav ni to nič hudega. Prav je, da se zanimaš za kontracep«d.>ska sredstva, Itaterih je več vrst. Me- ni se celo zdi, da ne veš, da so lahko to tablete, spi- rale, kondomi itd. Trditev, da so vsa ta -sredstva škod- ljiva, ni resnična, in tudi ni dokazano, da se /aradi njih rojevajo nenormalni in nezdravi otroci. Predno pa boš pričela uporabljati kontracepcijska sredstva, je najbolje, da obiščeš ginekologa, ki ti l>o svetoval pi-avo sredstvo, da ne boš zanosila. On ti bo tudi dal navodila, in če se boš potem po njih ravnala, ne boš zanosila.\ Povedal ti bo tudi o spolnem življe- nju, če ga boš kaj vprašala. Pri nas je izšlo že veliko tovrstne literature, zato .Jo poišči in pridno prebiraj. TEŽAVE Z BUm Sem n;^ida in razac-uj-atria bralka Novega tedniika in vas prosim za pomoč. Stara sem 13 let in mensitru- acijo sem dobila že pred enim letom. Muči me močan beli tok, ki je zelo neprijeten. Ima grd vonj in tudi spodnjice sd moram venomer preoblačiti. Vam, da ste o belem toku pri vas že veliko piisali, a trenutno ne najdem ničesar. K zdravniku ne bi š^la rada, ker me je sram. Imam tudi pubertetne mozolje in bd jih rada o-dipra- vila. Tudi prhljaja je moja glava polna, pa ne vem, kako bi ga odpravila. Moja mama me sicer tolaži, da je vsega teg-a kriva pubertetna doba, jaz pa se s temi težavami srečujem vsak dan in bi jdh rada. odpravila. ANAMAR.IJA Dr^a Anamarija, resnično so to težave tvojili rosnih let, zato jih ne smeš .jemati tragično. Ce je tvoj beli tok resnično močan, boš morala iti k zdravniliu, ker ti jaa ne smem svetovati zdravila. Ti poskrbi za brez- hibno higieno, tako z lasiščem in tudi drugod. V lekar- ni se pozanimaj za šanipon, ki pomaga proti prhljaju, ne misli pa, da ga boš z njim tudi odpravila. Za nasvet o preprečitvi belega perila, me je zapro- sila tudi bralka Martina iz Laškega. Tudi njej moram tako odgovoriti, kot sem Anamariji. Torej, draga Mar- tina,, stopi do zdravnika ali zdravnice, ki jo boš našla v zdravstvenem domu v Celju, povedala pa ti bo tudi vse ostalo, za kar si me spraševala. NATAŠA ATLETSKA ŠOLA V ŠTORAH ŠŠD na osnovni šoli v ..Što- rah ima nad 60 pionirjev in pionirk v atletski sekciji, ki jo vodi atlet Kladivarja Mi- hajlo Lišanin, prii^adeven te- lesnovzgojni delavec v žele- zarskih štorah. Po treh me- secih vadbe, ki je dvakrat tedensko po dve šolski uri skupaj, je po I. obdobju bilo na programu že tekmovanje v šesteroboju. Pri pionirjih so tokrat bili najboljši — šte- fanec 85, Škomik 75, Obrez 69, Bokšan 66, Majer 59 in Starki 48 točk. Pri pionirkah pa je bil naslednji vrstni red — Belaj 80, Tovornik 73, Per- par 71, Koštomaj 69, Urban- čač 66 in Žohar 59 točk. Vsi učenci štorske šole, nad 500 po š^tevilu, je ob praznovanju Novoletne jelke iX)častilo tu- di svoje prve atletske zmago- valce z diplomami in prehod- nimi pokali. Trener atletske sekcije tov. Mihajlo Lišanin je med drugim dejal, da sta na programu vadbe še dva trimesečna ciklusa z dvojnim preverjanjem rezultatov. Po- kale v trajno last bodo pre- jeli tekmovalci (ke) z najviš- jim številom doseženih točk. V štorah so tako pričeiii z načrtnim delom v atletiki, kjer so po kvaliteti in rezul- tatih doslej bili najboljši pio- nirji letnika 1964 — 12-letni tekmovalci. Prav bi bilo, če bi štorskemu zgledu sledili še na drugih šolah in SŠD, da bi tako v praksi uresniče- vali prednostno uveljavljanje kraljice športa v razvoju na- še telesne kulture. K JUG 16 stran — NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 1977 ALPINIZEM PLAT ZVONA BIJEMO VEDNO PREPOZNO Po zadnji katastrofi na Zelenici so naenkrat snežni plazovi in polemika o njih na straneh vseh slovenskih časopisov, na radiu in televi- ziji. Zopet enkrat se je po- kazalo, da tudi tu, kot v drugih stvareh, bijemo plat zvona šele takrat, ko polomija izbije sodu dno in so »vsi in nihče kriv«. Strokovne ocene in priporočila pa pridejo na- to tudi od ljudi, ki na tem področju sploh niso kvalifi- cdrand za kakršnokoli izjavo. Na podlagi preplaha o »splo- šni nevarnosti plazov« že pri naklonini 15" se skrbne ma- mice v strahu za svoje mal- čke sedaj sprašujejo, ali Je smuka sploh kje vama. Plazovi niso neznanka, če- prav se skrivnostno obnaša- jo. Zaradi njihove muhavo- sti pa mora biti varnostni faktor višji kot pri drugih naravnih j>ojavih, kjer je og- roženo človeško življenje. In ta faktor ni bil upoštevan pri Zelenici že ob prvi za- misli, da se tam smučišče sploh uredi. Odgovarjati bi morali vsi, od osnutkarja do komisije, ki je dala obrato- valno dovoljenje. Na dlani je povsem preprosto dejstvo: »če je neko področje tako izpostavljeno, da se predvidi že pred gradnjo smučišča »varnostno« streljanje plazov —• pustimo to področje lepo pri miru in v oskrbo mate- ri nairavi.« Spomenike zase in smučarsko reklamo pa gradimo na manj atraktiv- nih, zato pa bolj varnih me- stih, če je narava do golega očistila zieleniški graben pod steno Begunj ščice, bo brez težav pomedla še žičnice in vse, kar spada zraven. Pri poročdih meteorološ- ke službe manjkajo že leta nazaj sprotni podatki o ne- varnosti plazov v gorali. V NT dajemo poročilo o snež- nih razmerah, kar pa velja predvsem planincem in al- pinistom na področju Savinj- skih Alp, smučarjev pa na organiziranih smučiščih na- šega področja zaradi plazov ne sme boleti glava. Na Gol- teh, Pohorju in dolinsidh smučiščih ni nevarnosti pla- zov, če pa še kdaj v zgo- dovini pade pri nas 2 m sne- ga, bo opozorilo za nevar- nost pravočasno. (Nevarno- sti verjetno ne bo, ker bi v tem primei-u že pred smu- čarji padla na preizkušnji slovenska cestna služba). Snežne razmere 17. 1.: Gol- te 60 cm (v primeru megle ne smučajte izven teptanih prog); Raduha do 150 cm (od Loke in Grohata proti vrhu nevarnost plazov). Sa- vinjske Alpe od 60 (Logar- ska) do 200 cm (višje Okre- šlja). Pršič, mestoma skor- jast sneg (kiože), grebeni le- deni in v ivju — velika ne- varnost plazov na vseh po- bočjih (pod stenami tudi v gozdu zaradi udara prsnih plazov). Ce se vreme bist- veno ne spremeni (odjuga ald nov sneg) bo nevarnost pla- zov velika vsaj še teden dni. Na sliM: lavinski pes »na sledi«. To je zadnje, kar v svoji službi želijo gorski re- ševalci. ' CIC ZDRAVJE NE LE TABLETE, TUDI ZELIŠČA IN SVEŽ ZRAK Rastiline zavzemajo na na- šem planetu mnogo prostora. Zato je človek že v svojih zgodnjih začetkih pričel spoznavati, kaj mu daje ra- stUnstvo. V njih je našel vir hrane in pijače, snov za ob- leko in obutev, gradbeni ma- terijal itd. Človek in nara- va sta neločljivo povezana s procesi asimilacije in disi- milacije. V teh neusahljivih virih vsega kar je potreboval, je človek našel še zdravilo: I>očasi in z izkušnjami je spoznaval lastnosti posamez- nih vrst rastlin. Pridobljeni izkušnje so se prenašale iz roda v rod. Iz teh izkušenj so kasneje nastali razni na- zori, ki živijo še danes. Na primer: verovanje, da je v naravi skrito 2xiraviilo za vsa- ko bolezen in da je narava zaznamovala vsako zdravilno rastlino in tako pokazala, zsl katero vrsto bolezni je pri- merna. Z izkušnjo so spoz- nali tudi, kako zelo je v zdravljenju pomembna suge- stija. Zato so dajali rastlinam imena, ki so abujala pri bol- nikih zaupanje v zdravilno moč. Pomembna je bila tudi bar- va rastlin, oziroma njihovih delov. Rdeče rastline so upo- rabljah zdravljenje srca in obtočil, rumene cvetove in plodove za obolela jetra in žolč; vnetne procese pa so lajšali z rastlinami, ki hladi- jo. Pri tem je uporabljal še imena simboličnih sestavin, ki naj bi sugestivno vpliva- le na bolnika. Od njih se je ohranilo ime »zmajeva kri« (Sanguis draconis), številna imena rastlin pa so že sama vsebovala podatek, kaj naj bi rastlina zdravila. Med ljud- skimi imeni rastlin je pol- no takih še danes: srčnik. pljučnik, zobnik, jctmik, zdravilna špajka, papeževa sveča itd. Mnogim zdravilnim rastli- nam, ki so jih spoznali z iz- kušnjo oziroma iz njihove ra- be v vsakdanjem življenju so dandanes z znanstvenimi me- todami potrdih zdravilne la- stnosti. Razčlenili so njihove učinkovite snovi in dobili so cel niz zdravil ki so prišla v farmakoterapijo znanstve- ne medicine. Za primer bi opisal primeor droge, ki je prišel iz Ljud- ske medujine v znanstveno. Rdeči naprstec (Digitalis pui*purea L —) so poznah že stari narodi. Zelo so ga cenili in veliko uporabljali pri srčnih težavah, za kre- pitev pa tudi pri pljučnicah. Za njegovo uporabo v znan- stveni farmakoterapiji ima največ zalug Anglež William Withering, ki je kot praktič- ni zdravnik preučeval učinek digitalis« pri zdravljenju vo- denice in je svoje iidcuSnje tudi priobčfl leta 1785. Od tedaj je digitalis postal eno najbolj i^anih zdravil for- makoterapije. Iz raznih vrst so iaolirali veiliko učinkovi- tih spojin, ki jih imenujemo glikozidi. Marsikateri je z za- ščitenim imenom na policah v lekarnah po svetu na raapo- lago bolnikom, ki imajo osla- belo srce. Tako, sedaj vidimo kako lahko izkušnje o zdravilnih rastUnah učinkovito pripo- morejo do zdravila, ki v iz- kušenih rokah pripomore k lajšanju tegob, ki tarejo lju- di. Pri tem so sodelovali vsi narodi sveta in prispevali najboljše in najučinkovitejše. Proces še vedno traja. Od ča- sa do časa pride na dan ka- kšno novo zdravilo, ki ga je odrila ljudska izkušnja. Seda- nja stopnja tehniškega raz- voja nam omogoča, da se opravi z njim vrsta poizku- sov in že lahko dobimo novo zdravilo proti ka,kšni hudi bolezni. Z razvojem organske ke- mije so se pridobila nova iz- kustva o zdravilnih snoveh, ki so jih izolirali iz rastlin. Poleg tega je človek sesta- vil sam mnoge snovi, ki ima^ jo delovanje na človeški or- ganizem. O ten pa kdai dru- gič. BORIS JAGODIO Staša Gorenšek COCTAIL OBLEKA Večkrat ob različnih nekoliko boljših ali svečanejših priložnostih najbrž tudi vi ugotovite, da nimate pri- merne obleke. To je obleke, ki bi jo z veseljem oblekli za popoldansko ali majhno večerno slovesnost, za obisk ali gledališče. Obleke srednje dolžine, elegantne, toda preproste in lepe. Moda jih najraje imenuje »cocktail« obleke ali »male večerne« obleke. Takšna obleka je sešita iz materiala, ki je vedno aktualen, recimo iz )erseya, in najbolje enobarvna. V sivih, modrih, violetnih ali pastelnih tonih, torej v barvah, ki jih ima eleganca vedno najraje, če ji bomo želeli dati letošnjo letnico, naj ima plise krilo, sicer pa so lepe enostavne, ravne linije z majhnim detajlom: z velikim ležečim pulijem, v pentljo zavezan šal namesto ovratnika, ravnim ali ovalnim izrezom in podobno. št. 3 — 20. januar 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 ŠPORTNA PRIREDITEV V HALI GOLOVEC DOSEDANJI DOSEŽKI SO GARANCIJA ZA NADALJNJO POT — ŠIROKA BAZA ŠPORTNIH DELAVCEV Petkova prirecUiev »šport, rekreacija, glasba« je še en- krat potrdila, kako prav je bilo, da smo šfe pred leti odločili za gradnjo tako po- membnega objekta, kot je hala Golovec. Prav v njej smo lahko videli, kaj vse cel j.'-ki šport in rekracija premore! a in mirno lahko zapišemo, da veliko. Čeprav trenutno v Celju ni toliko vrhunskih športnikov, kot pred leti, pa vseeno lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je baza izredno široka in da iz nje počasi, toda vztraj- no rastejo novi športni he- roji. Tudi obisk prireditve, ki so jo skupaj pripravili TKS, Zveza za športno re- kreacijo in NT — RC, je bil lep, saj se je zbralo okoli tisoč ljubiteljev športa in rekreacije. O sedanjem trenutku jk)" membnega področja kot je telesna kultura je govoril podpredsednik skupščine TKS Karel Jug, nato pa o pomenu in razvoju trim iger Toue Veber V TRI.M igrah so lani bi- li najbv)li?i: v sk-ipni konkurenci je zanagal INGRAD pred Žele- zarno Štore, LIK Savinja, DPO, Cinkarno itd., med moškimi pa Železarna pred Ingradom in ŠKIMC ter med ženskami Ingrad pred LIK Savinja in DPO. Za na- grado sodelovanja pa so bi- li najboljši: pri gradbeništvu Ingrad pred Geodetskim za- vodom in ZNG, pri prometu in zvezah PTT pred Trans- jugom in Železnico, pri sto- ritvenih dejavnostih Kovino- tehna pred .Javnimi naprava- mi in Merxom, pri družbe- nih dejavnostih Kovinotehna pred Javnimi napravami in Mencom, pri družbenih de- javnostih DPO pred ŠKIMC in Pravosodjem ter v indu striji Železarna pred LIK Savinja in Cinkarna. Lani je sodelovalo kar 74 različnih OZD, od tega 73 z moškimi ekipami in 49 z ženskimi. Posebna priznanja so pode- lili tudi najboljšim rekrea- torjem ter Tonetu Goršiču, ki je pravzaprav pred dva- najstimi leti začel orati le- dino na rekreativnem področ ju delavca v naši občini. Najboljše športnike leta 76 smo že objavili, tokrat povej- mo samo še enkrat to, da sta športnici leta kegljavki Janja Marine in Magda Urh, športnik pa rokornetaš Vla- do Bojevit Slednjemu bomo priznanje izročili na tekmi zadnjega Kola zvezne lige v Celju, ker je bil zdaj zadr- žan zaradi nastopa v držav- ni reprezentanci. TKS Celje je pripravila priznanja za perspektiv-ne športnike m najboljše mla- dins,;-fe ekipe Priznanja so docili vsi, ki so zadostil) razpisannn kriterijem, žal tudi tokrat niso vsi športni kolektivi pravočasno poslali svojih predlogov, tako da so nekateri špoirniki ostali brez zaslu>enih priznanj. Mnogi pa so se tudi po nepotreb- nem ra-Jjurjali, češ zakaj ni dobii pn/jiijnji. ta in ta, ven* dar naj povemo, da so pro- {>ozicije eno, osebne težave in zahteve ter gledanje pa diTjgo. O tem morda kdaj drugič več. Priznanja TKS Celje so prejele štiri ekipe (mladin- ska ekipa 2RK Celje^ mla. dinska ekipa KK Celje fer dve ekipi AD Kladivar) in 21 posameznikov (Zvonka Blatnik^ Janko Cesar, Boris čop, Baroka Dvoršak, Alen ka Erjavec, Bojan Horvat, Slavko Ivezič, Alenka Jager, Mojca Jager, Andreja Jezer, nik, Marjana Kopitar, Rok Kopitar^ Vlado Kožar, Jelka Lesjak, Mitja Ocvirk,. Darko Grozim, Miran Orožim^ Ta- nja Poteko, Darko Rener, Stane Rozman in Igor To- pole j. Prireditev je brez dvoma uspela in še enkrat potrdila, da je bilo povsem prav, da je bila skupna in da je ni- smo delili. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR, Priznania je dobilo tudi 21 mladih perspektivnih športnikov ter štiri mladinske ekipe Med perspelitivninii športnicami je dobila priznanje tudi smučarka Barbka Dvoršak, kateri čestita predsednik ZTKO Celje ing. Jože Geršak. Športnici leta 76 v Celju sta postali svetovni prvakinji v kegljanju .Magda L rh in .lanj-a Marine, katerim sta priznanja na zakl.}učni prireditvi »šport, rekreacija, glasba« iznniila predsednik skupščine TKS Celje Franc Gazvoda in glavni ter odgovorni urednik NT — R€ Bo.ian Volk. JUDO: PORAZ V CELJU Judoisti »JK Ivo Reya« so imeli v soboto prilož- nost, da si v mestu Ce- lju v kvalifikacijskih bor- bah priborijo pravico za sodelovanje v republi- škem tekmovanju za vstop v zvezno ligo. Toda srečanje proti vrsti Go- renjske so zasluženo iz- gubiU z 1:4. Celjski borci so imeli tokrat slab dan. Edino točko za Celje je priboril Dušan Tanko, ne- odločeno pa sta se borila Grosek in Oštir, dočim sp Habjan, Cepuš, Omer- za in Ravnak izgubili. J. K. ROKOMET MLADINCI MED FAVORITI Koncem nieseca bo v Ce- lju izredno zanimivo in brez dvoma tudi kvalitetno roko- metno temkovanje. Gre za mladinsko državno prvenstvo, kjer bo nastopilo osem ekip — vsi republiški prvaki in oba pokrajinska. To bo pra- va revija mladega jugoslo- vanskega rokometa, katerega najboljši predstavniki že tr- kajo na vrata naše najboljše selekcije. Zveza je organizacijo zau- pala ŽftK Celje, ki bo to tekmovanje izpeljal v hali Golovec od 28. do 30. janu- arja. t)omači?. ekipa se vestno pripravlja pod vodstvom tre- nerja Nika Msrkoviča za ta nastop, od katerega upravi- čeno vc^Hko pričakujejo. La- ni so bili celjski mladinci pi-vi v republiki in drugi v državi, lotos so ponovno osvojili naslov republiškega prvaka, s tem pa so si pri- borili pravico nastopa na državnem prveniritvu. Celjska mladinska eki.pa je močna in bo pred domačim občinstvom poskušala doseči največ — prvo mesto. Seveda bo to težko, vendar ni pa nemo- goče. Brez dvoma pa bomo lahko tri dni gledali resnic- no takšen rokomet, ki nav- dušuje. T. VRABL ROKOMETNI SODNIKI (_ ZAČETEK ZIMSKEGA PRVENSTVA v soboto se je pričelo v Celju letošnje zimsko odprto prvenstvo v rokometu. Prvič je prvenstvo razdeljeno na dva kraja. In celjski organi- zatorji — zbor rokometnih sodnikov, je opravil zrelostni i25pit v organizaciji. Dvodnev- ne borbe so pokazale, da je bilo vse C. K.! škoda, da je v zadnjem sjrečanju med Mi- nervo in Sevnico (18:20) pri- šlo do nešportnega izpada igralca Minerve Metličarja. Ta je namreč fizično napadel igralca Sevnice Novška. škoda, kajti sedaj bo ekipa MLnerv3 morala igrati brez njega. Prvenstvo je pokazalo, da so v skupini A najboljši igralci celjskega prvoligaša. Kljub nekoliko slabši posta- vi so gladke premagaU Slo- venj gradeč, Dobovo in Bra- nik. Prijetno je presenetil Šoštanj in tudi Minerva je bila zelo dobra. Celjani so s šestimi točkami skupaj s Sevnico prvi, Minerva je tretja in Šoštanj četrti. V skupim B trenutno vodijo mladinci Celja, ki nastopajo pod imenom Tehnomercator. Presenetili pa so še pred- stavniki Radeč, Trilteamci Kovinar štore. Tekmovanje bodo nadalje- vali v petek in soboto. \ petek ob 17,25 uri bo sreča- nje med Celjem in Sevnico, dve ur: pozneje pa med Ce- ljem in Minervo. Naslednji dan bo tekmovanje v skupini B., v nedelje pa bodo nasto- pile zeiiske in mladinci. J. KUZMA T raciic^ionaina prireditev »spun — reicreacija — gias- ba«, ki je letos bila prvič pod streho prireditvene dvo- rane Golovec, je popolnoma uspela. Tu smo srečali mane športnike, športne delavce, trim vodje in prija- telje športa. Pogovarjali smo se z njimi, kajti ta večer je bil njihov praznik. Franc Pešec (železnica): »Trim 76 je popolnoma us- pel, zlasti v naši delovni orgaiiiizaciji in TOZD. Tu smo vključili v rekreacijo že lepo število starejših sodelav- cev. Težki pogoji dela in tempo življenja pa zahte\'ata tu še mnogo dela.« Marjan Zalesnik (Dobrina): »V celoti je dosežen zlasti v nmožičnosu velik korak naprej. Toda v naši OZD in SOZD še ne beležimo najboljše rezultate. Tu nas čaka še veliko dela.« , Albina Vrane (Ingrad): ».Med gradbinci smo pi-vi. Toda pogrešamo »težkih« srečanj z drugimi športniki Celja. Zmagovalci tekmovalnih skupnosti bi se morali še bolj zbližati v zaključnih tekmovanjih. Le tako bo- mo imeli poleg dobre množičnosti tudi kvaliteito.« Grega švab (Aero): »Pri Aeru smo nazadovali. Po- sebno zadnja leta. Pred dobrimi petimi leti smo še beležili spontano sodelovanje pri rekreaciji. Sedaj te- ga primanjkuje, škoda!« Ivan Kaučič (ŽRK Celje): »Kot kapstan mladinske ekipe Celje, ki bo koncem januarja sodelovala na dr- žavnem prvenstvu v rokometu v Celju si želim, da bi letos uspeli in osvojili naslov prvaka.« Branko Leskovšek (LT EMO): »Pred menoj je »naj- težja« sezona. Odhajam namreč v JLA. Letos pa bo evropsko prvenstvo meseca jimija in težko je verjeti, če bom lahko sodeloval. In to raimo sedaj, ko imam tako dobro »jedrilico«. Zvonka Blatnik (AD Kladivar): »Srečna sem, da sem druga športnica Celja, želje? Oja, velike! želim, da bi se uvrstila v mladinsko reprezentanco za evropsko prvenstvo, ki bo v Kijevu.« Dušan Prežel j (.AD Kladivar): »Lani nisem dosegel svojih načrtov in nisem se uvrstil na OI. Bilo je pre- več smole in premalo tekmovanj. Letos kaže na bolje in zato pričakujem boljše rezultate, tudi skoke okrog 220.« Rudi Rovan (LIK Savinja): »V naši OZD smo dose- gli iep korak naprej v množičnem udejstvovanju. Kva- litete res da .še ni, toda uspeli smo v vsaki TOZD vklju- čiti v rekreacijo veliko ljudi. To pa je naš največji uspeh in TX>plačilo za naš trud in delo.« Eva Ludvig (predsednik KK Cel.je): »Kaj ne bi bila zadovoljna, ko imamo kegljavke kar štiri predstavnice, med deseterico najboljših športnic Celja. Toda letos bo težko obraniti naslov prvakinj Jugoslavije. Medve- ščak, Ljubljana in Branik so se okrepili.« Brane Stame.R-ič (Kovinotehna): »Zadovoljen sem, dad se je naše začeto delo na polju rekrefcije tiiko razvilo in okrepilo. To je uspeh vseh v Celju. Le tako naprej!« Franc Ramskugler (podpredsednik H) TKS): »Ob tej prireditvi se je pokazalo, da celjski športniki ne samo v Sloveniji temveč tudi v Jugoslaviji segajo po najvišjih mestih. To je pravi prodor v jugoslovanski športni prostor. Dosegamo vedno bolj zavidljive rezul- tate tako v atletiki, košarki, ženskem kegljanju, roko- metu in modelarstvu ler jadralnem letalstvu. To so rezultati načrtnega in strokovnega dela.« Janja Marine (športnica leta): »Novo leto, nove ob- veznosti in nova sezona. Težko delo nas čaka v borbi za evropski pokal. Obraniti pa je potrebno tudi na- slov ekipnega prvaka. Vse to pa pomeni še več tre- ningov, več naporov in upam tudi več uspehov.« Magda Urh (športnica leta): »Letos si želim, da bi tudi v Celju imeli večje mednarodno tekmovanje in da bi nas lahko videli naši gledalci pri »delu«. In se- veda čim,prej kegljišče in pogoje za boljše de^o. Naši mladinki Vesni Javeršek pa želim vstop v mladinsko državno reprezentanco.« Franc Lukač (Merx): »Igre so ostale na isti ravni kot leto dni prej. Za še večji uspeh v organizacijah bo nujno potrebno uvesti profesionalne športne fimk- cionarje.« J. KUZMA KOŠARKA: NESREČEN PORAZ Celjani so toicrat gof^,tova- h proti Onoliku v Slavon- skeni brodu. Zopet so se vr-' nili domov poraženi, brez točk. Tokrat pa se jim je zmaga izmuznila iz rok v zadnji minuti igre, ko so bi- li že v.s: prepričani v zma- goslavje Celjanov. Ves prvi polčas sta se moštvi menja val: v vod.stvu in odšli na odm.jr z neodločenim izidom ~ 51:.il. V II. polčasu so Celjani zaigrali izredno do- br.j, saj so douršen del bili v vodstvu. Tako je bilO tudi v zadnji minuu tekme, ko je oil rezultat 100:t)e v prid go- stov. Celjani so imeli žogo v svoji posesti. Domačini so si jo z agresivno igro pribo- rili in dosegli v protinapadu koš. Sodnika sta v zadnjih trenutkih tekme dosodila še dve osebni napaki v korist domačinom in že je bilo ne- odločeno 100:100. V podaljš- ku Celjani niso imeli dovolj moči in domačini so zma.ga- U s štirimi točkami predno- sti. Trener Zmago Sagadin je o srečanju dejal: »Po dveh težkih porazih v prejšnjih kolih smo odšli iz Celja s strahom. Preživi j imio kratko- trajno krizo in naša igralska morala je trenutno na tleh. Za srečanje nismo bili sla- bo pripravljeni, že na tre- ning tekmi z Brestom v Ce- lju smo med tednom dobro zaigrali. Tokrat smo proti Orioliku dobro zaigrali. Psi- hično so se igralci otresli mal(xlušja. Vodili smo tik pred koncem srečanja, imeh velike šan.'~>e za zmago, ključ, ni igralci pa so prav v tem trenuticu odpcvedah. Naši igralci so .se po porazu dr- žah za glave, sa.- sami sebi niso mogli odpustiti edin- stveno pril',)žn< st za zmago na tujih tleh. Osebno pa sem le v tolike zadovoljen, ker sem spuzi\al, da jo ta tekma ponovni povinil:\ igralcem ustrezno moč in spoznanje, da zmoremo nscešno prema- gati tienutne težave. Sem optimist, ker merim, da bo- mo v na-daljevanju prvenstva le dosegli še štiri točke, kar bo dovolj za končni razplet položaja v tej hgi!« Ključni igralci v tej tek- mi so biJi Sabolčki, Gole, Pipan in Kralj. S tem po- razom so Celjani sedaj tre- nutno na 3. mestu v II. ZKL zahod. Že med tednom — v sredo ob 19.00 uri — sprejemajo v goste nevarno moštvo ljublian.-r<^>^,.rcoT>-) not naj- hujših nosucev vsega zla: muhe, komarji, bolhe, uši in podgane. Morali so ak- tivirati pet akcij: vzdrže- vati higieno v hlevih, pe- karnah, vodnjakih, stra- niščih, narediti vse kar je škodljivo za uporabo. Za vsesplošne so progla- sili nasledjije čistoče: hrane in kuhinje, straniš- ča in hleva, posteljine in obleke. l>orl)u prnti tropski bo- lezni Eden najbolj fantastič- nih uspehov takšne zdrav- stvene politike, ko ni bi- lo posameznika, ki se ne bi vključil v omenjene ak. cije, pa je bila izkoreni- tev histozomije, tropske bolezni, katere vzrok — parazit — se razvija v ma- lih sladkovodnih polžih. Moderna medicina ni us- pela premagati te bolezni, za katero boluje več kot sto milijonov ljudi v de. želah v razvoju. Na Ki- tajskem je bila ta bolezen proglašena za »sovražnika ljudstva«. Predsednik Mao Ce Tung je napisal pesem, ki jo še danes znajo vsi Kitajci. Eden po eden so bili uničeni vsi polži. Po- birali so jih dan za dnem. Kljub strahovitim napo- rom in mobilizaciji mno- žic je politika Mao Ce Tunga v šestdesetih letih naletela na odpor univer- zitetnih zdravnikov in ad- ministracije, ki so zavrgli tradicionalno medicino. Leta 1965 je predsednik Mao kot odgovor na to ob- javil razglas, ki je enkrat za vselej (ne brez humor- ja) temeljito prepihal in zamajal dotedanje struktu- re kitajskega zdravstva. »Povejte Ministrstvu ljudskega zdravja, da de- la samo za 15 odstotkov prebivalstva in to 15 od- stotkov privilegiranih. Mi- nistrstvo zdravstva in mi- nistrstvo ljudstva. Morali bi ga imenovati mestno ministrstvo zdravstva ali m inis t r s t vo p r i vi 1 eg i r an ih. Moramo reformirati medi- cinsko izobraževanje .... Za to so dovolj tri leta. Pomemben činitelj mora biti učenje tesno poveza- no s prakso.« Končal pa je z razgla- som, da je najbolj nujno potrebno dati prednost na področju medicine in zdravja — podeželskim po- dročjem. (■prihodnjič) BOSOPETI ZDRAVNIKI ALJAŠE- VICA Kadarkoli grem ven s plačo, se vračam z dolgovi. Dvignil je roke od svojega podjetja — pa ne prazne. Kdor se v tujem znoju kopp. ri spere značaj. ... in potem so prešli od besed na stavke! Najprej svoje besede dobro izpeci in potem izreči, lažje jih boš pogoltnil, če bo treba jemati besedo nazaj. NAJUSPEŠNEJŠI 76 SLADKI ŠVEDI USPEH ŠVEDSKE ABBE Lani je v Veliki Britaniji izšlo preko 4.000 malih plošč. Samo 21 od teh je svojo pot po lestvicah popularnosti za- ključilo na prvem mestu. Med vsemi izvajalci pa je daleč najuspešnejša švedska skupi- na Abba, ki je s svojimi plo- ščami kar trikrat osvojila S3.xi vrh angleške lestvice. Njihovi liiti Mama mia, Fer- nando in Dancing Queen so osvojili angleže. Fernadno je bil na vrhu kar pet tednov in Dancing Queen celih 12 tednov, kar je dvakrat dlje kot katera koli druga mala plošča v letu 1976. Abba so se s tem dokončno vsidrali v samem vrhu pop glasbe in dokazali, da niso skupina, ki je uspela slučajno. So tudi eni redkih izvajalcev, ki so znali v celoti izkoristiti svoj uspeh na evrovizijskem fe- stivalu. Vrh vsega so prodr- li tudi z dvema velikima plo- ščama. Leto 1976 je bilo to- rej v znamenju sladkega šved- skega kvarteta, za katerega Švedi sami pravijo, da posta ja njihov najpomembnejši iz- vozni artikel. Oglejmo si lestvice najbolj- ših singlov leta 1976 in naj- boljših izvajalcev, ki so uspe- li s svcjimi malimi ploščan; , kot jih je zabeležil ugled:a angleški pot tednik MEl- LODY MAKER LESTVICA SINGLOV 1. Mississippi — Pusyca>t 2. Fernando — .Vbb«. 4. Don't. go breakiiig my heart — Elton John. in Ki- ki Dee 4. Save your kisses for ma — Brotherhood of man 5. Dancing Queen — Abba 6. A little bit more — Dr. Hook 7. If you leave me now - Chicago 8. Mama mia — Abba I love to love — Tina Char les 10. Toung hearts run fre« — Candi Staton I LESTVICA IZVAJALCEV: 1. ABBA, 2. ROD STEVVART, 3. DEMIS ROUSSOS, 4. DR. HOOK, 5. QUEEN, 6. WINGS, 7. TINA CHARLES, 8. MAN- HATTANS. 9. BARRYWHITE, 10. STYLISTICS POHOTA NA PLATNU SPERMULA m VIDIKI) CHARLES IV1ATT0N SNEMA VESOLJSKO EROTIKO Celo v Franciji, ki jo tež- ko kdo šokira, si je rešiser Charles Matton prislužil ogorčeno kritiko s svojimi filmi »Emanuella« in »Zgo- dovina ničle«. Pri Mattonu je namreč težko ločiti kaj je še erotika in kaj že porno- grafija. Zdaj je svojo novo filmsko zgodbo segel na po- dročje fantastike. »Spermula« se imenuje njegov novi film. Gre za ve soljske Amazžonke, ki priha- jajo zemljo rešiti moških, ki ne poznajo drugega kot nasilje, prepotentnost v vsa- kem oziru. Te vesoljske de. vice naj bi nadvladale svet z ljubeznijo. Mimogrede po- vedano se te vam.pirke hra- nijo s tistim, kar se skriva pod besedo s katero se kot vesoljske Amazonke imenu- jejo in kar je tudi naslov filma. Svojo moč nad mo- škim zgubijo skupaj z izgu- bo nedolžnosti. Pa nikarte misliti, da je invazija teh vesoljskih bojev- nic lahka zadeva, kajti na zemlji kot za nalašč naleti, jo na vse mogoče spolne iztirjence, le pravi možaki so redki. Kaj Je s filmom hotel po- vedati, si režiser ne beli gla- ve. Dovolj jasno pa je kaj hoče — denar, ki bo polnil kinoblagajne. Na sliki so »strašne;; bo- jevnice iz vesolja v svoji ve- soljski ladji polnd bojni opre. mi za osvojitev nadutega mo- škega sveta. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavmi in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašov-ec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-36D, 2;M05, o-rla«^! in naročnina 22-8(X).