MCaf vse pišefo o učiželfstvu, šoll, prosvežl in JW —1 Drž. uradnikom bodo zvlšali plače — v Danski, in sicer s 1. oktobrom od 5 do 8 %. (Mariborski več. 14. V.) —1 Zadnja številka letošnjega letnika »Našega roda« izide z nekajdnevno zamudo v začetku prihodnjega tedna. Tudi ta številka je prav pestra in zanimiva. Od pesnikov sta zastopana poleg drugih Mirko Kunčič in Vida Tauferjeva. Med prozaisti srečamo Ingoliča, Hudalesa, Maro Husovo, Karla Široka in Debenaka. Prav bogata je tokrat rubrika Doma in po svetu in vesela Cicibanov rod. Z ilustracijami so zastopani Pirnat, Cotič, Gaspari Mihelič in Tratnikova. — Vsebina številke je vedra, pomladanska. —1 Evangelij v šoli. Rimska vlada je poslala vsem ravnateljem šol okrožnico, ki predpisuje, da so odslej evangeliji del šolskega programa. (Razni listi 13. V.) —1 »Svobodo učiteljskemu delu!« Pod tem naslovom prinaša »Pohod od 15. V. dolg članek, iz katerega naj citiramo par stavkov: Učiteljstvo se je iztrgalo iz območja umazane strankarske politike in se podalo na splošno narodno delo. Tako doživljamo v zadnjem času močan polet učiteljstva na vseh toriščih vaškega občestva. S tem se je učiteljstva osvobodilo strankarskih kolovozov, inspiracij in podrejenosti. Postalo je še bolj važen kulturni oblikovatelj vasi. — Da bo moglo učiteljstvo zadovoljivo vršiti svojo poklicno in državljansko dolžnost, zahteva predvsem svobodo za svoje delo. Svobodo, pravično kritiko in strpnost. Naloga odločilnih je, da onemogočijo neosnovane in škodljive napade na šolo in stan. Učiteljstvo je pozitiven tvorec pri gradnji jugoslovenske kulture in države. Ker se zaveda, da je to veliko delo mogoče izvrševati le v praktičnem sožitju, je stopilo v areno borbe za svobodo lastnega dela in svobodne kulturne tvornosti sploh. (Duje Budak.) —1 Nova kranjska ljudska šola bo zgrajena po vzorcu bežigrajske gimnazije v Ljubljani. Z gradnjo bodo pričeli meseca junija. Šola bo najmodernejša in najlepše poslopje v mestu. (»Sl. narod« 15. V.) —1 »Vzorna šola« bo odprta tudi v Ljubljani. Za vzgojnega vodjo je imenovan Rudolf Kobilica, učitelj meščanske šole v Litiji. (»Slovenec« 16. V.) Op. uredništva: Menimo, da gre za poizkusne šole, kajti kakor smo že poročali, se srbski »ogledna šola« pravilno glasi slovenski »poizkusna šola«. —1 O novi ljudski šoli, ki se prične kmalu graditi v Kranju prinaša »Gorenjec« od 15. V. daljši članek. —1 Ob priliki zborovanja učiteljskih društev za sreze Ljutomer, Ormož, Lendava in Murska Sobota prinaša »Mariborski večernik« od 10. V. na uvodnem mestu daljše poročilo o poteku zborovanja. —mm O zadnji številki »Našega roda« prinaša »Mariborer Zeitung« od 11. V. kratko notico, kjer pravi med drugim, da ima list izvrstno čtivo za mladino. —1 O Lojzetu Bratužu, učitelju, ki je podlegel kot žrtev nasilja v Gorici, prinaša »Cerkveni glasbenik« št. 5.-6. daljši članek. Članek poudarja njegovo glasbeno nadarjenost. Dodan je tudi seznam vseh njegovih skladb. Ista številka lista omenja tudi koncertno turnejo UPZ po Srbiji. —1 Tudi Kolo srbskih sester zahteva ukinitev celibata za učiteljice. Na svoji letni skupščini, ki ji je prisostvovala tudi zastopnica Nj. Vel. kraljice Marije, je Kolo srbskih sester v Beogradu sprejelo posebno resolucijo, V kateri se protestira proti amandmanu finančnega zakona glede uvedbe delnega celibata za učiteljice. (»Politika« 17. maja.) —1 O težkem položaju vseh prosvetnih delavcev je govoril g. prof. Kneževič na skupščini beograjske sekcije Jugoslov. profesorskega društva. Med drugim je rekel tudi: Dozdeva se mi, da izgovorim samo preprosto konstatacijo, ako poudarim, da prav vsi prosvetni delavci do zadnjega občutijo nezadovoljstvo zaradi stanja, v katerem se nahaja šola in mi, ki živimo in delamo v njej. (»Politika« 17. maja.) —1 Anton Mohor, Za kralja in dom. Maribor 1937. Te dni je izšla v Učiteljski tiskarni v Ljubljani v mični, lepi opremi zbirka Mohorjevih pesmi (Nj. Vel. kralju Petru II., General Maister, Strelska koračnica, Jugoslovanom), potem Legenda in igri Kosovska tragedija (v treh dejanjih) ter Sv. Miklavž. Kosovsko tragedijo je spretno spopolnil, dočim je Sv. Miklavž prvikrat objavljen. Knjižico je uredil naš odlični mladinski pisatelj učitelj Ant. Mohor s skrbno spretnostjo in veščo roko. Mladinoljubi, starši, vzgojitelji in šole bodo gotovo z veseljem segali po lepi knjižici, s katero je sedaj obogatena naša mladinska literatura. Knjižica, ki obscga 60 strani, je izšla v samozaložbi in se naroča pri avtorju. — (»Mariborski večernik«, 15. maja.)