Poštnina plačana v gotovini
LETO V., ŠTEV. 14. — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Kastelic — Naslov uredništva in uprave: »Naše delo« pri OO OF Krško — Telefon 43 — Čekovni račun pri narodni banki FLRJ Krško štev. 615-1-95332-16 — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Celoletna naročnina 144, polletna 77, četrtletna 36 din — »Naše delo« izhaja dvaktat mesečno.
KRŠKO, DNE 31. JULIJA 1952
naše Delo
GLASILO OSVOBODILNE F M O M T E OEMAjA KRŠKO
D
Učni in vzgojni problemi
v preteklem šolskem letu
Ko smo zaključevali šolsko leto 1951-1952, smo se vprašali, v koliko smo napredovali ali morda tudi nazadovali v Pogledu doseženih učnih uspehov in vsebine znanja v smislu zahtev za naše šole. Kaj nam povedo letošnji učni uspehi? Poglejmo si dosežene uspehe na gimnazijah in osnovnih šolah.
Na nižjih gimnazijah je bilo ob koncu šolskega leta 2058 dijakov; od teh jih je izdelalo z odličnim uspehom 112, s prav dobrim 310, z dobrim 678, z zadostnim 262, skupno 1362 ali 66,18%; popravni izpit jih ima 382 ali 18,56%, padlo pa je 214 dijakov ali 15,26%.
Na višji gimnaziji v Brežicah je bilo 225 dijakov, od katerih jih je izdelalo 168 ali 74,67%, popravni izpit pa ima 45 dijakov; padlo jih je 12.
Na vseh osnovnih šolah krškega okraja je bilo ob koncu šol. leta 1951-52 7296 učencev in učenk. Od teh jih je izdelalo 5461 ali 74,85%.
Ako jih primerjamo z lanskimi, moramo priznati, da so letošnji učni uspehi na večini šol v našem okraju boljši kljub velikemu pomanjkanju učnih moči, tako na osnovnih šolah kot na nižjih gimnazijah. Zato tudi zasluži večina naših prosvetnih delavcev pohvalo kar se tiče zgolj strokovnega znanja. Manj pažnje pa so posamezniki posvečali ideološki vsebini in kvaliteti pouka m to v alavnem tisti, ki si še vedno1 niso popolnoma na jasnem o naši. družbeni stvarnosti in v kolikor še niso obračunali s svojim idealističnim svetovnim nazorom, ki ima osnove v misticizmu in v nerešenih odnosih napram
gimnazijcem pomagali z instrukcijami iz posameznih predmetov, kakor da med profesorji ne bi bilo nikogar, ki bi ne hotel priskočiti na pomoč dijaku, ki potrebuje pomoči. Mislimo, da so bili do takšnih in podobnih primerov skrajno nebudni tako posamezni prosvetni delavci in kolektivi, kakor tudi tamkajšnje politične organizacije. Ne smemo pozabiti, da izvaja Vatikan svojo umazano gonjo in politiko prav preko neljudskih duhovnikov, ki se poslužujejo papeževega in škofovega pastirskega lista, čigar vsebina je gnusen in odvraten poizkus odvračati naše delovno ljudstvo in šolsko mladino od resnice in od dejanske stvarnosti. Takšnih poizkusov in izpadov smo imeli v tem šolskem letu v krškem okraju dovolj, kar nam pričajo primeri iz Sevnice, Zabukovja in okolice Brežic. Zasluga pa je večine dela prosvetnih delavcev, da negativni izpadi od strani reakcije
Kako je KRŠKI OKRAJ proslavil naš borbeni praznik DAJNf VSTAJE
Okrajni odbor ZB našega okraja je organiziral proslavo Dneva vstaje tako, da je bilo zajetih čimveč prebivalcev.
Proslava sama se je delila na:
1.	pohod partizanskih patrol;
2.	svečanostne akademije na večer pred Dnevom vstaje;
3.	partizanske pohode na dan Dneva vstaje.
POHOD PARTIZANSKIH PATROL
Dne 15. julija ob 16. uri je krenila prva partizanska patrola krškega okraja iz Podbočja. Komandir je postrojil 30 mož pred občinskim ljudskim odborom, kjer je govoril komisar tovariš Hribar Valentin o pomenu partizanske patrole ter označil vasij kod se bo patrola gibala. Nato je krenila patrola preko Šutne na Breg, kjer so.obiskali družine
(protiljudske duhovščine, deklasirancev) padlih borcev. Glavna patrola je imela niso dosegli niti od daleč takšnih uspe- , tudi bočne patrole, ki so imele nalogo hov, kot so jih pričakovali. Pri tem pa j odkriti sovražne zasede. Pred prihodom moramo ponovno poudarjati, da bomo ' na pianino je desna bočna patrola na-tudi v prihodnjem šolskem letu budni letela na sovražno zasedo. Razvila se je nad kakršnimi kpli pojavi negativnega 15-minutna borba, v kateri je glavna
odnosa in dela o vzgoji mladine, ki je zaupana našim prosvetnim delavcem. Pedagoške delavce iz osnovnošolskega in gimnazijskega področja ne sme motiti pomanjkanje učnega kadra, češ da so s tem nujno potrebni in nenadomestljivi.
V preteklem šolskem letu se je. pokazalo kot pereče tudi vprašanje resnične in lažne morale. Tu smo ugotovili, da je bilo nekaj problemov, mimo katerih je šla tudi mladinska organizacija na prizadetih zavodih. Res je, da se večkrat več govori in raznaša kot je
znanosti in marksizmu, kot nam kažejo\ res'vendar pa smo mnenja da je vpra-p,ro.fes6rja Virr.Kolška ter uči-Uon’je morale naše miačLin’e prav tako ri . - 0 etove i-n Rajnerjeve. Vedeti važno, kot so važni učni uspehi na po-namiec moramo, da je ideološka use-j sameznih učnih in vzgojnih zavodih. iuu pouka in znanja osnova, na kateri Poudarjamo pa, da ni naloga samo uie socialistična družba svoje mlado’ učnega osebja, reševati vzgojne pro-POr,o,enje. Zato je skrajno negativno bleme, ampak je to prav tako nujno postavljeno od strani nekaterih našihI dolžnost staršev samih, smo pa v pre-prosvetnih delavcev, ko mislijo, da so’ teklem šolskem letu občutno pogrešali s em opravili svojo dolžnost, ako so} pomoči tudi od staršev. Mnenja smo, da naprti' v štiri stene učilnice opravili mora veljati ista disciplina in isti red predpisano število učnih ur, ne d,a bi! tako v učnih zavodih kakor tudi v pri tem pogledali onkraj šolskih sten y vzgojnih ustanovah. To pa ni vprašanje stvarnost življenja in v zahteve naše samo učnega zavoda in vzgojne usta-družbe in šole v socialistični družbeni nove uli internata, ampak je to vpra-stvarnosti. Zato poudarjamo, da bo 8anie Prav vsakega posameznega go-nujno treba takim nekaternikom v pri- ienca, dijaka, kakor tudi prosvetnega hodnjem šolskem letu več misliti tudi kadra, ki dviga in vzgaja našo mladino, na ^ ideološko vsebino šolskega dela 1 Prav tako pa tudi staršev. Cernu naj Nasa družba zahteva kvalitetnega zna- nam P°tem služijo n. pr. roditeljski Senja in zaradi tega tudi kvalitetni pro-^ sianki, ako se ne bomo kolektivno posvetni kader, ki zavestno izpolnjuje pobili v učna in vzgojna vprašanja?
liain nrnffiL *n s]e.^ Poslanstvu učite- Važno poglavje pa je tudi vprašanje r^a’ '1 v^naja ta naš mladi pomoči našim dijakom, ki jim jo je
I nudila ljudska oblast v obliki podpor. Ljudska oblast posveča vzgoji in po- ^arno v tem šolskem letu smo imeli uku mnogo pažnje in nudi tudi potrebno 132 dijakov, ki so prejemali pomoč po-pomoč. Nikakor pa ne more dopustiti vPre^no P° 2000 din mesečno. Ako se
i •	.. . _	' O /"1 'VD no -i A-vi A m *-j	ort rt+M^o T. , oirt 0? rt 1 rt
da bi našo šolsko mladino učili in
vzga
spomnimo na čase stare Jugoslavije, v kateri so načrtno zavirali razvoj in štu-
jali ljudje, ki sploh ne kažejo volje do kateri 80 na,črtno zavirali razvoj in štu-svoje strokovne izpopolnitve in do pri- di^ naSe mladine, moramd priznati, da pravljenosti, da bi se kot predani pe- f? *? nikdar. v tolikšni meri olajšal dagogi socialistične stvarnosti dvigali	delavski mladim kot
tudi v ideološkem pogledu, zaradi česar	V
učitelj:. Skrabelj, Kraševec in Petan.
In kaj je storil v zvezi z ideološkim dvigom sindikat prosvetnih delavcev?i Lahko rečemo, da razen redkih prime-}
patrola zaplenila 5 pušk in 30 nabojev. Ob prihodu na Planino so domačini sprejeli goste, razvili so se živahni razgovori, v katerih so obujali spomine na partizanstvo. Vas Planina je bila v septembru 1942 do tal požgana, 34 mož iz vasi pa so ustaši pobili razen dveh, ki sta se po naključju rešila. Ob tej pri-, liki je patrola vse vaščane obdarila. Naslednji dan ob 4. uri zjutraj je pa- I trola krenila iz Planine proti Kostanje- i vici, kjer je naletela na močno zasedo. Razvila se je težka borba. Iz Kostanjevice je krenila patrola na Rako, kjer se je ponovno zapletla v borbo s sovražnikom. Po daljši borbi je patrola med dežjem krenila proti Bučki. Ponovno je bila napadena. Po ostri borbi je prišla na Bučko, kjer je ob 7,45 predala zastavo novomeški patroli. Predaja zastave, se je vršila pred spomenikom padlega borca. Po končanem mitingu je novomeška patrola krenila proti Škocjanu.
Dne 17. julija je ob 4. uri zjutraj krenila partizanska patrola iz Kumrovca preko Bistrice ob Sotli v Podsredo. Pred Podsredo je patrola naletela na močno zasedo in šele po dolgotrajni borbi ji je uspelo priti v Podsredo, kjer se je vršil partizanski miting. V Podsredi se je tudi priključila stranska patrola. ki je odšla iz Brežic ter krenila prelep Sromelj in Silovca, kjer je bil ustanovljen Kozjanski odred. Po uspelem mitingu v Podsredi je patrola krenila proti Senovemu. Spotoma je obiskala partizanske domove in z domačini obujala spomine na dobo partizanskega življenja. Patrola je, prebijajoč se skozi zasede, dospela ob 13. uri na
Svečane akademije o at večer pred DNEVOM VSTAJE
KRŠKO
SEVNICA
V Sevnici so na večer pred Dnevom vstaje proslavili ta praznik v Prosvetnem domu. Po slavnostnem govoru je pevski zbor Kopitarne Sevnica zapel
Na večer pred Dnevom vstaje se je zbralo pred gimnazijskim poslopjem v Krškem preko 2000 ljudi, od koder se je razvila povorka z godbo na čelu in plamenicami skozi mesto in se ustavila! devet partizanskih in narodnih pesmi.
na bivšem sejmišču pod restavracijo ..........
Triglav. Zbrani množici je govoril major garnizona o pomenu Dneva vstaje slovenskega ljudstva ter opisal zgodovino NOB. Govornik je bil večkrat prekinjen s skandiranjem Tito — Partija.
Ob Savi pa so goreli trije kresovi kot simbol tabornikov rodu Posavskih kresov.
BREŽICE
Dne 21. t. m., na večer pred Dnevom vstaje slovenskega ljudstva je brežiško in okoliško prebivalstvo proslavilo naš borbeni praznik v domu JLA. Po slavnostnem govoru je pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi. Sledila je tudi recitacija.
Sledili sta dve recitaciji. Za konec pa je petletna pionirka zaigrala na klavir nekaj partizanskih in narodnih pesmi.
BRESTANICA
Na večer pred Dnevom vstaje se je vršila v Fizkulturnem domu svečanost-na akademija v čast Dneva vstaje slovenskega ljudstva. O pomenu Dneva vstaje je govorila tovarišica Francka Zupanc, ki je v svojem govoru nanizala vrsto vtisov, ki jih je doživljala v času NOB kot borka. Pri proslavi je sodeloval mladinski zbor, ki je zapel dve pesmi, moški zbor, ki je zapel »Jutri gremo v napad« in »Na juriš«, nakar so sledile recitacije dveh pionirjev in ene
Partizanska patrulja v Senovem ob priliki zajetja markiranega nemškega častnika.
DOBOVA
mladinke. Na koncu sporeda so mladinke in mladinci zaplesali jugoslovanska kola. Med sporedom je igral sindikalni orkester.
KOSTANJEVICA
V Kostanjevici so se na večer pred Dnevom vstaje zbrali Kostanjevičani v Prosvetnem domu z namenom, da proslave ta naš veliki borbeni praznik.
kratkem mitingu je proti Sevnici, kamor je dospela ob 8. uri zvečer. Pred prihodom v Sevnico je imela patrola s sovražnikom daljšo borbo.
ie bii0 tudi v krškem okmju odpuUe_ f^ah Po kvaliteti vzgoje m pouka ski miting, kjer je bil navzočim po-mh nekaj prosvetnih delavcev in sicer, bnH	kL h solskem let™ se Jasnjen pomen Dneva vstaje. Ob 24. uri
2 m m a,«.60 — ”	T
Dianino se je razvila dolgotrajna ostra borba s sovražnikovimi zasedami. Po končani borbi se je na gradu vršil velik
4.___ , z odločbo st. 3 Okrajnega odbora partizanski miting in predaja zastave
rov (Bizeljsko, Bistrica, Orešje, Starat I MS Krško je bila MDB Etbina Kri- : celjski četi. Obe patroli sta bili na Pla-vasjmeesar. Reševal je v glavnem pro- stana, ki gradi cesto Videm—Zdole i ninj Pogoščeni iz partizanskih kotlov.
bleme, kot so jih reševala predvojna učiteljska društva na stanovski podlagi.
Vzgoja in pouk morata sloneti na či-~ stosti socialistične morale in znanstvenih dognanj. Ugotovili pa smo, da je bilo v tem pogledu pri nas še marsikakšno vprašanje nerešeno. Tako smo imeli v tem šolskem letu nekaj zelo perečih in tudi nerešenih problemov. V istem času, ko je preprost delavec v svojem podjetju razumel današnji čas, ga ni razumel marsikateri intelektualec in to tudi iz vrst prosvetnih delavcev, kar smo lahko ugotovili ob priliki in-' špekcij posameznih šol. Popolnoma nemogoče je, da bi nekdo služil dvema gospodarjema v tej ali drugačni obliki. Lahko nas nekdo iz vrst prosvetnih delavcev še tako prepričuje, da je vsebina njegovega šolskega dela pravilna in sprejemljiva, mu tega ne moremo verjeti, ako ni tega dokazal s svojim delom in s svojo predanostjo današnji družbi. Zavedati^ se moramo, da je sovražnik socialistične družbe ofenziven in da se poslužuje vseh mogočih sredstev, kako bi nam odtujil mladino. Pri tem so bili v preteklem šolskem letu še prav posebno aktivni nekateri duhovniki, kot n. pr. Vesenjak itd., ki so vodili mladino na izlete, gojili šport, nekaterim
proglašena že drugič za udarno. Prostovoljnim brigadirjem čestitamo!
V partizanskih patrolah so sodelovali stari borci, člani predvojaške vzgoje, člani PAZ, gasilci in lovci.
V počastitev Dneva vstaje 22. julija so v Dobovi na večer pred tem zgodovinskim dnem organizirali slavnostno akademijo. Občinski odbor OF je organizacijsko pravilno pristopil k delu z množičnimi organizacijami. Uspeh ni izostal. Dvorana zadružnega doma, ki je ena izmed največjih v našem okraju, je bila nabito polna. Sedem gasilskih društev se je slavnosti udeležilo pred-
patrola „em,,	»„o,	2„„e P.2 Sle-
tega zgodovinskega dne slovenskega na- ! ' e so Pevske ,ocke m tri recitacije, roda. Še vedno niso uvideli, da je NOB _ .
tisti činitelj, ki nam je omogočil vrnitev PAR i IŽANSKI POHODI NA DAN iz Šlezije, kamor smo bili po okupatorju	VSTAJE
prisilno izseljeni. Še vedno raje zvesto
izvršujejo migljaje Vatikana (kaj pridno Na Dan vstaie 22- julija so občinski igrajo na procesijah), kot pa prispevajo °db.01? ZB sektorja Sevnica, Boštani, naši družbeni stvarnosti.	■ Jrzisce m Krmelj priredili partizanski
Akademija je prav lepo uspela. Na- 1 f°J?od v Šentjanž, na mesto, kjer je v stopila sta pevska zbora iz Mihajlovca ! tezf1, °orbl z nacističnim okupatorjem in Sel. Poslednji je moral »Bazovico« i ^ade:' legendarni junak Milan Majcen, celo ponavljati. Veliko priznanje je žela ! Broslave se je udeležilo veliko število folklorna skupina dijakov, ki jo vodi 11 ud! m Pazljivo sledilo izvajanjem to-učiteljica tovarišica Bešlagičeva, pionir-j X.arlsa Heglerja, direktorja rudnika ji pa so s svojim izvajanjem premnogim Kumelj, ki je kot; stari borec v svojem
prisotnim orosili oko.
LESKOVEC V Leskovcu so Dan vstaje slovenske-
govoru poudarjal in orisal pomen naše NOB. Po končanem govoru je sledil kulturni program, ki so ga izvedli člani delovnega kolektiva Kopitarne Sevnica. Po opravljeni svečanosti in spominskem
ga ljudstva proslavili dne 22. t. m. v: govoru je v Šentjanžu sledilo ljudsko dvorani zadružnega doma, kjer se je; rajanje. Istega dne so občinski odbori zbralo preko 200 ljudi. Pri proslavi je kostanjeviškega sektorja priredili pohod
sodeloval tudi novoustanovljeni orke-: na Javorovico,
ki se ga je udeležila
MARIJA MOSTAR, ena najstarejših bork - 1942. leta, komisarka III. bat. Kozjanskega odreda katero vidimo na zgornji sliki, je bila ob priliki zavzetja Koprivnice (NR Hrvatska) ranjena leta 1943. in se nahajala na zdravljenju v koprivniški bolnišnici.
ster Sodeloval je tudi pevski zbor. Po’ predvsem mladina, frontovci in člani proslavi je bilo ljudsko rajanje.	! Zveze borcev.
....................iiii!iiiiiiiiiiiiiuiiii|j|iiinii,i,l,i................................im
Tradicionalna proslava Matije Gubca
v nedeljo, 17. avgusta 1952 v Krškem
Prireditveni odbor za proslavo Matije Gubca priredi v nedeljo, 17. 8.1952 v Krškem svojo tradicionalno proslavo z
VELIKO REVIJO KMEČKEGA DELA Po končani povorki bo na štadionu Matije Gubca veliko KMEČKO ZBOROVANJE
Po zborovanju bo otvoritev razstave goveje živine, konj, malih živali, čebelarstva in vinska razstava s poskušnjo vin. Razstavljeni bodo najmodernejši agrotehnični pripomočki in prikazana borba proti sadnim škodljivcem. Popoldne bodo konjske dirke. Po končanih dirkah ljudsko rajanje, iiimmmmiiiiiiiiimmmiiimimmmmiiiiiimiimmiinliiiiiiimmmiiimiiiimmmiiiiiimmmiiininimmiiihiimmmmmmiiimmmmmmmiiimmmmmmmmmmmm
Pregled prosvetnega dela KUD Milana Majcna
v
v Šentjanžu na Dolenjskem
$
i
Kt
M
I
i
|
v.
it
it
t
it
it
it
Ukaz o imenovanju
narodnih herojev
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz, s katerim, se za brezprimerni heroizem v boju proti ljudskim sovražnikom in dokazano junaštvo ter zasluge med narodnoosvobodilno borbo od 1941 do 1945 odlikujejo z Redom narodnega heroja:
JOŽE E. BORŠTNAR, podpredsednik glavnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne LR Slovenije, ANTON A. DEŽMAN, podpolkovnik JLA, FRANC F. HOČEVAR, polkovnik JLA, DUŠAN D. KVEDER, generalni podpolkovnik JLA, BORIS KIDRIČ, predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ, FRANC LESKOŠEK, minister, predsednik Sveta za industrijo LR Slovenije, IVAN MAČEK, podpredsednik vlade in predsednik Gospodarskega sveta LR Slovenije, FRANC F. STADLER, podpolkovnik JLA, in PETER F. ST ANTE, generalni major JLA.
Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ so odlikovani za brezprimerni heroizem v boju proti ljudskim sovražnikom in dokazano junaštvo ter zasluge med narodnoosvobodilno borbo od 1941 do 1945 z Redom narodnega heroja FRANC F. BUKOVEC, REZKA T. DRAGAR in IVAN M. SKVARČA.
it |
Kaj je novega PO SVETU
Prišel je čas poletja. S poletjem zaradi vročine in dela tudi na podeželju zaključimo sezono kulturno-prosvetne-ga dela. Ob takih zaključkih napravimo obračun in pregled dela. Ugotovimo ali je bilo delo .v minulem letu plodonosno. Pri KUD Milana Majcena v Šentjanžu na Dolenjskem lahko kaj hitro dobimo jasno sliko kulturno-prosvetnega »napredka«.
Kulturno delo je bilo v jeseni v razmahu. Stara dvorana, ki je bila prezidana in namenjena še izza okupacije, so tamošnji prosvetni delavci prenovili in preuredili. Dvorano so nanovo prepleskali. Oder so prestavili in povečali v globino. Prosvetni dom je v dneh septembra in oktobra dobival vedno lepšo sliko. Oder je bil zasilno urejen, da so ob otvoritvi lahko igrali lutkovno igro »Tri želje«. Tamkajšnji KUD je jeseni na pobudo tov. Prijatelja ustanovil lutkovno družino, ki je delovala nekaj časa. Ob pričetku je bilo videti, da bo ta družina mladih ljudi, ki so imeli veselje do lutkovne umetnosti, ustvarila mnogo. Ta videz napredka se je kazal z gostovanji lutkovnega odra v Krmelju, Radečah in Trebnjem. Ob teh mislih smo se razočarali. Delo na lutkovnem področju se je ustavilo. Istotako je bilo tudi z opremo. Oder je danes 'še v istem stanju kot 14. oktobra 1951 (ob otvoritvi prenovljene dvorane). Zakaj delo ni napredovalo bomo kaj kmalu pojasnili.
Tudi dramatska družina je hotela do- I seči svoj namen. V svojo sredo je odbor pritegnil mlade ljudi, ki naj bi tvorili mlad kader igralcev. Uprizorili so Linhartovo »Županovo Micko« v režiji Burja Ljudmile. S tem delom so igralci, ki so bili pretežno novinci, pokazali kaj zmorejo. Cilj našega gledališkega dela na podeželju je, da čimveč ljudi pritegnemo h kulturnemu delu. Te naloge naj se zavedajo vsi funkcionarji. Marsikje začetnike zapostavljajo in jim ne dajo možnosti kulturnega delovanja. Igralci gledajo preveč na določen krog igralcev. Podobno ;c tudi v Šentjanžu. V ta krog pristopajo predvsem starejši mladinci in člani OF, ki mislijo, da so oni edini, ki zmorejo neko gledališko delo prikazat, občinstvu. Ne. Ob teh mislih napačno pojmujejo kulturno-prosvetno delo na vasi. Take igralce, ki mlajših nočejo vpeljati v prosvetno delo, imenujemo ozkosrč-neže. Tudi v odboru KTJD in lutkar skem odseku je nastal nesporazum. KUD je začel propadati. Nekateri vaški zvezdniki so se ločili od KUD in so začeli z delom pri tamkajšnjem gasilskem društvu. Nastali sta dve igralski družini. Po gasilski liniji so naštudirali igro. »V Ljubljano jo dajmo,« v režiji Eman Marije. Ta uprizoritev je bila izvedena v sklopu gasilske veselice v začetku meseca februarja. Od teda.t naprej v Šentjanžu ni bilo več kulturnega življenja. Funkcionarji KUD se kot okameneli niso zmenili za kulturno žejo
Šentjanža. Nihče ni vedel kaj je s KUD in kakšne načrte ima za bodoče delo. Dvorana ni služi i a svojemu namenu. Kdo je bil vsega tega kriv? Nihče noče biti krivec. Krivo je bilo strankarstvo. Predsednik KUD ni imel moči, da bi Člane sklical na sestanek in stvar uredil. Tudi nadzorni odbor se za »zimsko kulturno spanje« ni zmenil. Pri tem pa ni ukrenila nič OPO, ki bi morala prva urediti nasprotstva in nepovezanost množičnih organizacij.
Torej v zadnjem času KUD Milana Majcena v Šentjanžu ni delal nič. Kulturnega življenja ni bilo. Edino kar je bilo v zadnjem času, je bila šolska uprizoritev enodejank »Čarobni gaj« in »Sestrin varuh« v režiji Žun Romana in Burja Ljudmile. Ta uprizoritev je bila v okviru pionirskega dne. V pretekli sezoni smo videli, da bi se dalo v Šentjanžu ustvariti marsikaj. Zainteresiranih ljudi za kulturno delo je dovolj. Za uspeh pa je potrebna povezava med množičnimi organizacijami. Gledati pa bo treba v bodoče, da ne bo prepiranja in osebnih nasprotij in da bodo imeli do prosvetnega udejstvovanja vsi dostop. Danes živimo v novi državi, kjer ljudska oblast gleda na razvoj kulture in prosvete.
Mislim, da bo ta članek v opozorilo vsem prizadetim članom KUD in fm k-cionarjem, da bo delo v bodoče potekalo v redu. Odstraniti na j c treba vse te napake in KUD v Šentjanžu bo lahko v novi sezoni veselo zaigral. Mitja
Vatikan ima novega mučenika. Jasno se vidi kako so londonski sklepi opogumili tržaškega škofa Santina. V nedeljo, dne 20. t. m., pa je v tržaški cerkvi Sv. Justa pridigal in zahteval, da je nujno potrebno poslati v cono B mednarodno komisjo, katera naj bi raziskala tamkajšnje »nezaslišane razmere«. Toda, da bi mu stvar še bolje uspela, je naprosil direktorja tržaškega radia, kateri se nahaja pod italijansko upravo, da naj bi poslal svojega sodelavca na poslani intervju, da bi se vsaj na ta način javnost prepričala »o strahotni diskriminaciji« v coni B. Ker je v soboto zvečer zapustil mesto Izolo iredentistični župnik Don Dagri in odšel v Trst, kaže, da ni imel čiste vesti, kar pa je ljudstvo prav z zadovoljstvom sprejelo. Do Santina je prišel z izgovorom, češ da so ga »Titove! izgnali«. Don Dagrija pa je pred štirinajstimi dnevi namestil v Izoli tržaški škof Santin, kajti bil je prepričan, da bo isti postal poslušen fašistični hlapec. In res. Že med vojno je sodeloval z agentoma fašistične obveščevalne službe Benvenut-tijem in Valentini jem, katera sta bila oba člana fašistične stranke že od leta 1922. Don Dagri je kmalu po osvoboditvi ustanovil v Izoli podružnico de-mokrščansko stranke, ki je dobivala vsa navodila preko njega od strani tržaške CLN. Najuspešnejši podvigi tega »svetnika« Don Dagrija za italijanski iredentizem pa je bil oni, ko so mu v Trstu poverili, da naj se iz Istrskega okrožja izseli v Trst 18 italijanskih učiteljev.
Ni čudno, da prebivalstvo v Izoli ni trpelo Don Dagrija, ko je spoznalo njegovo protiljudsko delovanje. Množične organizacije in delovni kolektivi so z več kot 40 resolucijami zahtevali odstranitev Don Dagrija. In končno je odšel v Trst, kjer pa ga bodo prav gotovo ovenčali s pravo mučeniško glorijo in to predvsem iz razlogov, ker hoče še zdaj škodovati našemu ljudstvu, kateremu je že itak prizadejal mnogo krivic. Santin pa še zahteva od mednarodne komisije, da bi se na vsak način razširila italijanska uprava v ostale naše kraje.
V Trst so prispeli ameriški Slovenci. Dne 25. t. m. zvečer je prispela v Trst skupina petih Američanov slovenskega rodu s predsednikom ameriškega odhodoma v Trstu, Mihajlom Lahom. Goste je sprejel predsednik tržaškega odbora za izgradnjo kulturnega doma v Trstu.
Med Japonsko in ZDA je končno dosežen sporazum. Dne 25. t. m. je bil v
japonskem ministrstvu za zunanje zadeve po večmesečnih pogajanjih podpisan sporazum med ZDA in Japonsko o vojaških objektih in področjih na Japonskem, ki so bila stavljena na razpolago ZDA. S tem sporazumom si pridobi ZDA pravico do izkoriščanja 29 letališč, 2 pomorskih oporišč in 32 manevrskih con na Japonskem.
Britanija se ne bo vmešavala v egiptovska vprašanja. Predstavnik britanskega ministrstva zunanjih zadev je dne 26. julija zvečer izjavil, da se britanska vlada ne bo vmešavala v notranje vprašanje Egipta. Predstavnik je dejal, da v zvezi z nejasno situacijo v Egiptu, je dovoljeno kretanje britanskih trup vojaških formacij v cilju zavarovanja tamošnjega prebivalstva. Poleg tega se v Forenj ofisu opominja na nedavno izjavo generala Nagibbeja, da bodo življenja in imovina tujih državljanov v Egiptu zaščitena.
Predsednik iranske vlade Mohamed Mosadik je dne 27. t. m. izjavil v parlamentu, da bo vlada izvedla široke reforme glede vprašanja zakona o volitvah, sodstvu, prosveti in na izboljšanju življenjskega standarda perzijskega ljudstva. Mosadik je tudi dejal, da bo višek finančnih sredstev potreben za izvedbo programa. Potrebno pa je zmanjševanje državnih izdatkov in povečanje davkov. Poudaril je tudi. da bodo odslej morale biti bolj izkoriščena petrolejska zemeljska bogastva. Kar se pa tiče zunanje politike, bo tako kot do sedaj slonela na prijateljskih odnosih z vsemi državami sveta, na bazi principa povelja.
V	Argentini je umrla žena predsednika Argentine Juana Perona Eva Peron. Argentinska vlada je sklenila, da se razglasi narodna žalo=c.
Predsednik Združenih držav Amerike Truman je izjavil, da bo Danska še v naprej dobivala vojaško ekonomsko in finančno pomoč. Kljub temu, da je Danska dobavila SSSR 13 tisoč ton težak tanker.
V	Indoneziji prve volitve. Prve parlamentarne volitve bodo v Indoneziji prihodnje leto. Sedanjemu parlamentu je indonezijska vlada dostavila zakonski osnutek o volilnih seznamih, medtem ko zaključuje posebna skupina strokovnjakov, ki se mudi med volitvami v Indiji, redakcijo prvega indonezijskega volilnega zakona. Iz Diakarte poročajo, da bodo imeli volilno pravico vsi moški kakor tudi ženske stari nad 20 let.
Fotografija iz Posavskega muzeja v Brežicah — Foto Bavec
Gornja slika nam prikazuje prve SKOJ-evce iz Krškega, katere je potom izdajstva ujci nemški okupator v taborišču v bližini Živke nad Krškim v deževnem vremenu, ko je lilo kakor iz škafa v šotoru 29. julija 1941. — Na sliki vidimo vseh deset padlih, od katerih je osem Krčanov in študent agronomije Jerneje, ki je bil povezan s to skupino ter učiteljica TJranjek Ivanka. Kot kurirka je prišla iz Celja in prinesla propagandni material. Med njimi vidimo na sliki Grabarja, tri brate Kaplane, dva bratranca Kastelica m dva
brata Preskarja.
Senovški rudarji v borbi za svobodo
V letu 1941 so v našo domovino vdrle nacistične in fašistične horde in zagospodarile, kakor morejo nad mirnim ljudstvom zagospodariti le najokrut-nejši sovražniki. Naše ljudstvo so hoteli, ne samo gospodarsko, temveč predvsem politično, pa tudi narodnostno popolnoma upropastiti. Ni šlo samo za to, da naj bi naš narod pod njihovim pritiskom gospodarsko zaostal in politično ničesar več ne pomenjal, šlo je za to, da se naš narod v celoti iztrebi. Za našega človeka naj bi po tej strašni vojni ne bilo več prostora. Spominjamo se strašnih bitk in selitev našega človeka, ko so tisoči in tisoči romali v pregnanstvo, spominjamo se strahotnega streljanja in uničevanja naših najboljših ljudi, onih, ki so si neustrašeno upali pogledati sovražniku v oči in mu z jasno besedo povedati v obraz, da so tudi ljudje in da jim pripada samostojno, svobodno življenje, čeravno najmanjšega naroda. To so bili temni dnevi v začetku zasedbe naše domovine. Toda, kakor je grozila najhujša in najtrša peta sovražnika streti naš narod, tako so se tedaj našli tudi prvi in najboljši ljudje, ki so z vso globino poznali nevarnost in se sklenili upreti. Dne 27. aprila leta 1941, le nekaj tednov po kapitulaciji stare Jugoslavije, se je na poziv Komunistične partije Slovenije zbralo v Ljubljani vse,
kar se more smelo imenovati sol našega naroda. Tam so sklenili ti možje, da povedejo svoj narod v smrt ali popolno svobodo. Pričelo se je organizirati po terenih iz vse Slovenije najboljše, najzanesljivejše in najtrdnejše može, fante in žene, take, ki jim je bil blagor in sreča ter svoboda domovine nad vse.
Tudi senovški okoliš ni v tej organizaciji zaostal. Ze takoj po. razsulu stare države je na pobudo Partije, ki je imela takrat sicer še malo članstva, pričela z vso vnemo zbirati orožje in vse, kar koli bi moglo s pridom koristiti odporu ljudstva. Ze v mesecu maju 1941 se je v Penku nad Brestanico vršila okrožna partijska konferenca za Posavje, ki ji je prisostvoval tudi član Centralnega komiteta KP Slovenije tovariš Šlander, ki je prinesel navodila in direktive ustanovitvene konference OF.
Po tej konferenci, ki je bila v Penku, se je v našem bližnjem in širšem okolišu pričela utrjevati OF. Ustanovili so jo iz najzanesljivejših tovarišev, ki so bili že takrat simpatizerji na-
prednega mišljenja. Po terenu so se začele ustanavljati tako imenovane trojke, ki so imele nalogo, da se zopet naprej povežejo z ostalim delom prebivalstva.
Tako je organizacija združenega odpora rasla vsak dan, sprva sicer previdno in počasi, kasneje pa vedno v močnejšem in hitrejšem tempu. Zelo seje misel na odpor vzbudila v naših ljudeh ob priliki velikih selitev našega prebivalstva ob slovensko-hrvaški meji, in sicer od Sevnice, ozir. Boštanja, do Rake in Bučke preko Brežic in Bizeljskega, vse tja do Šmarja pri Jelšah. Ta grozen način sovražnika je našemu ljudstvu pokazal ves sovražnikov podel namen, pokazal, da se je proti nasilju trebe upreti z vso močjo in če je za to treba žrtvovati tudi življenje. Pričele so se diverzantske akcije od Dobove do Sevnice, in to že meseca junija, ko je bila proga med Brežicami in Vidmom prvič minirana, za tem pa tudi železniški most na Vidmu. Te akcije so izvršile trojke, ki so bile ustanovljene v Krškem, Brežicah, Brestanici in Senovem. Vse te trojke je vodila partijska
organizacija v Krškem, Brežicah in Senovo-Brestanica v skupni povezavi. Zal je le, da so ti mladi komunisti in SKOJ-evci iz Krškega prehitro postali žrtve izdajalstva in dali svoja mlada življenja 30. junija 1941 v gozdu na Dobravi pri Brežicah.
Toda sovražnik ni pobil poslednjih borcev, kajti akcija proti okupatorju se je nadaljevala. Borci so postali odpornejši in močnejši.
Zagorelo je povsod. Minirana je bila proga med Brestanico in Blanco, Sevnico in Blanco, in to že meseca avgusta, septembra, kakor tudi oktobra 1941. Te akcije je vršila skupina mladih komunistov in SKOJ-evcev iz Senovega in Brestanice. Poleg oboroženih napadov na železnico in posamezne postojanke na sovražnika pa je ta skupina vršila tudi globlja organizacijska dela ter se pripravljala na politično delo, t. j. povezavo s kmeti. Partijska organizacija na Senovem pa je bila tista, katera je skrbela za zvezo med eno in drugo grupo ter povezavo s Celjem, Trbovljami. Mariborom kakor tudi z Dolenjsko. V začetku oktobra je bila ustanov-
ljena Brežiška četa, v katero so se vključili vsi mladi komunisti kakor tudi SKOJ-evci iz Senovega in Brestanice. To četo je vodil tovariš Tomaž, sedanji general-podpolkovnik Dušan Kveder, ki je še edini preživeli član prve Brežiške čete. Mnogo slavnih dejanj te čete karakterizira borbenost te čete. Eden najvidnejših in najdrznejših je bil napad na Sevniške zapore 4. novembra 1941, iz katerih je bilo rešenih večje število političnih jetnikov, ki so jih gestapovci zaprli. Omeniti je še drzne napade na Globoko, v Bistrici ob Sotli itd., tako da je ta partizanska četa pognala okupatorju precejšen strah v kosti.
Zal pa je ta četa padla že 28. novembra 1941 na Gorjanah pri Podsredi, ker je bila izdana od domačih izdajalcev. V kolikor jih ni padlo v boju z gestapovci, so jih odpeljali v mariborske zapore, kjer so jih 28. novembra odnosno decembra 1941 ustrelil i. Ti mladi komunisti, ki so dali svoja življenja za domovino, so postavili tako vsem drugim najsijajnejši zgled zvestobe, poguma in neustrašenosti, ki jo mora pokazati najboljši človek, to je komunist za svoje zvišene cilje.
(Nadaljevanje sledi)
N-O-V-l-C-E—l-Z—N-A-S-l-H—K-R-A-U-E-V
Lep razvoj kmetijske zadruge v Brežicah
Lepo popoldne nedelje 6. julija, pa čeprav je bilo zelo vroče, je privabilo mnogo gledalcev na tekmovanje žanjic, katerega je organizirala, zadruga na svoji zadružni njivi n?. ekonomiji v Sv. Lenartu. Obisk je bil nepričakovano velik, kar je povzročalo občutek, da bo tekmovanje prav veličastno. Kako pa tudi ne, saj je bilo to tekmovanje prvo te vrste v bližnji okolici.
Tekmovanje se je pričelo ob 3 popoldne. Pristopilo je h tekmovanju 11 žanjic, čeprav se jih je pred tekmovanjem prijavilo 25. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, kar je pripisati požrtovalnosti predsednika uprav, odbora tov. Vimpolšek Mirka in tov. inž. Milkoviča, nameščenca OZKZ Krško, ki je vodil vse tehnično delo.
Tekmovanje je bilo na površini 56 arov. Vsaka tekmovalka je imela točno označen prostor v izmeri 51 m2. Pogoji so bili precej
dano besedo in organiziral takšna tekmovanja vsako leto.
Da, to je bila res pohvalna zamisel uprav, odbora, ki se mnogo trudi, da člani zadruge vidijo v zadrugi res tisto organizirano gospodarsko enoto, ki jim je in bo vedno bolj potrebna. Zadruga ni zadruga s trgovino, ki prodaja blago, kakor vsa druga trg. podjetja. Zadruga je v bistvu mnogo več. Kmetijska zadruga mora biti usmerjevalec naprednega gospodarjenja v vseh gospodarskih panogah, v našem primeru vseh vasi našega občinskega ljudskega odbora, kar je bil glas predsednika tov. Vimpolšek Mirka na polletnem občnem zboru zadruge, katerega je imela ta zadruga kot prva v okraju.
To nalogo pa skuša upravni odbor tudi l izpolniti. Nabavo traktorja iz uvoza in mla-
Na Zdolah — med brigadirji Brežiške gimnazije
Tekma žanjic v Brežicah
Dolgo sva se s prijateljem pogovarjala, da obiščeva naše Brežičane na Zdolah. Pa vedno je prišlo nekaj vmes, ki Je najine račune prekrižalo — tako, da se je v moje srce že prikradla pritajena bojazen, da iz najinih računov ne bo nič, da bo prej minul mesec in fantje bodo zopet odšli na svoje domove.
Pa vendar je prišel najin dan. Bilo je že pozno popoldne. Sonce se je globoko nagnilo, le še zadnji žarki so božali zelene griče, kakor da bi se za vedno poslavljali od sončnih žarkov opaljenih reber, kakor da zadnjikrat stezajo roko v pozdrav bledozelenim, sanjavim vinogradom. Počasi sva korakala s prijateljem po zdolski cesti in prijetno mi je bilo,, ko sva obujala spomine na stare gimnazijske tovariše — vztrajne brigadirje. Ves prežet od radosti sem si klical v spomin znane obraze. To so sami veseli, nasmejani obrazi, polni življenjske radosti. V njih očeh se iskri ponos, v srcih jim pa vsem plamti goreč mladeniški zalet, ki krasi njihova obličja s ponosno črto zavednosti, da so sinovi nove dobe.
Med njimi so stari brigadirji — brigadirji, ki so kopali temelje sončni Novi Gorici — junaki s ceste Beorad—Zagreb — udarniki s proge Doboj—Banja Luka in mnogi drugi. Tu je nepremagljiv in vedno nasmejan Cene — orjaški in žilav Štef in vedno šaljivi komandant Ivo ter mnogi drugi. Tu so skoraj vsi, .ki so lansko leto tvorili znamenito prvo »Celjsko brigado«, ki je imela svoje taborišče ob leno tekoči in vedno umazani Ukrini. Med njimi so vesela dekleta — pridne Marice, vse vztrajne kovalke bratstva in enotnosti, kajti v mislih se najbrž rade večkrat vrnejo po deročih valovih Vardarja v cvetočo Makedonijo. Med njimi je harmonikaš Božo, ki je s svojo harmoniko vžigal srca brigadirjev ob večernih urah in najbrž bi se I brigadirji prej odrekli intendanta, kakor vedno jpripravljenega harmonikaša, ki je znal tako razpaliti, da je ganil še tako odrevenelo srce.
»Hop!« — me opomne prijatelj — »Tu so Zdole.« In res, pred nama se je v vrtovih , sadnega drevja kopala majhna vas. Zavila sva mimo prvih hiš, toda nikjer nič ži- i vega — nikjer nič podobnega, da tu živijo mladi ljudje — brigadirji. Ni dolgo trajalo, 1 ko naju zdrami vesel smefi', skozi okno se
prikaže znani obraz in naju kliče. Ah, seveda— to je Slavica. — brigadna kuharica, ki ni nikoli obupala, čeprav je bil intendant še takše.n stiskač. Sedaj je vesela, samo kdaj pa kdaj se ji še stoži za nekim Lazom, ki jo je baje snubil, da jo odpelje v Makedonske planine. Glej! — Tamle se je tudi od nekod prizibal komandant Ivo s cigareto v ustih. Ivo je še vedno isti -— komandantske brige ga niso prav nič spremenile. Vse mu je enostavno. Ne pozna nobenih zaprek, in vse opravlja z zadovoljnim smehljajem. Pripovedoval mi je, da je brigada na terenu, da je tu vse drugače, kot v Bosni, da so udarna brigada, da gradijo cesto, da so ljudje z njimi prijazni, da imajo dobro hrano in da so fantje in dekleta zadovoljni.
Kmalu so začeli prihajati brigadirji. Iz obrazov sem jim bral, da so zadovoljni s svojim delom. Prišla sta tudi junaka dneva — seveda kdo drugi kot Štef in Cene — šest sto samokolnic je njima malenkost. Štef se je malo postrani nasmehnil, se nehote izprsil in dejal: »To smo pa mi«. Tudi Cene se je zadovoljno smehljal. Že se je zmračilo in v temnih sencah je utonila vas. Lahni zvoki harmonike so vznemirili večerni mir. Igra Božo. Zdaj rahli sanjavo božajoči zvoki, potem ognjevita prekipevajoča melodija je razplamtela mlada srca in vrsta parov se je urno zavrtela in njih smejoči obrazi so utripali v taktu melodije.
Tako se je končavalo dnevno življenje brigade brežiških gimnazijcev, ki nosi naslov slovenskega kulturnega delavca in borca za delavske pravice »Etbina Kristana«.
Lepo je preživeti večer med brigadirji, kajti tu je dovolj smeha in zdravega humorja. Tako je! Še nekaj časa bodo na Zdolah. Potem bodo šli na taborenje, povsod jih bo spremljalo veselje in zadovoljstvo, ki ga vedno rodi družba mladih src. V jeseni se ■ bodo obrnili v šole. Drugo leto bodo spet nekam šli, morda blizu, morda celo v priljubljeno Makedonijo. Da, tako je. Vsako leto bodo šli in povsod jih bo spremljala pesem življenja. Toda nekoč se bodo ozrli nazaj na to cesto mladosti in zadovoljen smehljaj se bo zaiskril v njihovih očeh in dejali bodo: »Vidite tudi jaz sem bil tam, tudi jaz sem pomagal graditi . . . da, lepo — lepo je bilo tisto naše življenje!«	F. F.
Najboljši bodo prejeli nagrade
Tekmovanje za 22. julij, Dan vstaje slovenskega ljudstva, je končano.
V tem tekmovanju je sodelovalo mnogo aktivov. Okrajni komite LMS Krško je na osnovi deseženih uspehov odločil, da se prehodna zastavica za najboljšo organizacijo, katero je imel do sedaj Čatež, dodeli organizaciji gimnazije Brežice. Organizacija gimnazije Brežice je poleg nekaterih slabosti v preteklem letu dosegla lepe uspehe. 80 brigadirjev že mesec dni gradi cesto Videm—Zdole in pomaga pri asfaltiranju ceste v Brežicah. Uspešno so sodelovali tudi na festivalu v Brežicah.
Radio aparat prejme aktiv Cerklje ob Krki za uspešno delo na kultumo-prosvetnem polju ter sodelovanju v delu ljudske tehnike.
Žogo za odbojko prejme aktiv Artiče za aktivno sodelovanje pri izvedbi mladinsko-pionirskega dela, dosežene uspehe na kulturno-prosvetnem polju ter pomoči pri gradnji zadruž. doma.
Zbirko knjig prejme aktiv »Pionir« na Vidmu. Poleg navedenih aktivov so pohvaljeni še sledeči aktivi: Podbočje, Brestanica, Stara vas, Bizeljsko, Krmelj. Brežice-mesto in Krško-mesto, ki bodo prejeli diplome.
Nagrade in pohvale bodo vzpodbuda za nadaljnje delo. Pričakujemo, da bodo ti aktivi sodelovali tudi v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ.
Edbin Kristan med svojimi brigadirji na Zdolah
veliki in strogi, saj je žanjica morala požeti, snope povezati in vložiti v vrsto. Ocenjevanje je bilo zelo objektivno. Komisija, ki jo je vodila kot predsednica tekmovalne komisije tov. Šetinc Anka, je ocenila ob-jet-.l yno in objavila za zmagovalko tov. Tolas Manjo iz Bukovšek, ki je prejela prvo nagrado 5000 din. Drugo nagrado je prejela tov. Voglež Anka iz Cundrovca v znesku 2000 din, tretjo tov. Kostanjšek Marija iz črnca v znesku 1000 din, četrto tov. Merlak Gabrijela iz Sv. Lenarta v znesku 800 din, peto tov. Kostevc Kata iz Bukovška v znesku 700 din in šesto 500 din — tov. Pavlinič Magda iz črnca. Vsi prisotni so žanjice pozdravili z vztrajnim ploskanjem, ki so dale vse svoje moči, saj je kot prva dosegla izredeno dober čas 13. minut. Ostale za njo pa v presledku do 16 minut.
Po tekmovanju »e p zaključek tekmovanja razvil v pravo kmečko rajanje, ki je razvedrilo staro in mlado. Vsi so bili s tekmovanjem. zelo zadovoljni in si takih še želimo. I parno, da bo upravni odbor zadruge držal
tilnice je tudi že delno potrdil. Utihniti so. morali tisti nasprotniki zadruge, ki so govorili, da zadruga traktorja ne bo nikdar imela.
Glavna naloga, katero si je upravni odbor določil za to leto pa je odpraviti kužne bolezni pri goveji živini. Ta bolezen je v naši okolici precej razširjena, kar je potrdil pie-gled živine vasi Brežine, Sv. Lenarta in del Črnca. Ena tretjina pregledane živine je trenutno plemensko nezmožna. Z nabavo hovih bikov (tri je zadruga že nabavila) in z uvedbo plemenilnih krogov skuša odbor omejiti razširjenje te bolezni, jo iztrebiti in preiti na selekcijo živine. Ta ukrep so zadružniki pozdravili. Pri tej nalogi morajo sodelovati vsi ostali, da bo uspeh sigurnejši.
Pregledi bodo izvršeni še po ostalih vaseh. Za člane KZ bodo brezplačni, kar bo njim v prvo povračilo, ko so bili pri dviganju deležev in članstva zaskrbljeni in so govorili: »Saj nimamo nič od zadruge«. Prve obresti svojih deležev že prejemajo, ki pa ne bodo zadnje.
Bilo je v sredo, 23. julija 1952.
Utrujeni smo se v dvoredu, ki mu je načeloval harmonikar Božo, opoldne vračali s terena. Ko smo prehodili zadnji ovinek, ki nas je ločil od šole — našega stanovanja, smo bili prijetno presenečeni. Na gričku nad cesto smo zagledali dva tujca, moškega in žensko. čeprav se nam je zdel tovarišev obraz precej znan, nismo mogli takoj uganiti, kdo nas je obiskal. Začudeno smo zrli tovarišico, ki nas je fotografirala. Eden izmed bolnikov, ki so ostali doma, je pristopil k harmonikarju in mu povedal, kdo sta naša gosta. Iz petdesetih grl je zadonel brzo-minerski pozdrav za tovariša Etbina Kristana.
Sprva smo bili vsi precej zmedeni in tov. Kristana niti nismo pozdravili tako, kot bi ga morali. Nekako plaho smo se mu približali. Kmalu pa smo se le opogumili in posedli okoli njega. Pripovedoval nam je o ameriških študentih in o njihovem znanju,
Na Brežiškem sejmišču ob mladinskih nogometnih tekmah
Čeravno imamo v Brežicah lep športni in telovadni prostor, se naša mladina ob prostih urah kaj rada zbira še na drugem prostoru — sejmišču, kjer bijejo žogo gojenci dijaškega doma, vajeniškega doma in Doma trgovskih učencev, posamič ali pa v skupinah proti skupinam.
Žarko poletno sonce ogreva ožgana telesa mladih fantov pri nogometni igri, živahno, včasih že kar burno vzpodbujanje spremljevalcev — večinoma gledalk, spremlja večkrat že kar »napeto« igro.
V hladni senci pod kostanji pa se razvija kar domač pogovor, kakor pač gre na brunih, pripravljenih za novo veterinarsko ambulanto. Prisluhnimo malo tem pogovorom in slišali bomo marsikaj, kar nas bo morda zanimalo . . .
Učenec v obrti iz vajeniškega doma:
»Naša upravnica je pa res čudna, takole rečeno, nesodobna. Nekoč je dvignila tak vrišč, ko sta dve vajenki ostali vso noč na veselici, kjer sta seveda plesali in se zabavali. Kaj zato. če jima je prepovedala udeležbo na veselici, saj jima je profesor-vzgojitelj dovolil, da sta lahko ostali tam in jima obljubil, da upravnici ne bo nič povedal! če sta pa isti dve vajenki prišli z izleta iz Krškega pošteno natreskani domov, pa menda tudi ni tako zlo! Koliko ljudi se ob nedeljah napije, zakaj bi si ga oni dve ne privoščili! Veste, da je upravnica zahtevala, naj zapustita vajeniški dom?
Še bolj čudna se je pa pokazala, ko je stikala po neki omari za žogo, pa je mesto nje iztaknila steklenico žganja! Nam vajencem sploh ne dovoljuje uživanja alkohola, posebno pa žganja ne.
Naš vzgojitelj pa je drugega kova! Stavil Je z nami, da bomo vsi opustili kajenje, pa je stavo prvi izgubil!
No, kaj pa vaši tam v trgovskem tečaju?
Trgovski učenec iz trgovskega tečaja:
»Ah, kaj bi govoril! Samo po pet mesecev nas imajo tu, pa mislijo, da smo prišli na duhovne vaje sem v Brežice, še na mladinske zabave in prireditve nas ne pustijo, živimo prav po kloštersko! Pred leti so se naši predniki drugače postavali!«
Dijak brežiške gimnazije:
»Kaj mislite, da so samo vaši predstojniki taki? Ne! Tudi naš ravnatelj ima svoje čudaške navade! Veste, da nas je komaj pustil h kino predstavi »Ples na vodi«, ker igra tam njemu nepriljubljeni Jazz, nastopajo pa igralke v kopalnih oblekah! Pomislite, kako Pohujšanje, posebno za višješolce.
Ali pa oktet naših sedmošolcev! Veste, da jo razpustil, ker je pel slovenske narodne Pesmi, ki so za — ne vem koga — pohujšlji-sn’ N° Ja’ fantJe klJ"ub temu niso odnehali, .? Pa v dijaškem domu na vrtu zapčli, kjer J,ln? celo najbolj starokopitni upravnik ni tieial ovire, ako so se na pošten način zabavali.
Saj res! Kako je s tistim vašim starokopitnim upravnikom?
Veliko še govorijo o tem, kančno pa le ne vemo, kaj je na stvari, pripoveduj ti, ki si v dijaškem domu?«
Gojenec dijaškega doma:
»Res je, marsikaj bi vedel povedati. Omeja se bom pa le na najvažnejše. Veste, naš upravnik, točneje, bivši upravnik je silno starokopiten! Poglejte samo to veterinarsko ambulanto! že pol večnosti jo zidajo, njemu gre pa se ta tempo na živce in se že boji aj bo potem, ko pride še plemenilna postaja v to poslopje? Po njegovih pojmih, P ememlHa postaja in dijaški dom nista ravno najprimernejša soseda. Ali ni čuden?
nijei^-^asu je bi* že rcs neznosen. Ni ujjri’ da bl P° 9. uri zvečer, še kje v kakem Kotičku po dva in dva gojenca ponavljala
učno snov. šel je še dalje! Dekleta je kratko-malo naselil v enem traktu, fante pa v drugem in po 9. uri, zvečer je dekliški trakt zaklenil. Pa recite, da ni čudak! Skrajni čas je že bil, da so ga odžagali! Zdaj imamo vsaj mir. Ni nam treba več delati na polju kot včasih, ko smo se šli nekako dijaško obdelovalno zadrugo, ni nam treba več pomagati pri prezidavanju poslopja kot včasih, ko smo si gradili sobe, učne ure so nam skrajšali, prosti čas podaljšali, prefekta vidimo bolj po malem in v hiši je mir! če so pa učni uspehi neprimerno slabši kot vsa prejšnja leta, nas ne briga, zato naj se brigajo, kot pravimo »odgovorni činitelji«! Kaj pa je na stvari, da so osmošolci zapustili dom? Pravijo, da so se preselili v bivšo mrtvašnico v kloštru, to se pravi v sedanjo
gimnazijo. Res je, da so ga zapustili, že mora biti tako! Za slovo pa je še osmošolcem upravnik pripovedoval povest o mladcih, ki so šli z njim v apriju 1941 prostovoljno v vojsko. Ali ni smešen, da jim pripoveduje stvari iz stare Jugoslavije, kot da so važne za nas! Seveda so se mu osmošolci smejali v brk, saj jih vendar ne more zanimati, kakšna je bila mladina pred 11 leti . . .«
»Fantje! Dobro, da nas pri pogovoru prizadeti ne slišijo, kaj?«
»Eh, kaj? važno bi rekli, to so pa problemi, ki jih moramo nujno rešiti! In kako bi jih rešili?«
Za odgovor ni bilo več Časa, kajti sodnik je objavil konec tekme z rezultatom 4:0.
-ski
Uspel sestanek društva Kmetijskih inž. in teh. Slovenije, podružnice Krško - Brežice
Dne 6. julija se je v vinogradu tov. Horvatič Tineta iz Krške vasi zbralo 28 članov podružnice Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije iz vsega področja okraja Krško. Namen sestanka je bil, določiti trsni in sadni izbor za okraj Krško.
Najprej so si udeleženci sestanka ogledali vzoren vinograd tov. Horvatiča, ki je ves preurejen na žično sred-njevisoko vzgojo. Tovariš Horvatič poudarja, da nima zgube, če je v starem nasadu vrgel vsako drugo vrsto trsja ven in obrnil vrste v smeri vzhod-za-hod (počez), ker višino pridelka ne določa število trt, ampak število rodnih oči. Posebne uspehe ima tovariš Horvatič z zelenim gnojenjem z oljno repico, katera da več zelene mase kot pa lupina ali grašica, so malenkostni izdatki za seme in se podkoplje prej, preden je trta v bujni vegetaciji. Sejal je že lupino in graščico, pa ni z nobeno rastlino tako zadovoljen kot ravno z oljno repico.
Po pogledu vinograda se je pri hramu začel sestanek, katerega je vodil predsednik podružnice tov. Doberšak, ki je v svojem obširnem referatu nanizal v številkah sedanje- stanje vinogradov in navedel vse dosedanje trsne izbore^ za naš okraj. Po referatu tov. Doberška so navzoči sprejeli za okraj Krško sledeči trsni izbor:
I.	okoliš: Bizeljsko z obronki Orlice in Bohorja. Ta okoliš • obsega ves levi breg Save okraja Krško. Tukaj bi sadili pet sort, in to: 35% laškega rizlinga, 15% muškatsilvanca (sovignon), 25% radgonske ranine (na Bizeljskem del tega plaveč), 15% modre frankinje in 10% žametne črnine, to je 75% belih in 25% črnih sort. Za zobanje pa muškat Hamburg. Kot podlage pa berlan-deri x riparija Kober 5 BB 40%, ri-paria rupestris št. 3309 20%, berlanderi x riparija Teleki 8 B 20%, rupestris di
Lot (montikola) 10%, riparija portalis
10%.
II. okoliš: Dolenjsko gričevje z obronki Gorjancev. Ta okoliš obsega ves desni breg Save okraja Krško. Tudi tukaj bi sadili pet sort, in sicer: 40% žametne črnine, 20% modre frankinje, 10% modre Portugalke (če se bo obnesel del tega merlot in kabernet), 20% rdeče kraljevine, 10% radgonske ranine (če se bo obnesel del tega rizvanc), to je 70% črnih in 30% belih sort. Za zobanje isto kot zgoraj. Kot podlage pa: berlanderi x riparija Teleki 8 B 40%, berlanderi x riparija Kober 5 BB 20% riparija x rupestris št. 3309 20%, riparija portalis 20%.
Za kraje, ki niso vinorodni, pa je razširjena šmarnica (Cerklje, Dobova), se pa naj namesto šmarnice uveljavijo Seiblovi hibridi, in to črni št. 1000 in beli št. 5409, ki so zelo rodni, sploh nimajo okusa po samorodnicah, so odporni proti peronospori 1 do 2-krat škropiti (nekaj izkušenj z njimi pa ima pri nas tov. Kalin iz Bregane).
Po sprejetju trsnega izbora je navzoče pozdravil predsednik Gospodarskega sveta okraja Krško tov. Papež, kateri je poudaril, da so baš taki in slični sestanki velikega pomena za delo gospodarskega sveta.
Sledila je razprava tov. Doberška o sadnih izborih. Navzoči so bili mnenja, da zadostuje za celi okraj samo en sadni rajon, v katerem bi sadili: 40% jablan, 15% žlahtnih hrušk, 15% češpelj, 15% breskev in marelic, 10% orehov, 5% jagodičevja (ribez, kosmulje!, maline, vrtne jagode).
Ob koncu je tov. Horvatič še obrazložil svoje izkušnje in težave pri njegovem delu v zvezi z žičnim nasadom, na kar se mu je tov. Doberšek iskreno zahvalil za gostoljuben sprejem.
D. T.
ki so ga pridobili na univerzah. Zelo smo se čudili, ko smo slišali, da na univerzah pri dobrih fizkulturnikih znanje ne igra glavne vloge, da jim pri izpitih veliko pomaga obvladanje športnih iger, ker ima vsaka univerza svoje odbojkaško in nogometno moštvo in je škoda zaradi neznanja izgubiti iz moštva kakega dobrega igralca. Kar smešno se nam je zdelo, ko nam je povedal, da je na eni izmed ameriških gimnazij 95% maturantov napačno odgovorilo na vprašanje: »Kje je Gibraltar?«
Po kosilu, ki nam je vsem zelo teknilo, sta si tov. Kristan in njegova soproga želela ogledati cesto, na kateri delamo. Nekaj brigadirjev je šlo z gostoma in jima pokazalo kaj in koliko smo že naredili. Tov. Kristan se je zanimal za naše delo in življenje v brigadi. Kaj radi smo mu odgovarjali na njegova vprašanja in mu pripovedovali o naših uspehih, ki jih dosegamo na terenu; nikakor pa nismo mogli zamolčati, da smo bili 17. t. m. poglašeni za udarno brigado. Ko smo se vrnili s terena, so brigadirji prosili tov. Kristana, naj nam pripoveduje o življenju v Ameriki. Tovariš Kristan je rad ustregel brigadirjem. Pripovedoval nam je o življenju ameriških delavcev, kar nas je najbolj zanimalo. S svojim predavanjem je na vse brigadirje, ki so si zamišljali Ameriko kot pravljično deželo vplival, da so sklenili svoje mišljenje o njej. Spoznali smo, da to ni dežela pravljic in čudežev, dežela, kjer se cedita mleko in med, kakor mislijo še danes mnogi naši ljudje.
Tovariš Kristan je mnogo govoril o kulturni dejavnosti ameriških Slovencev, pri katerih je kulturno življenje zelo razigrano. Konec svojega predavanja je tovariš Kristan zaključil z geslom: »Tovariši, nasvidenje!«
Tovariš komandant se je tovarišu Kristanu zahvalil za obisk in za predavanje ter mu je v imenu brigade obljubil, da se bodo na vso moč potrudili pri delu, da bomo vredni nositi ime tako velikega moža.
Vsem pa je bilo žal, da se je tovariš Kristan že v sredo popoldne vrnil v Ljubljano. Čeprav je bilo njegovo predavanje zelo obširno, se nam zdi, da smo premalo zvedeli o njegovem lastnem življenju in delu. Pa tudi o tem bomo še kaj več izvedeli, saj nam je tovariš Kristan, preden je odšel v drugič dejal: »Nasvidenje, tovariši!«
Obisk ameriških rojakov v Dobovi
Rojaka Hotko Ivan in Cvetkovič Anton sta pod jesen svojega življenja obiskala svojo domovino. Oba sta primer, kako je treba ljubiti svojo domovino. Rojaka ob vsaki priliki prepričevalno pojasnjujeta, kako si pravilno gradimo boljšo bodočnost, za katero pač moramo trenutno doprenesti nekatere žrtve. Z razvojem narodnoosvobodilne borbe sta pravilno seznanjena, danes na lastne oči gledata to, kar sta v Ameriki videla le v filmu, vidita in potrjujeta realnost in napredek nekoč naše — njune — zaostale domovine. Ko se je našel neki nergač, ga je tovariš Hotko zavrnil: »Prijatelj, tudi vi boste imeli drugo Ameriko, samo pojdite po poti, po kateri vas vodi vaš Tito!«
Rojaka sta se udeležila slavnosti in čajanke, ki se je vršila po slovesnosti, kjer so domačini oba rojaka pozdravili. Na napitnico sta se oba zahvalila. Poslednji govornik tovariš Cvetkovič se je še posebej spomnil padlih borcev in bork, ki so padli za svobodo jugoslovanskih narodov.
/
V Senovem so odkrili spomenik padlim borcem
V nedeljo, dne 20. julija, so na Senovem ob veliki udeležbi domačinov in gostov bližnje okolice svečano odkrili spomenik 83 borcem in žrtvam fašističnega terorja. Odkritju spomenika so med drugim prisostvovali zastopniki okraja.
1 Po odigran ju državne himne je tov.
Večko, predsednik ZB na Senovem,
; o tvoril svečanost, na kar je tov. Šter-I ban v svojem daljšem govoru orisal delež senovških rudarjev pri osvoboditvi i naše domovine izpod okupatorjevega jarma.
j Po govoru tov. Šterbana je tov. Večko odkril spomenik, na kar je v imenu OK KPS okrajnega odbora ZB in OLO govoril tov. Dragan Franc. Po govoru je sledilo polaganje vencev. Venec so položili okrajni komite KPS Krško, OK ZB Krško, KP, OF, občina, AFŽ in ZB iz Senovega, ZB iz Brestanice ter venci in šopki svojcev padlih junakov. Med polaganjem vencev je rudarska godba zaigrala žalostinko, na kar je moški zbor zapel pesem »Žrtvam«. Sledili sta recitaciji »Talci« in »Mrtvi bataljoni«, kot zaključni točki pa je zapel moški zbor pesem »Prečuden svet«, a godba je zaigrala žalni komad.
Spomenik bo poznim rodovom pričal o globoki, nesebični in požrtvovalni ljubezni junakov, ki so dali svoja življenja za lepšo bodočnost slovenskega delovnega ljudstva.
Obiščite tradicionalno proslavo Matije Gubca v nedeljo, 17. 8. 1952 v Krškem.
Kako ie bilo z ribiškim odlovom na Savi
Člani ribiškega društva za krški okraj so nam poslali dopis, v katerem ostro obsojajo pristransko postopanje predsednika ribiškega društva tovariša Hribarja. Dopis je podpisan samo: Člani ribiškega društva. Ker načelno ne objavljamo anonimnih dopisov, smatramo pa za potrebno, da razčistimo eventualne nepravilnosti v društvu ribičev, zato objavljamo glavne misli članka s prošnjo, da nam posamezni člani ribiškega društva pošljejo svoja mnenja.
1.	Da se je odlova rib dne 6. 7. 1952 udeležilo 15 oseb, a večina nepovabljeni ribiči — nečlani.
2.	Da tovariš Hribar ni upošteval mnenja članov ribičev, ki so svetovali, naj se odlov vrši ob takem času, da bi se istega udeležilo čim več članov.
3.	Da je tovariš Hribar vršil odlov z ljudmi, ki so njemu najbližji in ni upošteval želja večine članstva.
4.	Da je tovariš Hribar razdelil plen odlova povsem pristransko in dajal lepše komade rib svojim prijateljem in znancem, dočim je male ribe delil ljudem, ki mu niso tako pri srcu.
i 5. Da je tov. Hribar pri delitvi plena j delal razliko med »bogataši« in »reveži«, med izobraženci in manjizobra-ženci.	Uredništvo
Živinorejci krškega okraja se prebujajo
Dne 15. julija 1952 so imeli v Krškem na OZZ posvetovanje živinorejci — zastopniki živinorejskih odsekov pri KZ.
Čeprav niso vse zadruge poslale svojih članov, vendar je posvetovanje uspelo, ker so živinorejci skozi debato prišli do sklepov in zaključkov za nadaljnji razvoj živinoreje v našem okraju.
Predvsem je bilo poudarjeno kako važna je preusmeritev gospodarstev na živinorejo in sadjarstvo — vinogradništvo, saj so naši tereni za to panogo najprikladnejši.
Problemov dela in nalog živinorejskih odsekov ne manjka. Do sedaj je aktivnih le malo odsekov. Uspeh tega posvetovanja pa je ravno v prenašanju pobude dobrih in slabih odsekov.
Največ se pečajo danes odseki z zatiranjem okužb s pomočjo plemenilnih krogov. Vidni so že pozitivni rezultati, zato so sklenili, da se vsakega mladega novega bika obvezno uvede v plemenilni krog, kakor tudi kontrola nad bikorejci.
Občutno pomanjkanje oplodnjakov rešuje za enkrat z nabavo bikov iz drugih krajev, ker pa tudi pri nas najdete visokoproduk-tivne kvalitetne krave, so odločili poboljšati vzrejo plemenske živine. Seveda je za tako delo potrebna temeljita selekcija. V desetih zadrugah so že sprejete boljše krave v rodovnik, le z molzno kontrolo bo treba čim-prej začeti, zaenkrat se uvaja kontrola le na področju SKZ; v najkrajšem času bodo pa uvedle kontrolo nadaljnje zadruge.
Da Jbi se odseki organizacijsko bolj v delovanju vskladili in razširili, so zastopniki izvolili pri OZZ »Svet za živinorejo«, v katerem so najboljši in najaktivnejši živinorejci na področju vsega okraja.
S tem je storjen velik korak za izboljšanje naše živinoreje ter tako važne pri nas zanemarjene KZ.	inž. M. J.
__________Izpred sodišča _
Postranski zaslužki
Tempo življenja narašča. Minili so časi, ko so ljudje hodili peš iz kraja v kraj ali pa se vozili po prašnih cestah s počasnimi konjiči. Danes se vsem mudi: enemu na vlak, drugemu na avtobus, tretjemu v urad ali pa domov. Čas je strogo odmerjen. Merimo ga z urami, teh pa ni, ali pa so predrage. No, pa se vedno najdejo ljudje, ki znajo pomagati tudi v takih težavah.
Take usluge je delal in pomagal ljudem — kot je trdil v svojem zagovoru na sodišču — obtoženi Norac Stipe, doma iz Zagreba. Obtožen je namreč, da je že nekaj časa pomagal ljudem — sam pa spravljal v žep dobiček s tem, da je spravil v promet najmanj 26 zapestnih ur, pri vsaki pa je imel najmanj po 500 din dobička. Ker se je zavedal, da moderen človek ne more biti brez primernega pisala, jim je tudi v tem pomagal. Spravil je v promet naj-
ni bilo povsem prepričano, da je s tem delal posebno uslugo državi, kot je trdil sam — znašel s svojimi štirimi pomočniki pred sodiščem. Glavni pomočnik po obtožbi (Pavlič Stane iz Artič) ni bil navzoč, ker je trenutno pri vojakih, pa tudi Norac Stipu sodišče ni moglo odmeriti kazni, ker je bilo med tem ugotovljeno, da ima neke podobne grehe tudi v Zagrebu. Ostali pa so več ali manj odkrito svoje dejanje priznali. Prejeli so razne denarne kazni, tako da jim je bil pobran ves dobiček, pa še
Imeli so preveč denarja
Čuden naslov, pa je le res. Belas Dragotin iz Cemahovcev in Gregorin Nikola iz Prosinca za Sotlo, oba iz LR Hrvatske, sta že med temi. Denar sta imela, pa sta ga hotela varno naložiti, seveda ne v banko, ampak v zemljo. Nobeden od njiju ni bil kmet, pa sta vedela, da ne bosta dobila dovoljenje za nakup kmečke zemlje, katero naj cb-drže, kot je čisto pravilno — v rokah kmetje, to --e tisti, ki 30 tudi obdelujejo.
Ker dovoljenja za nakup zemlje nista dobila, eden pa sploh prošnje ni hotel vložiti, ker je dobro vedel, da mu to
lotili takega posla.
Enake usluge je delal tudi neki Man-drič Ivan, nekje iz Vojvodine. Koliko ur je prodal, ni bilo ugotovljeno, pri njemu pa so jih našli še pet. Poleg primerne kazni je sodišče zaplenilo tudi teh pet ur.
Kakšni so svinčniki ne vemo, ura so
manj 142 modernih »amerilcanskih j pa izredno lepe. Zato so jih tudi proda-
svinčnikov s kemičnim črnilom«. Pri teh se je zadovoljil z manjšim dobičkom — po 30 din. Posel mu je šel dobro od rok, tako da ni mogel vsega opraviti sam. Poiskal si je pomočnike, ki so mu pomagali ves ta material razprodajati. Dobil jih je v Brežicah in Artičah. Za svojo pomoč oblasti so si seveda zaračunali primeren honorar — pri urah najrr*6nj po 500 din, pri svinčnikih pa po 50 din. To jim je bil postranski zaslužek. Obtoženi Norac Stipe se je — ker okrajno javno tožilstvo
BefUe fuifmveduje..
Z velikanskim strahom in z uporabo deba, bivšega župnika iz BIZELJSKE-najmodernejšega prometnega sredstva sem pohitel s potovanja v KRŠKO pogledat in ugotovit, če mi ni morda tudi moja Kunigundica zbežala. Vedel sem, da mi je moja Kunigundica zvesta, a vendar sem se zbal, da bi epidemično zapuščanje zakonskih drugov od strani boljših polovic ne zajelo tudi moje ljub-
GA in znanega strokovnjaka za praktično izkoriščanje raznih bolezni V čast božjo in širjenje verskih čustev po formatu Jan Emilije iz obč. ARTIČE. Prosil sem. ga, naj bi tudi moje »šraufanje po vampih« izkoristil za poveličevanje božje slave na gospodarski podlagi in da sem pripravljen tudi ležati in vsak ljenke. Izgleda pa, da je ta epidemija dan uživati blagoslovljene hostije, se
malo več, da se v bodoče ne bodo več, zavrnjena, sta pač kupila zemljo brez
dovoljenja. S tem pa sta se zadela ob poseben člen kazenskega zakonika, ki ščiti predpise o prometu z zemljo.
Na sodišču sta vse lepo priznala, pa tudi tega nista mogla skrivati, ko pa sta kupljeni svet tudi uživala. Da se bosta zavedala, da predpisi niso zato, da se jih krši, ampak da se po njih ravna, sta dobila primerno denarno kazen, tako kot tudi oba prodajalca, ki sta jima zemljo prodala. Poleg tega pa sta bili zaplenjeni tudi obe parceli, ki bosta prišli v druge roke. Oba obtoženca sta se pritožila, ker nista zadovoljna s kaznijo, zlasti pa ne z zaplembo. Mi-
jali po primernih cenah, sprva po 10.000 din in še več, pozneje pa je cena padla tudi na 4500 din. Sodišče je že mislilo, da bo dobilo s prodajo zaplenjenih ur za državno blagajno lep znesek, pa se je uštelo. Po strokovnjaku so bile ocenjene največ na 1500 din, pa čeprav se tako lepo svetijo, kot da bi
bile narejene iz včeraj izkopanega zla- | ^™o“pa7 da~b7 bilo" bolje,le'bi drugič ta. Bojimo se, da se oni, ki so te ure:	’	,	_	^	^	...
kupili, ne bodo dolgo veselili. Strokov-j boll upoštevala predpise pa ne 01 bilo njak pravi: dokler gre, gre, v črevesje treba nobene pritožbe. Sliši pa se, ra se ji ne sme gledati.	' je takih primerov na terenu se precej.
Iz PIONIRSKEGA življenja
omejena samo na poročene pare. Zadnjič sem pripovedoval o velikem napredku v Krškem, odkar predseduje mestni občini tovariš Vahčič Joško, smatram pa, da je preuranjen poizkus Splošnega krojaštva Josip Dimc v Krškem, ki je svojo »firmsko tablo« obesil na streho — letalski promet še ni tako pri nas razširjen, da bi imela taka reklama učinek na potnike letalskega prometa. V zadnjem času se nič kaj dobro ne počutim, večkrat me po domače rečeno »vampa po šraufih«, a ker sem zvedel, da sta v CERKLJAH pričeli z ordinacijo dve novi zdravnici, sem se napotil tjakaj. Spotoma sem občudoval novo napisno prometno tablo, ki kaže pot v SV. KRIŽ, verjetno je tem ljudem Sv. Križ simpatičnejše ime kot. PODBOČJE in si hočejo na ta način pridobiti ceneno vstopnico za večno življenje v nebesih pri obrambi^ »preganjane« vere pri nas. Ko sem prišel v CERKLJE k hiši, ki nosi številko 29, to je hiša pod cerkvijo, sem naletel na
veda če bo tudi meni škofija poslala prispevek za vzdrževanje in bo organiziral zbiralno akcijo kakor tudi obisk vernikov. Stanovanjsko komisijo v Krškem bom pa prosil, da mi nakaže primerno stanovanje, in to precej prostorno, kjer bo lahko moja Kunigundica sprejemala vernike. Tudi pri častitem bratu gospodu Vodebu nisem dobil določenega odgovora, zato mi je moja Kunigundica skuhala kamilic in »tav-žentrož« in po treh dneh sem bil čil in zdrav, tako da sem že v nedeljo šel v BRESTANICO »Pod lipo« na balinca-nje. V BRESTANICI so namreč otvorili v splošno zadovoljstvo vseh zakonskih družic novo »balinišče«, kjer si lahko možje in fantje utrjujejo svoje mišice in s tem fizkulturno udejstvujejo. V BREŽICAH sem na lastnem hrbtu občutil trdoto prometne tablice tamkajšnjega civilnega prometnika, ki uravnava promet na križišču pred Mestno kavarno. Ni čudno, prometnik se pač drži načela, da besede mičejo, a vzgle-
veliko število ljudi obeh spolov in vseh! dj vlečejo. Ponoči pa nikar ne hodite
IzvenšoIško delo pionirjev gimnazije v Sevnici
Da bi se delo pionirjev sevniške gimnazije čim bolj poživilo, so v letošnjem letu organizirali več krožkov, izmed katerih je bil najbolj aktiven dra-matski. Naloga dramatskega krožka je bila poiskati mlade igralske talente in jih vključili v odrsko delo.
Že v preteklem letu so člani dramatskega krožka pokazali svojo aktivnost z igro »Sneguljčica« ter z nastopi na proslavah.
Tudi v letošnjem letu so imeli na tem kulturno-prosvetnem polju prav lepe uspehe.
prišepetalca ter so se zelo vživeli v svoje vloge. Iz izkupička igre bodo šli trije pionirji na taboren j e odnosno v zdravstveno kolonijo.
Poleg tega pa so nastopali tudi pri proslavah in izpolnjevali dobršen del sporedov. V dramatskem krožku se je udejstvovalo 50 pionirjev in pionirk, 15 pa jih je redno posečalo telovadbo in so že tudi nastopili.
Odred ima tudi svoj pevski zbor, ki je nastopil z narodnimi in partizanskimi pesmimi ob koncu šolskega leta.
izvenšolskim delom na kulturno-prosvetnem polju se pripravljajo še naprej za bodoče graditelje naše socialistične domovine.
Za domovino s Titom
naprej!
P. R.
OPOZORILO NAROČNIKOM IN KOLPORTERJEM V prihodnji številki »Našega dela« bomo dostavili vsem dolžnikom polož niče z označbo dolga za leto 1951 in 1952. — Kolporterje pa prosimo, da neprodane izvode vrnejo v teku enega tedna uredništvu.
starosti z najrazličnejšimi boleznimi na živ zdravniški leksikon. Uvrstil sem se med nje ter ponižno čakal, da me bosta novi zdravnici, bivši usmiljenki, sprejeli in pregledali. Ko sem vstopil v sprejemnico, sem se kar začudil nad tako dobro obloženo lekarno, celo strep-tomicina in penicilina ni manjkalo. Izglodal šem menda preveč »pepčasto«,
po drevoredu pred gimnazijo, sicer se vam lahko zgodi, da padete v objejn. kakega drvečega kolesarja. V KAPELAH sčm pa občudoval, kako je kapelska gasilska godba spontano igrala cerkvene pesmi pri procesiji. Tudi lo-čanske godbenike občudujem, s kako vnemo piskajo na instrumentih narodne imovine pri cerkvenih procesijah,
ker mi sestri usmiljenki nista preveč medtem ko ne najdejo časa, da bi so-zaupali. Določenega mi nista povedali delovali pri naših državnih praznikih in ničesar, niti diagnoze mi nista postavili, proslavah.. Manjka samo, da bodo io-sleči se pa nisem upal, da ne bi oskru- ganski godbeniki odšli na Mrzlak v ob-nil nedolžne miselnosti častitih sester. J čini Artiče k, čudežni Jan Emiliji in ji To mi pa ni znano, ako delata častiti' priredili koncert, da bo lažje prenašala sestri tudi po liniji zavarovanja delav- bolečine in prebavljala hostije. Godoe-cev in nameščencev. Odseku za zdrav- niki bi vsi v tem primeru pridobili stvo pri OLO pa priporočamo, da do- brezštevilno kvadragen odpustkov in za-loči častitima sestrama Uršiki in Ne- služenje za sveto katoliško cerkev. Za-žiki delokrog in kompetenco. Ker ni- . radi neznosne vročine sem hitel domov sem pri častitih sestrah uspel, sem se v naročje moje sladke Kunigundice. ^ obrnil na častitega brata gospoda Vo-;	Vas pozdravlja Vaš Pepce.
Velike kolesarske dirke kluba „SAVA" v Krškem
IZGUBLJENO
Dne 21. julija sem izgubil na cesti iz Vidma proti Sevnici delovno knjižico štev. 1328049 in mojstrsko spričevalo. Poštenega najditelja naprosim, da proti nagradi isto^ vrne na naslov: Kralj Ivan, Pišece št. 54 pri Brežicah, odnosno na naslov uredništva »Naše delo« v Krškem.
Dramatski krožek gimnazijskega pionirskega odredit v Sevnici, slikan ob uprizoritvi igre
»Pepelka«
Pri prireditvi Novoletne jelke so uprizorili enodejanko »Pod novoletno jelko«. V počastitev praznika AFŽ so igrali dne 7. 3. 1952 štiridejanko »Desetnica«. Čisti dobiček so poklonili organizaciji AFŽ, ki je s tem denarjem pogostila starke in starčke v Domu onemoglih na Impolci.
Ob koncu šolskega leta v okviru Tedna matere in otroka so zelo uspešno uprizorili igro »Pepelka«, ki so jo igrali štirikrat v veliko zadovoljstvo otrok in odraslih. Vloge so resno študirali, tekst so popolnoma obvladali in igrali brez
Gimnazijski pionirji Sevnice so nastopili tudi na lepo uspelem sektorskem festivalu v Sevnici. K splošnemu uspehu festivala je pripomogel tov. Žumer Albin, član občinskega pionirskega sveta, ki je pokazal ob tej priliki vestnost in izredne organizacijske sposobnosti.
S svojim delom so gimnazijski pionirji v Sevnici še enkrat dokazali, da sledijo besedam maršala Tita:	»Vaše
delo je učenje.« Z učenjem v šoli in z
VULKANIZER
Mihael
Kežman
popravlja avlo~ plašče, plašče za kolesa ter izvršuje ostala vulkanizacijska dela.
Se priporoča za naročila Cene solidne!
J^faše delo
V VSAKO VAS IN VSAKO HIŠO!
»♦♦♦♦«^
V nedeljo, dne 3. avgusta bo priredil kolesarski klub Krško velike kolesarske dirke v Leskovcu. — Na dirkah bode sodelovali kolesarji »Rudarja« iz Trbovelj, »Kladivarja« iz Celja in člani predvojaške vzgoje krškega okraja.
F. Šetinc
Slezijska kronika
(Nadaljevanje)
ZAROTA SE KUHA...
»Ti mi že ne boš ukazoval, smrkavec!« je kričala neka stara ženice, in molila, pesti njemu pod nos. »Ukazovali bi, naši sinovi in možje pa umirali na fronti!« Pljunila je in se umaknila iz gruče. Ludvik, ki jc bil priča dogodku, se ji je pridružil.
»Zakaj se jezite, mamica?«
Ona ga je začudeno pogledala:
»Vi niste Nemec?«
»Nisem. Slovenec sem. Inozemec.«
»Takoj sem vas spoznala, po govorici,« de ona in se nasmehne.
Potem sta šla nekaj časa molče. Ludvik je stopal na njeni levi stram in jc po strani pogledoval. Bila je žena štiridesetih let, drugače videti močna, le poteze na licu so bile starikave, ki so pričale preživelo trpljenje. Na glavi je nosila volneno ruto nalik krpi, prav takšno cunjo je imela okoli vratu. Zdajci se je obrnila k Ludviku:
»Čudite se mojemu nastopu, smešno, kaj? Tako daleč smo prišli. Je pač tako. Nehali smo verovati in si želimo samo še mir.
Vsaj jaz sem takšna in še mnogo drugih, ki ste jih videli prejle na ulici.«
»Prepozne ste prišli do spoznanja. Koliko krvi se je prelilo po krivdi Hitlerja ...«
»Psst...! Od kar je bil izvršen atentat na njega, prežijo gestapovci okoli in vlečejo na ušesa. Celo v narod več nimajo zaupanja,« je komaj slišno dejala ženica in se ozrla nazaj z bojaznijo, da jo kdo ne sliši.
»Prav gotovo imate koga na fronti, ko ste se pa tako jezili nad onima?« Ludvik je z roko pokazal v smer, od koder sta prihajala.
»Nikogar več nimam. Zelo žalostna, je moja štorija. Mož mi je padel na fronti, sin tudi. Hči leži nekje pod razvalinami Berlina, a najmlajša je zblaznela. Po štirih mesecih je umrla...« Zalile so jo solze. Iz žepa moškega suknjiča, katerega je nosila, je potegnila raztrgan robec in si brisala oči. Potem je nadaljevala: »V Berlinu sem živela. Že leta 1939 me je zadela vest, da je sin padel na Poljskem, kmalu nato mož na Kreti. Vseeno sem še verovala. Tako neumno sem verovala in se celo sprijaznila z usodo. Z zmago sem se tolažila. Nato je prišlo hudo nad Berlin. Cele noči nisem zatisnila očesa. Alarm je bil včasih vsako uro. Tako strašno je bilo življenje. Ko so sirene začele tuliti, sem bila vsa iz sebe. Podprta od mlajše hčerke, ker starejša je delala v tovarni, sem šla v zaklonišče. In tako vsako noč. Dostikrat tudi podnevi. Leta 1942 zopet vest, da je hčerko ubilo. Tri sto ljudi je ostalo pod razvalinami. Ostala mi je samo mlajša in še s to se je zgodilo ono...«
Obstala je in si z robčkom zakrivala oči. Ludvik jo je prijel za roko, Vedel je, da bi vsaka tolažba bila odveč... Ona je pa hlipala: »Kako strašno je naše življenje. Izgubiti vse in nazadnje še vero v stvar. Kako hudo je pomisliti, da so dali življenja po nepotrebnem...« Pogledala je Ludvika in v tem pogledu je bila groza: »Kdo bo odgovarjal za to? Vem, kaj so napravili z vami. Pred nekaj dnevi sem videla, kako so ustrelili ujetnika, ker ni mogel hoditi. Za zid so ga postavili... Joj, moj Bog, kako je pogledal, Ne, ne, ne morem ... In to dela moj narod...« Zopet je postala in si brisala solze. Ludvik jo je sočutno pogledal:
»Mamica, vi ne boste odgovarjali. Vi nimate za kaj odgovarjati. Odgovarjali bodo zločinci. Tudi vam, ker so vam ubili moža, sina in hčerki. Vaši so vam jih ubili.«
»Vem, vem .. •«
Medtem sta prišla do tovarne. Ženica je še vedno jokala. Ljudje, ki so prihajali iz tovarne, so ju začudeno pogledovali.
»Tu smo. Vi greste še dalje?« Ponudil ji je roko: »Nasvidenje.« Ona mu je pokimala in vsa v solzah dejala:
»Dober človek ste. Doslej sem mislila o Slovencih drugače. Z eno sem živela v Berlinu. Služila je pri nekem majorju. In ko sem jo vprašala, če ji je hudo po domu, me je ošabno premerila od nog do glave. Rekla je: ,Tu je moj dom!‘ Jaz pa sem mislila po svoje: ,Domovina se ne sme zatajiti.1«