Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ LETO VI. — ŠTEVILKA 9. KRANJ, 14. maja 1966 NEPOSREDNI RAZGOVORI 0 NAGRAJEVANJU V aprilu so bili v delovnih enotah valjarna II, avtopnevmatikarna in premazovalnica razgovori o nagrajevanju. Te razgovore so zahtevali delavci teh enot, organizirala pa jih je sindikalna podružnica. Pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v nagrajevanju v teh enotah, so privedle do napetega vzdušja, zato je razumljivo, da so delavci zahtevali neposreden razgovor s strokovnimi delavci, ki delajo na nagrajevanju. Razgovori, ki so bili v delovnih enotah, so po mnenju nekaterih delavcev, ki smo se z njimi pogovarjali, bolj koristni kot pa sestanki, kakršne smo »uprizarjali« do sedaj. Končno bomo morda le uvideli, da je to res. Relacija delavec v neposredni proizvodnji in strokovni delavec je tako skrajšana na minimum, razgovor postane bolj neposreden in jasen. Čeprav so bili razgovori dokaj živahni, pa so bili dogovori na koncu konkretni, strokovne službe pa so se obvezale, da bodo rešile probleme, ki so jih na razgovorih obravnavali. Poleg ostalih strokovnih delavcev, ki so pri tem sodelovali, je bil tudi tov. Andrej Košič, diplomirani ekonomist. Rad se je odzval naši prošnji im za Savo napisal naslednji sestavek: Problematika osebnih dohodkov, ki so jo obravnavali zbori delavcev avtopnevmatikarne, valjarne II in premazovalnice, je širša in globlja, kot izgloda na prvi pogled. nezadovoljstvo v omenjenih proizvodnih enotah. Poleg tega so bili povprečni OD v prvih treh mesecih januarja najvišji, marca pa najnižji. Vzrok, da so bili povprečni osebni dohodki v februarju za 8'% nižji od januarskih je ta, da je bilo sicer v obeh mesecih enako število delovnih dni, v januarju pa smo dobili OD še za 2 dneva praznikov (1. in 2. januarja). Marca je bila produktivnost FRANC VIDMAR -predsednik upravnega odbora Na zadnji seji DO je bil izvoljen za novega predsednika tov. Franc Vidmar, tehnik kemije. Franc Vidmar se je rodil 28.7.1939 v Ljubljani. Končal je 3-letno gumarsko industrijsko šolo in nato izredno študiral na srednji tehnični šoli — gumarski oddelek. Zaposlen je v službi za organizacijo proizvodnje kot terminer. Ob izvolitvi mu čestitamo in mu želimo čim plodnejše delo v upravnem odboru. Predvsem je potrebno omeniti, da so se povprečni osebni dohodki naših delavcev v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišali le za 1 % v primerjavi z lanskoletnim povprečjem ter da so bili v primerjavi z OD v lanskem zadnjem četrtletju za 11 % nižji. To je gotovo glavni razlog, ki je sprožil posebno v DE avtopnevmatikarne nižja kot februarja. Dokaz za to je tudi vrednost točke, ki je bila v avtopnevmatikami marca za 6% nižja kot februarja. To pa nam je lahko tudi razlaga, zakaj so bili povprečni osebni dohodki delavcev v vsej tovarni za 2% nižji kot februarja. Vedeti moramo namreč, da predstavlja vrednost proizvodnje v DE pnevmatikama slabi dve tretjini vse proizvodnje naše tovarne. In če je v tej enoti v nekem mesecu masa osebnih dohodkov (t. j. višina denarnih sredstev, ki jih enota izplača za osebne dohodke delavcev) nižja za nekaj °/o, tako kot je bila n. pr. marca nižja za 6 % od februarske, potem to nujno vpliva tudi na povprečne OD v vsej tovarni. Po posameznih delovnih enotah pa so bili poleg teh kompleksnih problemov še razni vzroki, da je ta ali oni delavec dobil manjši OD kot januarja oz. februarja. Osebni dohodki delavcev v obračunski enoti izdelava zmesi — DE valjarna II so bili marca za 8 do 12.000 starih dinarjev nižji kot februarja, pri tem pa delavci sami zatrjujejo, da niso bistveno manj delali kot prejšnje mesece. Tudi številke potrjujejo, da je to res, saj so marca zmešali le 18 ton manj zmesi kot februarja, denarja pa so dobili 700.000 din manj. Zakaj? Prvič zato, ker so delali nekaj zmesi po (spremenjenih) tehnoloških postopkih, za katere še ni bilo izdelanih predpisov, niti določenih izdelavnih časov. Tako del njihovega vloženega dela ni bil priznan v obliki sredstev za OD. Drugič zato, ker je pri obračunu OD februarja za to enoto prišlo do pomote, čeprav le-ta delavcem ni bila v škodo. Končno je bila tudi količinska proizvodnja v marcu nižja, kar v obliki zaslužkov znese približno 15.000 SD. Do podobnega primera kot v obračunski enoti izdelave zmesi, je prišlo tudi v DE premazovalnica. Tu vzrok za izredno nizko maso OD ni le v tem, da en materialni ček za približno 140.000 SD ni bil obračunan — ta ček je bil namreč precej nejasno izpolnjen — verjetno je na manjši znesek denarja za osebne dohodke vplival tudi način nagrajevanja, za katerega so se delavci v tej enoti dogovorili. Skupinska norma za 20 ljudi je lahko uspešna le tedaj, če se vsi delavci brez izjeme zavedajo, da samo večja prizadevnost vsakega posameznika vpliva na to, da so OD cele skupine, s tem pa tudi vsakega delavca, višji. Rezultati pa kažejo, da se vsi delavci tega dejstva niso dovolj zavedali. Do takšnega zaključka so prišli tudi delavci v DE premazovalnica in sprejeli na zadnjem zboru delavcev sklep, da ostanejo sicer pri obliki skupinske norme, vendar ta ne bo več ena za celo enoto, ampak jih bo več in sicer za vsako delovno skupino (3—5 delavcev) posebna skupinska norma. Skoraj gotovo je, da bo takšna oblika nagrajevanja kmalu pokazala, da je .bolj (Nadaljevanje na 3. strani) TONE JERMAN - predsednik delavskega sveta podjetja Člani DS podjetja so na svoji prvi redni seji v sredo, 27. aprila, izvolili za svojega novega predsednika Toneta Jermana konfekcionarja avtoplašeev v avtopnevmatikami II. Tone Jerman se je rodil 17. januarja 1938 na Primskovem. Leta 1952 se je zaposlil pri nas kot konfekcionar avtoplašeev. Z delom je prekinil samo takrat, ko je služil kadrovski rok, sicer pa je vseskozi zaposlen v pnevmatikami. Do sedaj je precej aktivno delal v mladinski in sindikanii organizaciji, v delavskem svetu DE in v delavskem svetu podjetja. Tov. Jerman je tudi član organizacije Zveze komunistov. Tov. Jermanu k izvolitvi čestitamo in mu želimo, da bi kar najbolje opravljal naloge in. dolžnosti predsednika našega najvišjega samoupravnega organa. Prav gotovo ga v njegovi mandatni dobi čakajo, kot ves kolektiv Save, velike in težke naloge, zato bo tembolj potrebno, da mu vsi pri njegovem delu kakorkoli pomagamo in mu nudimo potrebno podporo. Novoizvoljeni člani DELAVSKEGA SVETA podjetja V prejšnji številki smo objavili le imena novih članov delavskega sveta, to pot pa objavljamo natančnejše podatke o novih članih, zaposlitvi v Savi, delovnih mestih in seznam članov delavskih svetov delovnih enot. VALJARNA I: udeležbe na volitvah 89,8 %, neveljavnih glasovnic 16%, v DS podjetja izvoljen JANEZ KLEMENČIČ, v tovarni je zaposlen 7 let, izmenski delovodja, rojen 1934, v DS DE izvoljeni Alojz Gornik, Marjan Pečar, Culic Štefan. VALJARNA II: udeležba na volitvah 97,5 %, neveljavnih glasovnic 10%, v DS podjetja izvoljen JOŽE JERUC, delovodja sestavljalnice, rojen 1922, v tovarni je zaposlen 19 let; v svet delovne 26. aprila je bila v naši tovarni majhna slovesnost; šest naših sodelavcev je odšlo v pokoj, dva delavca so predstavniki kolektiva pogostili ob njihovi 50-letnici, enega pa za 25-letno službovanje v »Savi«. Čestitkam in željam se pridružujemo tudi mi. enote izvoljeni Anton Grčar, Par vel Hrast, Mujo Humič, Jože Roblek, Branko Vuko. VELOPNEVMATIKARNA: udeležba na volitvah 93,1 %, neveljavnih glasovnic 2',5%, v DS podjetja izvoljen EVGEN LANG, kontrolor, rojen 1927, v tovarni zaposlen 10 let; v svet delovne enote izvoljeni Pavla Belcijan, Marija Golob, Andrej Gracar, Zofka Gros, Rezka Kastigar, Lang Evgen AVTOPNEVM ATIH A: udeležba na volitvah 95,5 %, neveljavnih glasovnic 3,6%, v DS podjetja izvoljen JANEZ GARTNER, kon-fekcioner avtoplaščev, rojen 1926, v tovarni zaposlen 19 let in JOŽE NOGRAŠEK, vodja stroja za oplet, žičnih jeder, rojen 1936, zaposlen v tovarni 7 let; v svet delovne enote izvoljeni: Janez Gart-nar, Mirko Gašpirc, Leon Kern, Jože Maček, Marija Matjačič, Jože Mišmaš, Miha Trojar, Slavko Kastigar, Ivan Uršič, Martin Zorko PREŠANI IZDELKI I: udeležba na volitvah 98,8 %, neveljavnih glasovnic 12,5 %, v DS podjetja izvoljen STANE VOVK, konfekcio-ner prešanih izdelkov, rojen 1936, v tovarni zaposlen 6 let; v svet delovne enote izvoljeni: Omerz Milka, Anton Veselič, Vinko Režek, Marjan Gruden, Franc Jerman. PREŠANI IZDELKI II: udeležba na volitvah 95,9 %, neveljavnih glasovnic 11,8 %, izvoljeni v svet delovne enote: Franc Ceferin, Jakob žibert, Veisseisen Henrik, Slavka Hafner, Jože Brlenič, Jože Černivec. Nadaljevanje na 2. strani Novoizvoljeni čiani DS podjetja Izvoljene nove komisije delavskega sveta podjetja TEHNIČNI IZDELKI: udeležba na volitvah 91,6 %, neveljavnih glasovnic 14,2 %, v DS podjetja izvoljen JANEZ KOŠNJEK, konfekcio-ner, rojen 1927, v tovarni zaposlen 12 let; v svet delovne enote izvoljeni: Rezka Ajdovec, Franc Belehar, Miro Hribljan, Janez Košnjek, Miha Lukane, Rezka Rorič. CEVARNA II: udeležba na volitvah 97,1 %, neveljavnih glasovnic 3,0%, v delavski svet podjetja izvoljen IVAN BONČA, pred-grevalec zmesi, rojen 1939, v tovarni zaposlen 4 leta; v svet delovne enote izvoljeni: Vule Cicmil, Irena Samuh, Gena Mohorko (vsi dve leti), Franc Feher, Marjan Knific, Anton Omišak, Milka Režek (vsi za eno leto). KLINASTA JERMENA: udeležba na volitvah 100,0 %, neveljavnih glasovnic 18 %, v DS podjetja DANIJEL KOS, vulkanizer, rojen 1937, v tovarni zaposlen 6 let; v svet delovne enote: Iztok Fon, Nika Kobal, Danijel Kos (za dve leti), Nada Nemec, Franc štefe, Marija Štern, Stane Toplišek (eno leto). VARNOST PODJETJA (nadomestne): udeležba na volitvah 97,6 %, neveljav. glasovnic 20,5 %, v DS podjetja AVGUST BENEDIK, vratar, rojen 1914, v tovarni zaposlen 4 leta; v svet delovne enote: Brako Blagojevič, Franc Golob, Janez Kožar. TRGOVSKA MREŽA: udeležba na volitvah 100,0 %, neveljavnih glasovnic 5,6 %, v DS podjetja MATEVŽ STANJKO, vodja TM, rojen 1913, v tovarni zaposlen S let. SOP: udeležba na volitvah 95,8 %, neveljavnih glasovnic 11,5 %, v svet delovne enote: Marica Kokalj, Jernej Košnjek, Adalbert Mali (dve leti), Jože Čopek, Franc Pušar, Stane Rotar, Ludvik Žibert (eno leto). RAZVOJNO - TEHNOLOŠKA SLUŽBA: udeležba na volitvah 97,1 %, neveljavnih glasovnic 5,8 %; v svet delavne enote: Mara Zupan, Ivan Petelinšek, Pavla Kerč, Lojze Zalar (eno leto), Olga Selič, Alojz Gregorc, Jože Sinkovič (dve leti). Delavski svet podjetja je na svoji prvi redni seji razpravljal o delu svojih komisij. Člani DS so ugotavljali, da je teh komisij verjetno preveč, posebno še, ker večina komisij nima pravice dokončno odločati, ampak o problemih samo razpravljajo in dajejo mnenja in predloge DS. Tako mora DS vseeno razpravljati o celi vrsti vprašanj, ki bi jih komisije, seveda z večjimi pooblastili, lahko same rešile. Iz poročil, ki so jih predsedniki komisij prebrali na prvi seji DS, se da ugotoviti, da so posamezne komisije le delale. Izgleda, da je (ne)delavnost te ali one komisije bolj pogojevalo njeno področje dela kakor pa njen sestav. Nekaj več razprave je bilo pri stanovanjski komisiji, pri poročilu komisije za racionalizacijo in pri uredniškem odboru. — Ker se je stanovanjska politika v SAVI preusmerila od razdeljevanja stanovanj na pomoč graditeljem individualnih stanovanj in zadružnikom, tudi omenjena komisija nima več tistih nalog kot prej. Zato so člani DS menili, da bi morali ponovno proučiti naloge, ki jih bo stanovanjska komisija v bodoče opravljala. Kadrovska komisija 1. Tone Štirn, predsednik 2. Janko Bajde, tajnik 3. Anton Smajd 4. Slobodan Dinič 5. Jana Kavčič 6. Marijan Čeferin 7. Franc Mertelj Komisija za prošnje in pritožbe pri DS 1. Anton Jerman, predsednik DS 2. Mile Milivoj evič, predsednik 3. Franci Balanč Komisija za racionalizacije 1. Svetislav Maksin, predsednik 2. Lojze Zalar, tajnik 3. Dominik Poženel 4. Filip Majcen 5. Franc Širc 6. Aleš Zupan 7. Štefan Grubar člani notranje arbitraže 1. Rudi Babnik 2. Slavko Šolar 3. Jurij Borič 4. Matija Barovnica 5. Marko Štuhec 6. Marijan Perpar 7. Franc Rotar 8. Franci Prislan 9. Lah Tone 10. Jože Mohor 11. Ivan Škofič 12. Franci Balanč 13. Helmut Turzanski 14. Tone Božič 15. Janez Ponebšek Komisija za HTV 1. Anton Božič, predsednik 2. Rudi Nadižavec, tajnik 3. Ivan Petrič 4. Jaka Vadnjal 5. Štefan Zupan Komisija za odlikovanja 1. Ciril Oman, predsednik 2. Janko Bajde, tajnik 3. Franc Belehar 4. Ciril Habe 5. Jože Bukovšek Uredniški odbor 1. Vlado Lah, predsednik 2. Vule Cicmil 3. Jože Štular 4. 5. Mišo Čuhalev 6. Ludvik Pavšar 7. Pavle Gantar Disciplinska komisija 1. Janez Sušnik, predsednik 2. Avgust Benedik 3. Stane Vovk RACIONALIZATORJI — V zvezi s komisijo za racionalizacije in tehnične izboljšave je razprava po poročilu tekla predvsem o tem, da se predlogi rešujejo prepočasi, da strokovne službe in delavci zavlačujejo z odgovori komisiji. Pri uveljavljanju pravic do odškodnine ali nagrade nastajajo včasih dvomi in dileme, ali bi avtor moral izboljšavo napraviti po službeni dolžnosti ali se lahko vzame dani predlog kot originalno in samostojno delo. Marsikje govore, da je težko dajati predloge za racionalizacije, vendar imamo povsod možnost za to. Prav s predlogi lahko dosežemo množično sodelovanje celotnega kolektiva pri dviganju produktivnosti. Na vsak način je potrebno in nam vsem koristno odpravljati v sedanji praksi ugotovljene napake. Zastarele načine dela moramo zamenjati z boljšimi postopki dela, uvesti nove materiale, pripomočke in pomožne naprave. Mnogo je ljudi, ki imajo predloge za izboljšanje, čeprav so ti večkrat neznatni, drobni, toda mnogo pomenijo. Zato vsi sodelujmo pri delu in. upravljanju. Dajanje predlogov izboljšuje proizvodnjo, povečuje veselje do dela, odpravlja obratno slepoto, izboljšuje odnose med zaposlenimi — vsem pa prinaša korist. Dajanje predlogov o proizvodnih izboljšavah krepi izmenjavo izkušenj v kolektivu ter prispeva velik delež k dobremu, smotrnemu vodenju ter vzgoji, kakršna mora biti v delovnem kolektivu. člani novega DS volijo svojega novega predsednika PREVLEKE VALJEV: v DS podjetja MATIJA BAROVNICA, izmenski delovodja, rojen 1914, zaposlen v tovarni 24 let. VRHNIKA: udeležba na volitvah 97,1 %, neveljavnih glasovnic 2,5 %; v DS podjetja JOŽE SUHADOLNIK, vulkanizer, rojen 1928, v tovarni zaposlen 5 let; v svet delavne enote: Pavla Kovač, Franc Mo-škon, Pavla Rančov, Minka Žgavec. MEHANIČNA DELAVNICA: udeležba na volitvah 84,7 %, neveljavnih glasovnic 8,3 %, v DS podjetja FRANC HVASTJA, ključavničar, rojen 1930, v tovarni zaposlen 11 let; v svet delovne enote: Janko Murnik, Anton Rebolj, Rudi Tičar. ELEKTRODELAVNICA: udeležba na volitvah 93,1 %, neveljavnih glasovnic 3,7 %, v DS podjetja MARJAN ČEFERIN, električar, rojen 1936, v tovarni zaposlen 7 let. DELAVSKA RESTAVRACIJA: udeležba na volitvah 96,0 %, neveljavnih glasovnic 10,5 %, v DS podjetja MILKA DRAŽUMERIČ, kuharica, rojena 1933, v tovarni zaposlena 2 leti; v svet delovne enote: Janko Bajt, Cilka Bobnar (UO DR). SLUŽBA KAKOVOSTI: udeležba na volitvah 93,0 %, neveljavnih glasovnic 5,4 %; v svet delovne enote: Dušan Homan, Ivan Omerz, Helena Zabret, Primož Triller. NABAVNA SLUŽBA: udeležba na volitvah 100,0 %, neveljavnih glasovnic 23,7 %; v svet delovne enote izvoljeni: Jože Koželj, Slavko Bizjak, Jožica Gradišar, Jože Lakner, Andrej Mazora. KADROVSKA SLUŽBA: udeležba na volitvah 94,4 %, neveljavnih glasovnic 5,9 %, v svet delavne enote: Štefka Dobnikar, Marica Rotar, Marica Hace, Marija šifrer (eno leto), Rudi Nadižavec, Janko Bajde, Blaž Studen (dve leti). GIC: udeležba na volitvah 100 %, neveljavnih glasovnic 0,0 %, v DS podjetja MILE MILIVOJEVTČ, inštruktor, rojen 1942, v podjetju zaposlen 3 leta. FINANČNA SLUŽBA: udeležba na volitvah 93,5 %, neveljavnih glasovnic 8,2 %, v DS podjetja JERICA ZUPAN, obračun OD, rojena 1922, v tovarni zaposlena 23 let; v svet delovne enote: Štefan Gruber, Beba Brunskole, Marija Kejžar, Magda Okorn, Perčič Vinko. PRODAJNA SLUŽBA: udeležba na valitvah 90,7 %, neveljavnih glasovnic 3,4 %, v svet delovne enote Milan Koki, Anton Kavčič, Roman Vrhnovnik, Vera Kert. ■— Poročilo uredniškega odbora informiranja je bilo po obsegu verjetno najkrajše (če izvzamemo, da nekatere komisije poročil sploh niso pripravile), vendar pa je bilo načetih nekaj problemov, ki se pojavljajo pri informiranju. Tu gre predvsem zato, da je dostikrat reakcij a na objavljene prispevke, ki zastavljajo vprašanja strokovnim delavcem ali službam, slaba in da na ta vprašanja ponajveč-krat ne dobimo odgovora. Delavski svet je zato sprejel sklep, naj kadrovska služba pripravi za eno prihodnjih sej celotno problematiko informiranja, o kateri bi nato sprejeli konkretne zaključke in sklepe. Po razpravi o delu vsake komisije je DS imenoval nove. Ker se bodo člani kolektiva skozi letošnje leto prav gotovo obračali na komisije, vam jih navajamo v celoti. Komisija za OD 1. Jože Nograšek, predsednik 2. Andrej Košič, tajnik 3. Mirko Požar 4. Janez Klemenčič 5. Jože Nograšek Stanovanjska komisija 1. Ludvik Jakupak, predsednik 2. Evgen Lang 3. Olga Selič 4. Blaž Studen 5. Lojze Tomažič Dva člana UO delavske res. — Matija Barovnica — Milka Dražumerič Kakšen je sestav novega delavskega sveta 1. ŠOLSKA IZOBRAZBA do 4 razrede osn. šole 7—17,90 % do 8 razredov osn. šole 9—23,07 % s poklicno šolo 12—30,76 % s srednjo šolo 7—17,94 %' z maturo 1— 2,56 % I. stopnja fakultete 2— 5,11 % II. stopnja fakultete 1—2,56% 2. ZAPOSL. PO DEL. MESTIH DM — 0 PDM — 22 — 56,41 % TDM 7 — 17,94 % IDM 4 — 10,25 % r, • m , , DIDM 6 - 15,39 % Do izvolitve novega predsednika i® sejo DS vodil njegov naj sta- 3. ZAPOSL. V DEL. ENOTAH rejši elan, tov. Jože Švigelj. T se mu je zgodilo že drugič in na- —1 proizvodnja 16 — 41,02% logo je dobro opravil. — vzdrževalne 7 — 17,94 % — strokovne službe 16 — 41,02 % Mladincev 2 — 15,11 % Žena 4 — 10,25 % Članov ZK 16 — 41,02% Povprečna starost 36,4 let; najstarejši (po letih) JOŽE ŠVIGELJ — 53 let — kurjač; najmlajši MILE MILIVOJEVIČ — 24 let, inštruktor. 4. ODDALJENOST OD TOVARNE 0—5 km 5—10 km 10—15 km 30 4 2 76,92 % 10,25% 5,11% 15—20 km 20—25 km nad 25 km — 1 2 - 2,56% 5,11 % Danes vam predstavljamo zopet dva naša racicmalizatorja: VIKTOR BIDOVEC je dal komisiji predlog za prezračevanj e hale za tehnično blago in odvod vlažnega zraka. Po tej zamisli so montirali na sedmih oknih lopute z ročnim odpiranjem vsake lopute posebej, kajti mehanizacija za prezračevanje je zelo draga. Za prezračevanje in odvod vlažnega zraka — izparin, sta montirana dva ventilatorja. Ta dva sta stalno v pogonu, ne glede na to. Viktor Bidovec ali so žaluzije v šednih oknih ali pa samo na straneh šeda, ker je za dvakratno menjavo zraka v hali, na kar je ventilacija računana, potrebno, da se zrak odvede v halo. Če bi ne bila v pogonu, bi se zrak menjaval le skozi vrata, kar pa bi ustvarjalo prepih, ki pa zopet ni zdrav za zaposlene v hali. S to napravo se doseže enakomerno odstranjevanje vlažnega zraka iz vse hale. Tudi vzdržnost opleska na konstrukciji bo mnogo daljša, ker se vlaga ne bo nabirala in kvarno vplivala na železno konstrukcijo. Za to zamisel ga je komisija nagradila z enkratno nagrado v višini 30.000 S din. MIRKO JOVANOVIČ je dal komisiji za racionalizacije predlog za zmanjšanje števila premazov pri posteljnem platnu. Vsem tistim, ki imajo opraviti s premazovalnico, je jasno, da nanašamo na eno stran blaga za posteljno platno 8 premazov, na drugo pa 7 premazov gumene raztopine. Skupno je to 15 premazov. Teža gumene plasti in blaga je 430 gramov na kvadratni meter. Imenovani je predlagal spre- membo, in sicer, da bi posteljno platino gumirali namesto s 15 samo z 10 premazi, s tem da bi nanašali na vsako stran blaga po 5 premazov. Teža bi se s tem zmanjšala, in sicer od 430 na 310 gramov na kvadratni meter. Kar je najvažnejše, pa je to, da blago kljub zmanjšanju premazov ne sme prepuščati tekočin pri manjšem številu premazov. S tem bi se skrajšal izdelovalni čas, prihranili pa bi tudi material. Komisija za izume in tehnične izboljšave je naročila kalkulacij-skemu oddelku, naj izračuna prihranek. Ker pa je komisija bila v dvomih zaradi eventuelnih reklamacij kupcev, je predlagatelju izplačala samo akontacijo v višini 50.000 S din. Komisija je delavskemu svetu predložila tudi poročilo o svojem delu za preteklo leto (za obdobje april 1965 — april 1966). Komisija je pri svojem delu ugotovila, da je v podjetju verjetno še veliko talcih, ki bi prijavili tehnične izboljšave, vendar se jim to zdi nesmiselno zaradi predolgega reše- Mirko Jovanovič vanja, ali pa se boje, da se ne bi osmešil, če bi predlog odklonili. Komisija čaka od službe ali pa od posameznikov celo leto in pol, da dobi odgovor, če je realizacija nekega predloga možna ali ne. Se dalj pa traja sama realizacija ideje. Ker komisija, ki ocenjuje in pregleduje predloge, ne more (Nadaljevanje na 3. strani) Lepo uspela proslava PRVEGA MAJA To je skupina naših deklet in fan- slavi za 1. maja smo videli, da Naš Toni ije toVj ki so v začetku letošnjega leta njihov trud ni bil zaman nalen recitator na naših prosla- Uvodni govor ,je na proslavi pre- pričeli s folklornimi vajami. Pod Stojijo: Andrej — učitelj, Marin- ^_______________________________ bral sekretar TK ZK SAVA Ciril vodstvom učitelja Andreja vsak ka, Minka, Beba, Marica, Radiča čepijo pa: Toni, Roman, Jože, Mi- Habe teden pridno vadijo in na pro- in Magda ter harmonikaš Vinko le, še en Jože in Ludvik novitve do danes. V nizkoprofUnih gumah so dosegli prednost pred proizvodi drugih firm v tem, da imajo njihove gume še dobro dušenje in mehaik tek. Od skupine radialnih gum so odskočili s svojim novim proizvodom z oznako Max Rallye. Tu so si postavili sledeči cilj: večjo varnost in udobnost na vožnji ter večjo ekonomičnost. Vse to so dosegli s širšo tekalno površino s profilom, ki ima temu prilagojeno konstrukcijo ter z uporabo novo razvitih, zboljšanih zmesi. Novi profil protektorja s finim polfiliranjem in zarezami v več smereh je rezultat temeljitih študij in daje pri vseh situacijah na vožnji sigurno oprijemanje cestišča. Pri tem so potsebno pazili na to, da na mokrih cestah voda prodre čimprej v utore profila. Posrečena konfe-tinacija blokastnega in rebrastega skoraj že tradicio- Profila da5e enakomerno obrabo in s tem poveča ekonomičnost. Hrup na vožnji je bil zmanjšan z izbiro komplicirane konstrukcije. Iz gumarske industrije v svetu Fulda Pri potniških gumah ima prednost v lastnostih Fuldin nizkopro-filni Diadan s široko tekalno površino, kar daje najboljšo lego in prenos sile na cestiščih, pa tudi odlično stransko stabilnost. Proiz- 42. mednarodna avtomobilska razstava Po zadnji razstavi so se pokaza- hitre potovalne avtomobile. Zna- tudi za vzhodno Nemčijo skupno ki ima za 60% večjo globino pro- vodnjo radialnih gum so tudi di- le še večje potrebe in zahteve po čilna za CR6 je njegova razteznost s 70 dimenzijami oz. tipi Dunlo- fila kot normalne gume. Te se menzijsko razširili. hitrejših motornih vozilih in s in visoka raztezna trdnost. Ta tip povili radialnih gum. zaradi nyIonskih vložkov na dol- Pri tovornih avtomobilskih gu- tem v zvezi tudi po gumah, ki nu- se ponavadi dostavlja s kovinski- pri Dunlopovih SP-gumah pov- gih vožnjah zelo malo segrevajo, mah so povečali asortiment radi- dijo večjo varnost in večjo udob- mi vložki (Špike), zanj so razvili zreča trak iz večih tekstilnih vlož- zato so zelo primerne za dolge alnih plaščev. Tako dajo LL- nost na vožnji ter večjo ekono- posebni labirintski profil. kov pod protektorjem večjo izdrž- vožnje z linijskimi avtobusi, za tovorne gume z nyion-karkaso mičnost. V naslednjem sestavku Pomemben pa je tudi napredek ijivost protektor jev e tekalne po- transporte surovin v tankih, med- boljše dinamične lastnosti, pred- povzemamo glavne novosti raznih in razvoj drugih gumarskih pro- vršine, to je, zmanjša obrabo, narodne transporte itd. vsem se zmanjša akumuliranje firm, ki so jih pokazale na tej izvodov za avtomobile. Tako so skupno s spri j eml j ivostjo profila razstavi. Continental To podjetje, ki predstavlja naj- Engelbert Ta firma se je predstavila z vsemi svojimi proizvodi od usta- toplote na samem plašču. Po reviji Gummi Azbest Kunststoffe 2/1966 Malezija in naravni kavčuk najboljše rezultate v iskanju udobnosti na vožnji ter v novih dimenzijah radialnih gum z rayo- pri njih izdelali iz kontilana te- pa daje odlično odpornost proti snila, ki lahko kljubujejo hidro- drsenju. S temi gumami dosežejo fizi tudi pri 80° C, medtem ko je kratke zavorne poti, varnost pri večjega^"1 nemškega^^"proizvajalca Prišl° Prei..d? razgradnje že pri hitri vožnji v ovinkih in varno avtomobilskih gum, je pokazalo mzP temperaturi. vožnjo pozimi in na mokrih ce- Dunlop stah. Tudi nemški Dunlop je pokazal Poznani Dunlop B7 z varnostno pri avtoplaščih znaten tehnični ramo so razvijali dalje. Nova ponoru in nylonom. Novost lirme napredek. Pokazali so tnaijnovejše libutadienska zmes je povečala predstavljajo novi tipi potovalnih izvedbe plaščev za vsa vozila. Za kilometrski učinek, ta pa ne gre in športnih avtomobilov ter pri- vozače hitrih potniških vozil je na škodo odlične odpornosti proti kolic za letovanje, ki so zelo Dunlopova SP-radialna guma po- drsenju in dobrega obnašanja pri udobne in zanesljive pri vožnji guda pojem. Izkušnje pri motor- vožnji v ovinkih, dobrega zavira-v ovinkih. Te nizkoprotiine gume nih dirkah so pomagale radialni rija; posebno veliko prednost ima imajo odgovarjajoče dimenzije kot konstrukciji v nadaljnjem razvoju. Pri vožnji na mokrih cestah. B7 radialne gume, tako da pri zame- Nastala je guma z nadpovprečnim namreč odrine velik del vode t|| njavi ne pride do nikakih kom- kilometrskim učinkom, veliko izpod gume, preostali vodni film plikacij. Imajo velik kilometrski udobnostjo na vožnji in poleg te- prebije, pri čemer pride do dob-učinek, nudijo majhen odpor na ga odlično sedi na cesti. Razširja- rega dotika s cestiščem, vožnji in zato manjšo porabo go- nje programa proizvodnje obsega Dunlop je razvil tudi tovarno riva, predvsem pa omogočajo hit- |U(y 300 tipov potniških avtogum avtomobilskih gum, kjer jih izde-rejši potniški ter tovorni promet. ^ 7 evropskih držav, med njimi iujejo z nylonom in protektorjem, Karkasa te gume sestoji iz večih vložkov supeixayon-korda v radialnem smislu, po obodu pa je trak -j rj žičn.cist6 'fiVcti tt 1 ti Ena od Continentalovih gum z Nadaljevanje z 2. strani Res je, da komisija stremi za nazivom »Ra P14« je konfekcio- sama takoj sprejeti ali odkloniti tem> da predlog nato nagradi cim nirana s kontinentalnim trakastim predlog oziroma poskrbeti za nje- realneje v kolikor ni možen ob- --------,----------„ „ - T , oennnn , rayon kordom (CR6-kord), s či- govo realizacijo, mora odstopiti račun odškodninske^ osnove, kjer --v. milijonov prebivalcev. Na približno 1,850.000 hektarih zemlj mer so radialne gume znatno na- predlog v proučitev različnim ni možno dobiti točnih podatkov gojy0 nasacle kavčukovca. predevale. Pri njih so poleg velike strokovnim službam in posamezni- ah ekonomskega obračuna. Malezija je naj večji proizvajalec naravnega kavčuka na svetu, stranske stabilnosti in visoke ki- kom. Vsak, ki predlog dobi, obi- Do apriia 1965 je komisija imela Ekonomska vrednost tega iskanega proizvoda je za Malezijo življen-lometnske vzdržijivosti dosegali čajno z odgovorom zavlačuje, ker 6 rednih 6ej in obravnavala 22 skega pomena, saj prinaša letno 3 milijarde dolarjev. Kavčuk j tudi vožnjo brez bobnenja. Tudi meni, da ni nujen ali pa zato, da „ predlogov poleg tega še 26 postavil Malezijo na trdna tla in ji omogočil investicije v nove poraba bencina je manjša. Upo- bi se predlagatelj ne jezil nanj £ ° ’ d t h objekte ter izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva, rablja se predvsem za športne in zaradi morebitne neugodne rešitve, starih (iz leta Ut> in ) . v . . , . ^ obravnavatnih predlogov jih je ko- Toda časi, v katerih je bil na- škega instituta naslednje: vzgoja misija 30 sprejela in določila od- ravrLi kavčuk brez konkurence, so plemenitih rastlinskih vrst, ki da-0 naaraievanlu ■ ■ ■ škodmno v znesku l,028.489 S din. minili. Na tržišču se je pojavil sm- jejo visok donos, izboljšanje po- Dvanajst predlogov pa je komisi- tetični kavčuk. Proizvajalci narav- gojev za rast drevja, raziskave tal. RACIONALIZATORJI Malezija je zveza štirinajstih držav in na površini 337.000 km2 Nadaljevanje s 1. strani -LV VcUidJOU 1 v- H-VU v jvc*. J v- -**-''****“'- W —-- ... ... v 15. redni seji izvolili komisijo, ki odklonila in zanje izplačala nega kavčuka se trudijo, da bi zm- metode gnojenja m razmnozeva-, je dolžna nadzorovati delo pri iz- 2 c;kunno ie torei bilo žali ceno in dvignili kakovost ter nje ter borba proti škodljivcem stimulativna od dosedanje in da delavi Opisov delovnih mest in 12.0°0 s ^ Skupno je torej^bdo tii na, svetovnem tržišču, in boleznim, bo proizvodnja pričela naraščati, no,-m tar vdelati izplačanih 1,040.489 S dm, o osta- ^ , Tudi svet DE prešani izdelki II ^g . Jahtske ocene delovnih hh 18 predlogih bodo še razprav- K V, ^TZnuriu65'1 stoU 0ddelck, M -nTedelavotlvču se je pred kratkim na svojem se- mest. Komisija ima določen rok ijali. Od sprejetih predlogov je Ku^' ’ Rubbe/ fund ^ proizvodnjo in predda o Stanku ukvarjal s problematiko - omenjeno delo mora dokončati podjetje prihranilo letno 18,891.707 ^ardPJ kje^ jeysedež organizacije vse stopnje proizvodnje, nagrajevanja. v 6 mesecih. S din (velja za tiste predloge, producenLov. Njihov najvažnejši nova dognanja predelave, kemič- Ugotovitve vseh delavcev v raz- predno zaključimo sestavek, je kjer je bilo možno obračunati jc^ uspeti na svetovnem trži- no modifikacijo in tehnološko nih DE so si bile edine v tem, da praV) da opozorimo tudi na sklep odškodninsko osnovo). Ta prihra- j’0 ipa je možno le z odlično vrednost. Poleg točnega datuma je treba v dosedanjem sistemu zadnje izredne seje delavskega nek se nanaša samo na pet pred- organizacijo proizvodnje, z zniža- kupljenega blaga mora dobiti ku- delitve OD v naši tovarni nekaj sveta podjetja (25. aprila letos) o logov_ ce pa upoštevamo še ostale njem proizvodnih stroškov ter z pec tudi tehnično klasifikacijo, napraviti, ker tak kot 3^, m vec revatorizaciji osebnih dohodkov ^ge pa je podjetje prihra- raziskovalnim delom v nasadih npr. vulkanizaoijiško svojstvo kav- d^tvari611' g za 12,4% mesečno. Ta sklep, ki ^ ^ ^^5 milijonov kavčukovca. čira itd. Letno klasificirajo 45 , i ^ r+ u je bolj začasnega značaja, temelji bo to na času ali ma- Za vsak funt, M ga izvozijo, so tisoč ton kavčuka. Na ta način a) vskladiti potrebne analitske na predpostavki, da bomo tudi v določili davek, ki je namenjen za klasifioiran kavčuk je že dlje časa ocene vseh delovnih mest v to- naslednjih mesecih letošnjega leta tenaiu. raziskovalno delo. S tem denarjem v prodaji pod oznako DVNAT in va™i trošili surovme prav tako racio- Iz tega je raBvidno, da je v fi,nancirajo znanstveni inštitut za Standard Malaysian Rubber b) vskladiti je potrebno norma- natoio kot smo jih v prvem tro- podjetjU vredno dajati racionali- naravni kavčuk na Malaji, inšti- (SMR). V novejšem času razisku- tive časa oz. količine ter na pod- mesečju. zacijske predloge, kajti vsak pred- tut v Angliji ter inštitut v dru- jejo postopek predelave v granu- lagi takšnih norm, ki bodo hkrati CM nag vseh, posebno od delav- jog je dobrodošel, vse pa spodbu- gih deželah sveta. tiran kavčuk, ki se lažje suši in cev v proizvodnji, pa bo odvisno, ja k večjimi OD, ki jih prejmejo Zelo zanimiv je znanstveni in- stiska v manjše bale. če bodo osebni dohodki še naprej nagra