S © p i @ L Iz Zagreba. Dne 29. dec. preteč. 1. je lirvatski pedagogijsko - književni sbor slavil svojo desetgodišnjico in imel X. svečano glavno skupščino. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani poslalo je temu slavnemu sboru čestitko. Slovenskim učiteljem, ki so nam sorodnega hrvatskega jezika zmožni, priporočamo v naročevanje te-le časopise: »Napredak«. Časopis za učitelje, uzgojitelje i sve prijatelje mladeži. Glasilo >Hrvatskoga pedagogijsko-književnega sbora«. Urednik temu uže 22 let izhajajočemu šolskemu listu je tudi nekaterim našim slovenskim učiteljem dobro znani Ljudevit Modec, ravnatelj preparandije u Zagrebu. »Napredak« izhaja po trikrat v mesecu in stoji za vse leto 5 gold. »Hrvatski učitelj«. Časopis za Skolu i dom. Vlastnici i odgovorni urednici: Josip Gall i Stjepan Niemčid Izhaja po dvakrat v mesecu. Celoletna naročnina mu je 3 gold. Izhaja v Zagrebu. Učiteljem, ki so cirilice in pa srbskega jezika zmožni, priporočamo v naročevanje list: »Vaspitač«, list za narodno obrazovanje. Izhaja u Beogradu in stoji za vse leto 4 gold. — Ta list izhaja po dvakrat v mesecu. Izdaja ga s sodelovanjem mnogih profesorjev in učiteljev dr. Vojislav Bankič, profesor. Iz Koroškega. (Schulverein.) »Mittheilungen des deutschen Schulvereines« poroča iz Koroškega, da ima ta dežela dvoje popolno izpeljanih ali dovršenih krajnih skupin in dvoje uradno potrjenih; od poslednjih se imenuje skupina v Celovci in Beljaku z okolico. Šola Podkloštrom (Arnoldstein) in šola v Grebenji (Griffen) ste dobili šolski oziroma ljudski knjižnici. Za knjižnice v krajih, kjer je nevarnost za jezik (beri: kjer je še nekaj Slovencev), dovolili so še veči znesek. Za vspešno delovanje pri poučevanji v nemščini je dobil učitelj častni dar — 50 gold. Koroške Slovence vsaj to lahko nekoliko tolaži, da se pri tem raznarodovanji domačini ne udeležujejo. Tako so n. pr. pri »Sclmlverein-u« v Celovci 4 vnanji in le 2 Korošca in zadnja dva le kot namestovalca. Tudi v Železni Kapeli je temu društvu na čelu le tujec, ki zdihuje po veliki nemški domovini. To so tedaj pravi korenjaki, ki hočejo katoliške in Avstriji udane Slovence obdelovati. Kaj bi se zgodilo, ko bi kako slovensko šolsko društvo hotelo med Nemce vpeljati slovenski jozik?! Iz goriške Okolice. (Učiteljski Tovariš, organ slovenskih učiteljev? — Tudi napredek?) »Učit. Tov.« je dovršil 21. leto svojega obstanka. Malo naših listov se more ponašati z enako starostjo. Še posamen človek, izpolnivši 21. leto svojega živenja, lehko izkaže kako dobro delo, koliko več pa list, v kojega predelih je delovalo toliko blagotvornih močij. Pač bi so pravilo nositi vodo v Savo, ako bi liotol tii naštevati zasluge, koje si je pridobil »Uč. Tov.« za slov. Solstvo, za slov. narod. A pripoznavam in posebno poudarjam, da je »Uč. Tov.« preživel dve polni desotletji in da je zlasti v zadnjem desetletji deloval neumorno in nepre- strašeno v prid slov. šolstva, v dobi, ko so slovenskim, posebno kranjskim učiteljem »viharjev jeze pogosto rjiile« in ko žal! ravno o kranjskem učiteljskem stanu ne moremo s Prešernom reči: »Strahljivca v celem ni imel številiU — V tem burnera časi stal je »Uč. Tov.« kakor skala sredi morja, v kojo se sovražni valovi zaganjajo, a je ne potope. In ako to pomislimo, vprašam, je-li treba »Uč. Tovarišu« boljše priporočbe? — S tem vprašanjem se obračam v prvej vrsti do Vas, čestiti tovariši, ki ste lioteli z novim letotn združene videti vse tri šolske liste v enem. Čemu to? — Ako želite imeti za slov. učiteljstvo skupen organ, oklenite se »Uč. Tovariša,« ki ima tako lepo preteklost za saboj, in ki izhaja v središči naše domovine. Storite to! in kmali dobodemo brez fuzij in kompromisov — ki so naj večkrat neizpeljivi — to, kar moramo enkrat imeti — skupno glasilo slov. učiteljev. Goriško žensko učit. izobraževališče je — kakor znano — namenjeno v odgojevanje učiteljic za vse Primorje, tedaj za slovenske, hrvatske in italijanske šole. Ker je pa Hrvatice zelo pičlo obiskujejo, sta do zdaj še zmeraj le dva oddelka (slov. in ital.), in Bog ve, ali se sploh kedaj odpre hrvatski. Tega pa Istra čakati ne more; njej je potreba učiteljic kakor ribi vode. Zato se že nekaj let sim poučuje hrvatski jezik kot prost predmet, kojega se naše Slovenke prav pridno udeležujejo. Na ta način se doseže ob enem dvojna svrlia: 1. dobode Istia kmali učiteljic (če ne Hrvatic, pa pohrvačenih Slovenk), 2. je Slovenkam vsaj za nekaj let še pot odprta — če tudi v »tužno« Istro; — slov. šole so baje uže vse napolnjene, kar so italijanske uže davno bile. Razen tega se uče Slovenke iz tržaške okolice še italijanščine kot prostega predmeta; da zamorejo vstrezati posebnim željam tržaškega magistrata. To pridnost slov. učenk so ital. gojenke do zdaj še z neko heroično hladnokrvnostjo prenašale, če tudi jim ni bila prav po všefii. Letos slednjič jim je ta potrpežljivost pošla. Kaj storiti? — Podade se h gospodu ravnatelju ter ga naprose, da bi se tudi one učile — slovenščine, kar se jim se ve z veseljem obljubi. In tak6 je prišlo, da se bodo posle (brž ko ne prvič na javnej šoli) učile Italijanke iz lastnega nagiba slovenskega jezika. Iz Postojinskega šolskega okraja. (Učiteljski imenik. »Pedagogični letnik«.) Nedavno vabil je g. M. I v a n e t i č, učitelj v Hoteršici pri Logatci po slov. časnikih svoje sodruge, naj bi mu pošiljali potrebnih dat, ki so potrebne v priredbo učiteljskega imenika, katerega namerava izdati. Dobra misel! a vprašati se moramo, se-li bode g. I. posrečilo to podjetje? Lahko,— če mu bodo gg. učitelji poslali dovolj potrebnih podatkov. 0 tem pa, da bi se to zgodilo, dvomimo. Ako se bo g. I. zanašal na vsacega posameznega voljo, gotovo nikoli vsega potrebnega za imenik ne bode nabral. Najbolje bi bilo, da bi se obrnil do gg. nadzornikov posameznih okrajev ter jih poprosil pomoči pri svojem delu ; oni mu pri tem delu najlože poraagajo. Imenika nam je potreba. Tudi drugod ga imajo. Seveda ga prirejajo tam možje, kateri imajo na razpolaganje v to ves potrebni matorijal. Tako n. pr. na Štajerskem slednje leto izdaje »imenik ljudskih učiteljev« g. deželni šolski nadzornik g. A. Rožek. — Šematizem — dober in popolen seveda — sestavljati ni mala in lahka stvar. Želeti je, da bi gg. učitelji g. Ivanetiča pri tem delu zdatno podpirali. To leto prišel bode na svitlo tudi — kakor beremo — »Pedagogični letnik«. Izdati ga mislijo g. g. L a p aj n e in drugovi mu v Krškem. — Ni se do danes posrečilo, vse slov. šol. liste spojiti v jeden list. In vendar bi bilo tolikanj treba obče združitve, splošnega upoznanja mej učitelji slovenskih pokrajin! Separatizem nam gotoro ne hasni in ne ugaja. Predali »Ped. letnika« na razpolagajne bodo tudi vsem slovenskim učiteljem; v njem bodo razkladali svoja mnenja in kazali duševne svoje uinotvore vsi slovenski učitelji, in to lahko brez vsacega predsodka. Združujmo se v šolskih listihl — k. — Iz Novomeškega Okraja. (Šolstvo. Sadjereja.) Naš okraj šteje 2 čveterorazrednici (Rudolfovo, Žužemberk), 4 dvorazrednice (Trebno, Mirnapeč, Črmošnice, dekliška šola v Rudolfovem) in 21 enorazrednic, v katerih posluje 32 učiteljev in 5 učiteljic. Trirazrednica v Žužemberku se je v tem šolskem letu razširila v čveterorazrednico in enorazrednica na Toplemrebru na novo odprla. Kar se tiče prostorov, zadostujejo vsi več ali manje šolskim zahtevam; v Ambrusu in Šmihelu pa se bodo zidali nori poslopji, kateri bi se pa že bili zdavnej lahko, da bi se občini nekoliko več brigali za šolo. Mnogo je enorazrednic prenapolnjenib se šolskimi otroci; te bi se morale razdeliti y dvorazredne, a žalibože bode se moralo marsikje še počakati, ker se je bati, da bi vsled tega se moral davek znatno povikšati, kar bi vsakako našega ubornega kraeta neljubo zadelo, ker mu je že zdaj na mnogih krajih davčno breme pretežko. Treba bode pa nujno skrbeti, da se ustanovijo šole na takih krajili, kjer jili do zdaj Se nij bilo, in tam, kjer imajo dotični kraji predaleo do že obstoječe Sole. Trebanska občina potiobuje zaradi krajevnili razmer 2 eno- razrednici, istotako Mirnapeč in Šmihel. Soteska pa do zdaj celo nobene učilne nima, akoravno šteje 50—60 za šolo ugodnih otrok, kateri se pa tudi nikamur všolati no morejo. Na Smuki, v Kočevskem, kjer je šolsko poslopje že skoraj zgotovljeno, povabili se bodo jeseni t. 1. otroci na duševno hrano. Izmed novih šol dolajo vredno Cast svojim občinam Sola v Žužeuiberku, v Vavti vasi iu na Zgornjib Sušicah; zlasti poslednja krasi svojo vas s prijazno lego, okusno znotranjostjo in zunanjostjo in marsikteri bi si volil rad tam svojo učiteljsko apontoljovanje, ako bi se svetil v mramornati, nad vliodom vzidani ploči, tudi prod ali drugi plačilni razrod. Žalibog, da se opazovatclj o mnogih drugih pred malo časom sezidanih šolah ne more po vsera zadovoljno izraziti, akoravno so se pri zidanji velike svote povabilo. Tudi v novih šolah se nahajajo popolnoma nepostavne klopi; posebno čudno se mora veščemu človeku zdeti, da se niti na Toplemrebru pri izdelovanji klopi nij čisto nič oziralo ua postavo, katera vendar tako natančno način naprave določuje. Šolski napredek biva pod nadzorstvom g. Derganca vidno vsako leto povoljnejši in imenovati se bode lahko mogol jako dobrim, ko se bode postava gledd šolskega obiskovanja mcd ljudstvom krepkeje vkoreninila. Učitelji vsi vestno in z veseljem opravljajo svoj posel, ker jih rodoljubui, strokovnjaški, vsestransko izobraženi nadzoniik radovoljno djansko in z besedo podpira; svojega zaupanja niu ne odtezajo in radi ga ubogajo brez kacega disciplinarnega strašila. Kadar mu je v šolstvu kaj neznanega, obrne se vsikdar rad do učiteljcv in sluša njili mnenje, katero mu smo vsak broz zamere odkritosrčno izraziti. Z radostjo se mora javiti, da učitelji mcd seboj v šoli in šolskih vrtih tekmujejo; a vse to tekmovanje jo prijateljsko, izvirajoče iz iskrene ljubezni do mladino in svojega rodu. »Kaj pa tam tolika množica otrok? Kdo je mcd njimi?« vpraša tujec potujoč mimo šolskega vrta občana. »Tam je šolski vrt, gospod učitelj uči otroke cepiti,« odgovori nekako ponosno ogovorjeni, misleč si: naši otroci se uče kaj več, kakor tam, kjer je ta doma. Istinito, naš kinet je na krasno cerkev, lepo šolo ali na kako drugo imenitno napravo silno ponosen, ako ga tujcc, zaradi toga pohvali, zvlasti se mu pa hvala še potencira, ako zve, da ima njegov kraj zaradi kake nove naprave prednost pred drugirui. Toda, kadar bi se moralo v občinski ali šolski seji sklepati o kakej važni naredbi, takrat je za vso hvalo in zgovornost nasvetovalčevo gluh in se trese za krajcar, kakor bi mu bil na srci zrasel. Začetek šolskega vrta nij nikakor tako lehak, kakor bi si kdo mislil; šolski vrt ima mnogokrat jako zanimivo zgodovino, v katerej je marsikateri trdovraten boj zaznamovan. Le vztrajnost učiteljeva in kakega izvanrednega prijatelja pribori Solskemu vrtu stalno pozicijo. Da je naš kmet jako konservativen, to je znano vsakemu s kmetom v vednej dotiki živečemu. 0 koristi kake nove naredbe propriča se še le takrat, kadar tako rekoč z roko zagrabi. Tako se tudi v nažein okiaji ograja šolskoga vrta in prvo kopanje v njem nij pozdravljalo »z gromovitimi živijoklici in s pokanjem možnarjev;« marsikatero nezadovoljno kletev moral je šlišati učitelj na svoja ušesa. Ko bi se Ksantipovim sorodnicam bil katerikrat jezik zbrusil, moral bi se bil pri oznanjevanji to »nove vere kmetijstva«, kakor so kmetje to imenovali. Ko bi šolski vrt prvo leto ne bil nič prckopan in pognojon, rodil bi bil vse jedno, ker prekopali In pognojili so ga opravljivi in lažnjivi jpziki. Marsikomu nij šlo v glavo, kako more učitelj kmetovati učiti, ker sam nij kmet. Da je bilo treba v tako kritičnem položaji učitelju na tehtnico svojega delovanja nekaj kilogramov pridnosti priložiti, mora si vsakdo misliti, kdor je imel priliko z ljudskimi prcdsodki se bojevati. Prva težava se je premagala; pred krasnimi, lepo rastočimi in že cepljenimi drevesci so obrekljivi jeziki omolknili, in marsikdo, popred z glavo majajoči, pridobil si je v pogledu šolskega vrta simpatičnejih misli. Ko je naš g. nadzornik prevzel nadzorstvo, nij bilo v vsem okraj niti jednega obdelanega šolskega vrta. Ker je kot dolenjski rojak dobro poznal zanemarjeno kmetijstvo in osobito sadjerejo našel na nižji stopnji kmetijskega razvoja, obrnil je takoj v začetku svojega službovanja svojo pozornost na zboljšanje te stroke kmetijstva. Stopil je že v prvem zborovanji s tem blagim namenom pred učitelje, ter jih prosil pri izvrševanji tega velevažnega načrta njili zadovoljne podporc. Se svojim simpatičnim, navdušenim, domovinsko Ijubav diliajočim govorom pridobil si je v prvem hipu vse učitelje, kateri so mu radi ponudili svojo desnico, obetujoči, da ga hočejo v njegovem človekoljubnem, koristnem podjetji vsikdar po svoji moči podpirati. Tudi častita duhovščina in drugi merodajni krogi mu zaradi njegovega vzornega in značajnega obnašanja nijso odrekli svoje vplivne pomoči. In kar se drugod le po strogih ukazih političnih oblastij počasi doseže, to je g. nadzornik pri nas s pomočjo častite duhovščine in s podporo domoljubnega, čislanega g. okr. glavarja v kratkem časi dosegel, da se občine, naslanjujoče se na besedo svojih spoštovanih mož večjidel rade dovolile naprave šolskih vrtov. Zdaj nij v našem okraji nobeue šole brez šolskega vrta; nekateri med njimi so jako lepo urejeni in občine se smejo istinito z njimi ponašati. Mnogi učitelji imajo na vrtili pocepljenih na stotine divjakov, seveda nekateri več, nekateri manj, kakor jih občina bolj ali manj podpira. Učitelj v Stopičah, g. Jože Franke, inia žo eez 1000 cepljenili drevesec v svojem vrtu. Sigurno smemo z najboljšo nado v prihodnjost gledati, da bode v kakih desetih letih naš okraj prav dobro se sadnim drevjem preskrbljen, kar mu bode gotovo obilo dobička donašalo, kadar bode železnica Dolenjsko z druginii kraji vezala. Pozornost otrok za ta predmet smo si kmalu osvojili; vidi se, kako vsacega veseli, kateremu so je v drevosnici divjak prijol. Kadar je v šolskem vrtu, takoj jo pri svojem drevesci in ga ogleduje, kako se mu v rasti razvija. Skoraj vsi otroci, katerih star^i imajo zemljišča, napravili si so že drevesnice. To koristno delovauje vpliva pa tudi že na odraščcne, kateri so si tudi po domačih vrtih gozdnih divjakov nasadili in pocepili (seveda tako, kakor sami znajo). Učitelji za svoj trud in veliko požrtvovalnost sicer ne bodo prejcli dostojnega plačila, — koliko truda šolski vrt stane, to ve samo tisti, kateri se z njim ukvarja — a smejo si biti svesti, da so storili za kmečki stan mnogo koristnega. Gospod nadzornik pa, kateri jo postal v vsem okraji jako priljubljena oseba, katercga vodi pri reševanji svoje zaduče le pravo domoljubje, mož, kateremu je vedno geslo: Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjovega in narotlu, kar jo narodovega, postavil si je v srci podložnih novomeškega okraja spominek: aere porennius. Učitelji mu pač vsi žele: Bog ga ohrani še mnogo let šolskim nadzornikom! Tebi, dragi »Tovariš«, bližam se o novem letu z naj iskrenejšo željo, naj bi Ti vssi stari prijatelji ostali zvesti tudi v prihodnje in da bi Ti podali tudi drugi tovariši roko v prijateljsko zložno delovanjo: »Za vero, dom in za cesarja!« Iz Krškega. (Poziv!) Slovensko slovstvo v obCe napredujo, in tudi šolska literatura po Slovenskein ne zaostaja. A slovensko šolstvo zasluži danes še večje pozornosti; treba bo tedaj na tem polji še z vecjimi koraki napredovati. — V pospeh narodnega našega slovstva in v pomnožitev slovenskega podagogičnega slovstva nameravajo gg. učitelji: I. Lapajne, J. Bezlaj, Fr. Jamšek, J. Eavnikar in B. Valenta s tem nekoliko pripomoči, da so se odločili, izdajati leto za letom pod naslovom »Pedagogični letnik« knjigo, katera bode na kacih 200 straneh velike osmerke prinašala raznovrstnega šolskega blaga. Teoretični del bode obsegal temeljite spise iz šolskega in učiteljskega življenja sploh, razprave o raznih važnih šolskih in učiteljskih vprašanjih, razmatravanja pedagogičnih in didaktičnih načel. Praktični del bodo pa zadržaval izborne članke o splošnej in posebnej metodiki, razpravljal obravnavanja o vseh predmetih zdanje ljudske šole, nekoliko z ozirom na predpisane učne načrte, največ pa na podlagi pridobljenih izkušenj — lastnih in drugib. — Sploh naj bi nam učiteljem »Pedagogični letnik«, ki utegne v dodadku imeti poleg raznih šolskih migljejev in naznanil tudi imenik vseh slovenskib učiteljev in šol z dotičnimi plačami*), s časoma nadomestoval slovensko pedagogiko in metodiko, katere tako težko pogrešamo. Da pa se ta sklep izpelje, potrebuje se obilne podpore! Zato si dovoljujemo vabiti vse p. n. učiteljstvo in šolske prijatelje po vsem Slovenskem v obilno naročevanje in sodelovanje. Naročnina stane 1 gld. (kasneje bodo cena knjigi večja), in naj se blagovoli pošiljati do 1. aprila 1882. 1. g. Božid. Valenta-u, nadučitelju v Krškera. Šolski pisatelji pa naj izvolijo svoje izvirne izdelke (prevodov se ne bode sprejemalo) poslati do 1. junija 1882. 1. g. Iv. Lapajne-tu, ravnatelju meščanske šole v Krškem. Čisti dohodek pri razprodaji te knjige, ki izide v bodočih velikih počitnicah, se bode razdelil mej pisatelje; zaradi tega se bode poslana tvariua na tanko pretresovala in drobno izbirala. Iz Železnikov. (Bolezen pri otrocih. Pozdrav »Tovarišu«. Voščilo čč. gg. sobratom za novo leto 1882.) Pri nas prišla je nad otroke silno huda bolezen. Tako silovito zgrabi nekaterega, da se misli, zdaj in zdaj bo po njem. Pričenja se z glavo-bolom, bluvanjem in bledenjem; nekaterim omeji za en čas celo pogled (vid). Umrl je dozdaj šo le en sam otrok, bolnih jih je pa prav veliko, in ker je bolezen nalezljiva, svetoval je gosp. vojaški polk. zdravnik dr. F. K. (ki je na našo srečo, ker nimamo nič zdravnika, ravno zdaj doma na odpustu), da bi šola za en čas prencliala. Ker so ravno počitnice pred durmi, se pouk do praznikov ne bode ustavil; ako bolezen ne preneha, se bo zgodilo to pozneje. — Da bo »Tovariš« izbajal tudi še za naprej, in sicer zopet pod prvo »firmo«, veseli nas na moč, in zadovoljni mu zakličemo: Bog mu daj srečo in mnogo duševne in materijelne podpore! — Vsem ljubim bljižnjim in daljnim gg. sobratom — učiteljem — paželjim: zdravo, srečno, veselo, zadovoljno in blagoslovljeno novo leto! *) Pedag. letnik in g. M. Ivanetič naj bi se tedaj o izdaji nImenika" združila. Ured. Božja pomoč nam bodi vsem pri težavnem našem poklicu! Ravnajmo se zvesto po besedah neunirljivega rajnoga Slomšeka, ki jo djal: »Bratjo! delajmo, dokler smo živi; počivali bodeuio v grobi«. — Z Bogoin! Jos. Levičnik. Iz Krauja. Vrli rodoljub Valeutin Bleiweis, ki je 10. preteč. m. na Dunaji uinrl, iuiel je navado, da je vsako leto tukajšnjo ubogo šolsko mlaclino obdaroval s toplo ziinsko obleko. Ua se pa ta lepa navada ohrani tudi po ujegovi sinrti, volil je v ta blagi uamen v svoji oporoki 5000 gold. Blagi mu spomin! Iz Ljubljane. (»Schulverein«. Kazdelitev zimske obleke.) Ustanovila se je tu poddiužnica »Schulvercin-ova«; predsednik ji je deželni poslanec g. vitez Anton Gariboldi, namestovalec mu jo dr. pl. Scbroy, perovodja profesor in okrajni šol. nadzoniik g. Linhart in blagajnik g. Ipavic, finančni uradnik. — Poddružnica je za Kranjsko izvzernši Kočevje, kjer je uže ena taka poddružnica. Mi bi vedeli prav dobrotvorno in blagonosno delovanje naši poddružnici nasvetovati. V Ljubljanske meatne šole narareč hodi tudi nekaj vnanjih otrok, in ti morajo plačevati šolnino brez obzira na to ali so revni ali premožni; ako ne morejo plaoati, svetuje se jim, naj v svojem kraji v šolo hodijo; to pa je vender znano, da so v ljubljanskih šolah navadno več nauče nego v selskih šolah; naj tedaj društvo take učence podpira iti za njili šolnino plača; pomagano bode potem obema, društvu in staršem. 80 šolskih otrok, 40 dečkov in 40 deklic raznib mestnih šol je bilo pod običajni slovesnosti obdarovaiiih z zimsko obleko 8. preteč. m. v ljubljanski čitalnici ob 11. uri dopoludne. Božično drevo, katero je vsadil raujki dr. Orel, in katero je pozneje marljivo oskrboval vitez dr. Bloiweis, še raste, in je tudi letos obrodilo plemenitega sadu. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 1. decembra 1881. 1. Obravnave, vsled katerih so ima okrožje za Metliško šolo deloma prenarediti in v Božjakovem ustanoviti jednorazredna šola, izroče se deželnemu odboru. Na podlagi poročila okrajnega šolskega sveta, kar se tiče stanovanja nadučitclja in šolskega vodje, nkrene se potrebno, da se daje ali dotično stanovanje ali stanarina. Kazreši se obravnava okrajnega šolskega sveta, kar se tiče razdelitve užitka od zemljišča, ki je pripadalo učitelju dotlej, da je bila učiteljeva in cerkvenikova služba združena. Poročilo, kako se ima dalje porabiti Franc Metelko-va ustanova za vzdrževanje reda med krščanskim naukom na obrtnijsko-pripravljavni šoli, izroči se deželni vladi kot ustanovski oblasti. Učiteljski vdovi se prizna normalna četrtletna pogrebščina (Conductquartal). Keši se prošnja učitelja za priznanje in odkazovanje dnige petletne doklade. PoroCilo ravnateljstva c. k. možkega in ženskega učiteljišča, kar se tiče državnih štipendij, predloži se na višjo mesto. Poročilo ravnateljstva c. k. možkega in ženskega učiteljišča, kar se tiče opravioenja o š o 1 n i n i učencev na vadnici, se razreši. Učiteljici na vadnici se prizna prva petletnica. Stalno se umesti dvoje učiteljevih in dvoje učiteljičnih služeb na ljudskih šolah. Po nasvetu učiteljstva na gimnaziji izključi se učenec v tem kraji. Letno poročilo v srednjib šolah na Kranjskem v šolskem letu 1880/81, predloži se na višje mesto. Eazrešijo se prošnje za n a g r a d o in d e n a r n o p r i p o m o č.