Sistem avto cest
v širšem prostoru Ljubljane
Razprave o sistemu avto cest v širšem prostoru Ljubtjane gredo v odločilno fazo. Načrti so razgrnjeni v vseh občinah in v mestu, o predlogn sistema pa so že razpravljali delegatski zbori občinskih skupščin in mnoge krajevne skupnosti. Skratka, mobitizirana je širea javnost, da bi občani prek delegatskega sistema spremljali in vpiivali na to, da bodo načrti cest čim bolj odraz želja občanov in širše družbenopolitične skupnosti.
V dosedanjih razpravah se je zelo jasno pokazalo, da občani večinoma podpirajo predlog potekov avto cest na območjih posameznih občin kot tudi v raestu kot celoti in lahko ugo-tovimo, da se občani zavedajo po-membnosti gradnje velike infra-strukture za nadaljnji socialni, go-spodarski in fizični razvoj mesta.
Še več, krepi se prepričanje, da je treba celotni sistem avto cest zgraditi hitreje, če želimo, da bodo gospodar-ski učinki hitreje delovali. Tega si najbolj želijo občani občine Moste-Polje in zahtevajo takojšnjo gradnjo severne meslne hitre ceste Totna-čevo — Zadobrova s potrebnimi priključki na Šmartinsko cesto in in-dustrijsko cono v gradnji. Prav tako pa si želijo čim  hitrejšo gradnjo
vzhodne avto ceste Zadobrova — Malence, s čimer bi bil zaključen obroč obvoznic okrog ožjega mesta in bi bile dane možnosti za razbre-menitev prometa znotraj obroča ob-voznic.
Z gradnjo 6-pasovne severne mestne hitre ceste Tomačevo — Za-dobrova in 4-pasovne avto ceste Za-dobrova — Malence ter z rekon-strukcijami Šmartinske ceste, Zalo ške ceste in Litijske ceste, bodo v ob-čini Moste-Polje ustvarjene naju-godnejše možnosti za hitrejši razvoj, skladnejši potek in enakomernejšo porazdelitev prometa ter za boljšo dostopnost celotnega vzhodnega dela Ljubljane.
Nadaljevanje na 2. strani
(NADAUEVANJE       S       1. STRANI)
Z dokončno potrditvijo pote-kov avto cest bo tudi odpadla po-treba po varovanju obsežnih re-zervatov zemljišč, namenjenih drugim družbenim potrebam. V tej fazi družbenega potrjevanja določamo glavne poteke mestne hitre ceste in avto cest.
V fazi podrobnega urbanistič-nega načrtovanja in projektiranja posameznih odsekov pa bodo ob-čani imeli ponovno možnost, da se soočijo s projekti v večjem me-rilu in zavarujejo svoje koristi, lastništvo in neposredno bivalno okolje.
Že v dosedanjih pogovorih z občani smo ugotovili, da je prav ta problematika zelo živo pri-sotna in da so občani pripravljeni tehtati argumente ter se soočiti z nujnimi protislovji v fazi načrto-vanja.
Pri načrtovanju U sistema avto cest smo na celotnem sistemu v največji možni meri upoštevali varstvo okolja \ vseh njegovih oblikah. Izognili smo se območ-
jem zavarovane podtalnice in čr-pališč pitne vode, nekatenm kmetijskim zemljiščem t. katego-rije, nekaterim stanovanjskim naseljem, varovalnim in gospo-darskim gozdovom, naravnim parkom.
Povsem jasno pa je, da mo-ramo včasih žrtvovati nekatere obstoječe kvalitete, če hočemo rešiti nekatere druge probleme, kajti vsega se vedno uskladiti ne da. Tako se ni bilo moč izogniti nekaterim manjšim območjem kmetijskih zemljišč južno in se-verno od Save v območju Zado-brove in Podgorice.
Naj za zaključek ponovno poudarimo: Ljubljana in občine se bodo lahko mnogo smotrnej'" razvijale ob ustaljenem sistemu avto cest, ker bo končno ta pov-sem nedvoumno določen in ker bodo odpravljene stalne dileme, kaj se na nekem območju avto cest sme in ne sme graditi in — ne nazadnje — Ljubljani se z zgrajenim sistemom odpirajo po-vsem nove možnosti poselitve v širšem regionalnem prostoru. dr. inž. Boris GABERŠČIK