1 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 __ Za pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 UJ ■ ■m ii ---irm— GLAS NARODA * n lastislovenskihidelavcevY Amer&i. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea S—3878 Entered as Bscond Class Matter September 21, 1903, at the Post Offics at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 8, 1870 TKLET0N : CHelsea 8—8871 NO. 267. — ŠTEV. 267. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 14, 1933. — TOREK, 14. NOVEMBRA 1933 VOLUME TT.I, — LETNIK ZLL MAJNERJI SE NOČEJO POKORITI SVOJIM VODITELJEM PREDSEDNIK BO SKUŠAL URAVNATI SPOR, KI JE NASTAL MED FORDOM IN J0HNS0N0M 2500 stavku j Dcih premogarjev je napadlo unijski urad. — Senator Wagner je imenoval poseben odbor, ki bo preiskal razmere v okrožju trdega premoga. — Governer Pinchot proti kompanij-skim najetežem. — Stavka v Austin Minn., končana. — Johnson je prepričan o uspehu NRA. WILKESBARRE, Pa., 1 3. novembra. — V soboto se je vršila tukaj posebna konvencija novoustanovljene premogarske organizacije, in petsto delegatov je soglasno sklenilo, naj se vrnejo delavci v ponedeljek na delo. Delavci pa s to odredbo niso zadovoljni. Danes je navalilo 2500 stavkarjev na unijsko pisarno in so odločno izjavili, da se ne bodo vrnili na delo. Stavkarji so bili silno ogorčeni, ker so morali cele ure stati na dežju in čakati odločitve svojiH uradnikov. V Lansford, Pa., so obmetovali pisarno organizacije s kamenjem. Stavka se nadaljuje v Panther Creek dolini, do-čim so se v Luzerne-Lackawanna premogovnem o-krožju vrnili delavci na delo. Prišedši do rova, so bili pa nekateri zelo razočarani, ker jih uprava družbe ni hotela najeti. Zvezni senator Wagner je v Washingtonu izjavi1, da je imenoval poseben odbor, ki se bo podal v okrožje trdega premoga v Pennsylvaniji in preiskal tamkajšnji položaj. V odboru so: — Charles P. Neil? Hugh S. Hanna in Elmer F. Andrews. Italija je zapustila razorožitveno konferenco JUGOSLOVAN. POSLANIŠTVO JE ZASTRAŽENO Italija je silno ogorčena zaradi komentarjev, ki jih objavilo jugoslovan. KUBA NI ZADOVOLJNA Z WELLS0M Vlada ga dolži, da je podpiral upornike. — Vsak dan se je posveto- SVETOVNA RAZSTAVA 0DG0DENA sko časopisje o priliki | val z voditelji najnovej-obletnice rapallske po- še vstaje, godbe. Rim, Italija, 13. novembra. — Okoli tukajšnjega jugoslovanskega poslaništva je bila postavljena močna straža. Vlada se boji, da bi razburjeno prebivalstvo ne začelo demonstrirati, ker so se vršile v Beo-gradu burne demonstracije proti Italiji. O priliki obletnice sklenitve ra-pallsko pogodbe je objavilo beo-pra.'.sko časopisje ogorčene članke proti pogodbi in proti italijanski vladi. l*o tej pogodbi je namreč pripadla Keka Italiji. ■Rimsko časopisje istotako ojror-eeno odgovarja beograjskim dnevnikom ter skuša utmeljiti stališče italijanske vlade. Diplomatski krogi obžalujejo, da se je moralo to zgoditi baš v času, ko se mu v Rimu jugoslovanska ,UPrV-a!d"V »«"«"*■» Pridobiti p a ala po ovieo tega dol««. Ko evropske državo, da bi odobrile prihodnje leto »tekalo raatavo |ja.p„nsko pou,;^ v Mandžuriji i„ ki je nato odpeljal japonsko de- Havana, Kuba, 13. novembra. Prooes proti 34 vojakom, ki so bili obtoženi, da so prejšnji torek zasnovali krvavo "vstajo v garni-ziji Columbia, je bil danes končan. Obsodba če ni razglašena. V vstaji je izgubilo 150 oseb življenje. Vlada je za tri vstaše predla-kazen. Eden obto- Jaz se ne bojim smrti, reve m pa. da so -častniki, ki me obtožujejo, 1-atžnji vci. V Havani vlada mir. Mnogo trgovin, ki so bik? zaprte, je -zopet začelo poslovati. V provinci Oriente, v bližini mesta Ilolquin, se je zbralo šeststo vstašev. Nji/h število od dne do dne narašča. HARRISBURG, Pa.. I 3. novembra. — Governer Pinchot je priporočil danes zakonodaji, naj odpravi sistem, ki je v Pennsylvaniji v veljavi, namreč, da so imenovani pomožni šerifi, ki dobivajo svojo plačo od premogovnih družb. Po gevernerjevem zatrdilu so ti pomožni šerifi lo- J povi in zločinci, ki netijo nemire samo da bi obdr-i"ala smrtno žali svojo službo. V zadnjem času so dva štrajkar-H^'.. ■ ie I. „ . J a , vzkliknil pred vojnim sodiščem ja ustrelili, vec jih pa nevarno poškodovali. AUSTIN, Minn., I 3. novembra. — Danes je bila končana stavka pri tvrdki A. Hormel & Co. Razlike med delavci in delodajalcem so bile uravnane s posredovanjem governerja Olana. WASHINGTON, D. C., 13. novembra. — Bor-, ba med Henry Fordom in administratorjem John-; sonpm se še vedno vrši. Johnson zahteva, da mora Fo5d krežpogojno podpisati pogodbo z N R A.,J dočim Ford tega noče storiti. Z zadevo se bo bavil sam predsednik Roosevelt ter bo v to svrho pozval prihodnji teden Forda v .Washington. Republikanski senator Dickinson iz Iowe bo takoj v začetku novega kongresnega zasedanja vložil predlogo, naj se prekliče NRA postavo. Po njegovem mnenju je treba "National Recovery Act" preklicati kajti le brez teh ovirajočih določb se bo mogla dežela izkopati iz krize. LOUISVILLE, Ky., 1 3. novembra. — Danes je imel tukaj general Johnson, administrator NRA zelo značilen govor. Rekel je, da je zatrdno prepričan o končnem u~ spehu NRA in da oni, ki te vladne napore ovirajo, glavi jo dr. Graua, da bi se zopet vrnil na vlado dr. Carlas Manuel de Oespedrs. V uvodnem članku svojega lista La Semana Carbo naravnost dolži poslanika Wellesa, da je bil v ozki zvezi 'z v.stajo. Carbo pravi, da kubanski narod želi ostati v prijateljskih odnosa jih z Združenim« državami in zaključuje svoj članek. "Franklin Roosevelt, vi stie prijatelj svobode, vi. ki ste naš prijatelj, vzemite od nas Sumner Wei lesa". 'Dijaški list "Aima Mater" je objavil isto izahtevo. List dolži S. We 1 lesa, da je povzročil preteklo sredo revolucijo, ki je zahtevala 200 mrtvih in več sto ranjenih v dvadnevnih bojih v glavnem mestu in okolici. "Al m a Mater" pravi, da je Wel-| les zasnoval bitko in naskok na t več 1 12.000.000 ljudi, bodo vsi stroški pokriti. Od te razstave pa ni imelo dobiček samo mesto Chicago, temveč tudi železnice, pa rob rodne družbe in bus i. Oil 27. maja do 31. oktobra je Now York Central železnica Mussolini je že pogosto ja.^no izrazil svojo nezadovoljnost nad Ligo narodov, ker nikdar ni bila zmožna rešiti kako krizo. Italijanski odatop od razorožitvene konference ni tako popoln kot nemški. Tehnični izvedenci bodo ostali kot opazovalci na konferenci, da vidijo, ako bo kaj napredovala in imela kak uspeli. Ako je konferenca potrebovala še kak smrtni udarec, ga ji je zadala Italija. Nek italijanski delegat j-e rekel, da bi bilo smešno, ako bi italijanska delegacija še ostala v Ženevi z ozirom na to, da so nemški de. legati odšli. V Liginih krogih so mnenja, da je pruski ministrski predsednik Goering ob svojem. zadnjem obisku v Rimu pregovoril Mussolinija k temu koraku. Francoski delegati bodo zahte- vali, da se skliče svet Lige naro-legacijo iz Lige. odstopil od stran- j dov. da razpravlja o krizi, ki je ke Seiyukai in bo vodil neodvisno gibanje za narodno obnovo. Matsuoka. ki je star 53 let. je ištudiral pravosodje na vseučilišču v Oregonu ter je stopil v di- peluala v Chicago 652.127 ljJT« I?1?«®**® BiI > ravnatelj 3228 rednimi 411 1307 posebnimi jj^ vlaki. Tudi druge železnice poro- ča.io o Isto tako velikem prometu. o vročeni boju morali podati. HULL JE ODPOTOVAL VELIKA OTROŠKA LJUBEZEN Norristown, Pa., 13. novembra. Za Stanleya Chlelwinskega. ki je zaprt zaradi ropa, zid okofli kaznilnic ne pomeni nič, kadar želi obiskati svojo mster. Iz kaznilnice je pobegnil, ko pre-plazil 30 čevljev visok zid in je na drugi strani skočil na cementira-no cesto. Chlewinski je šel *v SSve-deKburg, kjer je obiskal svojo mater. nato se je pa zopet izročil kazni Iniškemu stražniku. Washington, D. C., 13. novembra. — Drža/vni tajnik Cardell Hull je s šestimi delegati v soboto odpotoval v Montevideo, Urugvaj. na sedmo pan-ameriško konferenco. IIull upa, da bodo na tej' konferenci sklenjene meti ameriškimi državami trgovske in druge pogodbe. Konferenca se prične 3. decembra in bo trajala 3 tedne ali pa ee dalje. DOLGA POT ZA DELOM Kenosha, Wis., 13. novembra. Curtis Schilling, star 21 let, je pred 14 meseci odšel z doma za delom. Severni Ameriki in Evropi je v tem Času prehodil' okoli 20,000 milj. Tri dni .zaitem. ko se je zopet Trnil, je našel stalno delo v Racine, Wis. Washington, D. C., 13. novem- je J v soboto zvečer nenadoma povabil na posvetovanje sovjetskega zunanjega komisarja Maksinia Li-tvinova. V predsednikovi privat-|ni knjižnici sta dve uri razpravljala o -vseh zadevah, ki do sedaj še ovirajo priznanje Rusije. Značilno pri-tem je. da je predsednik Roosevelt, poklical Litvi-liova banketa, katerega je priredil a (icninlstrator tza pomč farmer jem. Ilenrv Morgenthap. Washington, D. C., 13. novembra. — V (ponedeljek so'se nadaljevala posvetovanja med predsednikom Rooseveltom m Maksi-mom Litjvinovom in vladni krogi pričakujejo, da bodo do petka pogajanja končana in predsednik bo priznal Rusijo. Predsednik želi skemčati pogajanja do pertka, ker namerava tedaj odpotovati na počitnice v Warm Springs, Ga.. Sedanja pogajanja nimajo za svoj oil j samo priznanje Rusije, temveč tudi "trgovsko pogodbo med obema državama. nastala vsled odhoda Italije. Sedaj ostaneta samo še Anglija in Francija, ki verjameta. da je mogoče doseči kak sporazum gleda razorožitve. Ameriški posebni delegat Norman I>avis je že povedal. da so si Združene države umile roke. kar se tiče prihodnjih razprav, dokler močno oborožene „ ,, . ,, evropske države ne rešijo svojih Odkar se je Matsuoka preko ^ evrorp6kah. sptOr0V in ZOpet Združenih držav vrnil na Japon- monejo pregovoriti Nemčijo, da se sko. so bile vedno razširjene iro-1 1 . , , _J vrue k novim razpravam Nekatera poročila zatrjujejo, da no je sprejel obrambo Japonske pred Ligo narodov. vorioe, da se bo postavil na celo japonskim fašistom. K temu ga je posebno spodbudil Mussolini, katerega je obiskal v Rimu in je sklenil, da bo sam posnemal italijanskega diktatorja v svoji domovini. Vsied tega je zavrnil ponudbo 'zunanjega ministra barona Yasuya Učida in pozneje ponudbo Kori Hirota. da sprejme poslaniško mes^o v Washingtonu. Matsouka je v tesni zvezi z mlajšimi voj>aškimi in reakcijonarnimi krogi. Splošno je priznano, da bo postal ministrski predsednik, kadar pade sedanje Kaito ministrstvo, toda najbrže fie bo prevzel dikta-toretva, dokler vodi sedanjo politiko vojaška stranka pod vojnim minitrom generalom Sadao Araki. delajo to bodisi iz zlobnosti ali pa nimajo zaupanja v predsednika. Narod je začel spoznavati, da so bile postave za obnovo ameriškega gospdarstva sprejete v njegov prid in da so dosedaj že dosti dobrega dosegle. TATVINA SE NI IZPLAČALA Newton, Mass., 13. novembra. V urad Strangroan Manusfactuiing Company so tatovi štirikrat vlomili, pa nikdar niso imeli kaj odnesti. Ko pa so 'vlomili pe«tiČ, so odnesli pet centov. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik « Združenih državah. BRATA STA SE NAŠLA Raleigh, 111., 13. novembra. — Dva brata sta prišla v mesto, eden s severa, drugi a juga. Oba sta Iskala prenočišče v Salvation Army. (Ko sta se imela skopati, sta se sešla -v kopalni sobi. Oba se eaču-deno spogledata. Nato pa Harry Zeiger stopi naprej in poda roko bratu Louisu, o katerem je mislil, da je 'bil ipred 17 leti ubit v svetovni vojni. Spoznala sta se po tetoviranih znakih, ki jih nosita oba na rokah. imata Nemčija in Italija določne načrte za kompromis. Hitler je predložil Angliji. Združenim državam in Italiji svoj načrt za razorožitev ter ie popolnoma zadovoljil Mussolinija v zadevi odhoda Nemčije z razorožitvene konference. Hitlerjev načrt dovoljuje zmagovalcem v svetovni vojni, da ob-drže svojo sedanjo vojsko in se zavežejo. da te vojske ne povečajo in da Nemčiji dovolijo, da pomnoži svojo sedanj-o vojsko od 100,000 na 300,000 mož, ki naj bodo o-premljeni 'a orožjem za obrambo. Po tem načrtu naj bi bilo Nemčiji dovoljeno tudi imeti lahke aeroplane in vse države se naj zavežejo. na ne bodo bombardirale krajev izven votfhe fronte in da se ne bodo posluževale strupenih plinov. ČEBENI PIK ZDRAVILO ZA REVMATIZEM Duluth, Minn., 13. novembra. August Halgren, ki je star 73 let in ki je imel pred 18 leti hud rev-matizeim, je tedaj pričel z rejo čebel, ker je slišal, da je čebetni pik dobro zdravilo proti revma-tizmu. Danes trdi HalgTen. da nima nikakega revmartrama. poleg tega pa ima še od svcyih 157 panjev lep dobiček. K njemu redno prihaja mnogo ljudi, da jih čebele opika----i jo in ozdravijo nermatizem. Bombay, Indija, 13. novembra. \ Nek dxduth&ki trgovec je bil ta-Ko je Mahatma Gandhi sedel ob ko poln revmatizma, ko je prvič priliki javnega shoda na govorni- dospel k Halgrenu, da sploh ni škem odru, so poslušalci pričeli mogel hoditi, sedaj pa je zopet nanj motati jajca. To se je prvi- popolnoma zdrav. Za to zdravlge-krat zgodilo v Gandhijevem jav- nje pa Halgren ne zahteva nika-nem življenju. kega plačila. JAJCA ZA GANDHIJA «til IA40BJ! HEW. YORK, TUESDAY, NOVEMBER 14, 1933 _ Owned and Published by RiOVINIC PCBUBHINd COMFACT (A Corporation) L BM6dt TNU. Place of banoea «10 W. 1Mb Street, Of tbe Corporation and mdrti Borooch of Manhattan. of above officer«: New Terk City. N. 1. G L A 8 NARODA (Voice ef tke Pee#M) leraed Krery {Htj Except Sundays and Holiday« it celo leto relia aa Ameriko la Kanado......................96.09 pol leta ••••••••• »Mt«•• m»■ • • $3.00 |a tetrt leta ..................fl-00 £a New York tk celo leto Ea pol leta.............. Za lnoaemstro aa oelo leto 2>fl pol l€tft •••• $7.0C f8.00 97.00 98^0 Subscription Yearly 90.00 Advertisement on AgreMM&t _"qia> Naroda" tohaJa vaakl dan iivzemSi nedrij In praanlkOT-_ Poptal brea podpisa In oeebnoetl se ne priobtajejo. Denar noj se blaforoll fslLUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proalmo, da se bab tudi prejtaje blvalldče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 219 W. 18th Strte«. New York. K. Telephone: Ctfel«* 1—9878 AMERIKA IN RUSIJA ltooseveltov sklep, da morajo Združene države čimprej priznati Sovjetsko Unijo, ni bil nepričakovan in ni nikogar prenesetiJ. Razvoj na Daljnem iztoku in politični položaj v een-tralui Evropi sta spravila priznanje na dnevni red. Sovjetski diplomati so izredno dalekovidni in spretni,] toda z vso svojo spretnostjo niso mogli vplivati na Ameriko oziroma na Roosevelta. Zbližanju so dale povod najnovejše politične konstelaeije. Dosti so pa pripomogli tudi trgovski in gospodarski interesi. Zavoženo gospodarsko v evropskih deželali je prisililo največje nasprotnike Sovjetske Vnije, da so jo drug za drugim priznali. Najdalje se je obotavljala Francija, kjer imajo pristaši bivšega ruskega carja svoj glavni stan, in odkoder se je vršila proti boljševikom najostrejsa gonja. Polagoma so pa odpadli vsi predsodki, in države so kar tekmovale med seboj, katera bo prej sklenila z Rusijo prijateljstvo, Amerika je dolgih šestnajst let obračala Rusiji hrbet. Sprva se je zdelo, da bo to sovraštvo večno, toda v politiki so se pojavile nove smernice, in treba je bilo nekaj ukreniti, Hitlerjeva zmaga v Nemčiji pomenja vojno nevarnost za vso Evropo. Vojna v Evropi je pa začetek svetovne vojne. Danes sta kalilki miru Hitlerjeva Nemčija in Japonska. V obeli so na krmilu nestrpni nar ijonalisti. Obe hočeta imeti svoje mesto na solncu in razširiti svojo oblast. Obe »ta izstopili iz Lige narodov, da bi lahko neovirano nadaljevali s svojo imperijalistično politiko. Za shi-caj vojne imata obe skupne interese. Do zbližanja med Sovjetsko Unijo in Združenimi državami so dovedli dogodki na Daljnem vzhodu. Japonska je najprej pogoltnila Mandžurijo, za Mandžurijo sta pa na vrsti Severna Kitajska in rusko ozemlje z Vladivostokom. Prodiranje Japonske pa ogroža stališče Združenih držav, ne le na Kitajskem trgu, pač pa tudi na Tihem oceanu. Takoj ko je Japonska izstopila iz Lige narodov, se ije začela z mrzlično naglico oboroževati. Washingtonske in londonske pogodbe o razorožitvi so izgubile veljavo. Oboroževanje na Tihem oceanu je v polnem teku. Sovjetska Unija in Amerika sta z ozirom na Daljni iztok navezani druga na drugo. To dejstvo je dovedlo do zbližanja, ki bi se moralo že pred leti završiti. B CE NAMERAVATE V DOMOVINO? PUite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po cetai ter udobno potoVaH. SLOVENfC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU KTew fork^y.Y 216 West 18 5 Barberton, Ohio. V dolžnost si štejem, da se mo-ram zahvaliti vsemu občinstvu iz Barbertona in -drugih rua^elbin. da. ste tako v velikem številu obiskali našo igro "Mikiova Zala". Vem, da ni bilo nikomur žal za par ur, ki jih je agubil omenjenega daie v dvoraaii, saj je imel užitek od njih. Prav 'lepa hvala. c. e. g. župniku J. Medenu za oglas v cerkvi. Enako se zahvalim tudi društvu sv. Jožefa K. S. K. J., ker je bilo tako prijazno. cla nam je dvakrat odstopilo dvorano. Človeku se kar dobro zdi, ko vidi, da je počel na<3 svet skupno delati in se zavedati, da smo v«i Slovenci. Fara Pre« vete ga Srca Jezusovega je povabila dram. društvo "Slovenija" d« priredi igro v korist slovenske cerkve v Barfoer-tonu. Dramatično društvo se je povabilu odzvalo in sklenilo, da priredi v ta nanven na Silvestrov večer lepo igro "Mlinar in njegova hči". Bo zopet nekaj lepega na odru. Igralci so zojn>t pri volji, da *e bodo žrtvovali, da bo čim 'boljši UNpeh in da 'bodo pokazali, da jo dramatično društvo "Slovenija" na nepristranski podlagi ter je po društven ill pravilih na uslugo v?*eni, :kdor se obrne nanj. Naše društvo ne pozna strankarstva. ampak goji dramatiko in obdržu-je na« lep slovenski jezik. Vsi oni, ki malo zavidate vse to, pohabite in stopite z nami. Se teh (par dni našega, življenja porabimo i v korist slovenskega naroda. Ako malo pomislimo, še'dobrih par let. in ostareli homo in ne. bo nas več zanimala javnost. Ostali bomo doma. in vse naše .slovensko de>lo na -kulturnem polju bo ostalo 71 nami doma. To je živa resnica. Ako ameriške oblasti ne Spremene postav in odpro kvote za nove priseljence, smo mi zadnja generacija,, .ki more v slovenskem jeziku in v Slovenskem čutu pokazati življenje, slovenskega naroda. Ako bo zabranjen prihod i-z sa.tre domovine, .se bodo ua.š lep .slovenski jezik in naša! Governs k a dela izgubila prej ko /l)o dolgo v valovili araerika-nizma. Marsikdo reče saj imamo slovensko mladino za seboj. Da. ali ža-librtg, mladine ne zanimajo naša dela. mladino zanimajo druse zabave, katerim je. priučena in nikdar ne bo mladina to pokarala v slovenskem jeziku, kar lahko ti pokače>iu ki ti bije v prsih pravo slovensko srce. Ne bom preveč zavlačevala mojega spisa, ker prostor v časopisu je dragocen. H koncu se zahvaljujem uredništvu Glas Naroda za moj prejšnji ^dopis, tki ste mi ga priobčil in vam žeflim mnogo novih naročnikov. Antonija Može. Library, Pa. ^ Dasi je precej naročnikov Glas Naroda v naši naselbini, se že dol-ko časa ni noben oglasil, zato fem pa jaz namenila napisati par vrstic. iDelavske razmere so se nekoliko iaboljSa'le. Montour No. 10 dela sedaj »vsak dan, podnevi in po- THE LARQE8T flLO VgffJL P4DIT j^L gj.,^ BLAZNIKOVE INasi v Ameriki Prati ke za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20C s poštnino vred. Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. U 79 MARTINOVANJE. noči. od kar je Pittsburgh Coal Company r xlpisala N1LL Kakor govorijo, je >]>odfpisano tudi od United M i ne Workers of America. Jaz ak so večina tisti, kateri stanujejo v kompanijskih hišah. I'osebnih novic nimam za poročati. Zima se bliža. Kaj pa ti. Peter Zgaga, ali si dobil kakšno debelo Marjaneo. da to bo »rrela po zimi. Ce je. še nimaš, ti .svetujem, kako naredi, kadar te bo zeblo. Ivar v pač zlezi. tako tudi jaz naredim, kadar me zvbe. Sem radordena. ali bosta Toni Reiner in pa. Uršika Ivronek odkrila ljubezen drug drugemu. Mislim. da najbrže. da ne bosta toliko trpela. Pozdrav vsem čitateijem Glas Naroda, listu pa mnogo uspeha. Poročevalka. PRED ODHODOM DOMOVINO Pozdravljam* v.se svoje tmance in prijatelje sirom Združenih držav in se vsem še enkrat toplo zahvaljujem. ki so se bili za. časa moje nelsreče. tako zavzeli zame. Slovenski javnosti je menda še v spominu moj .slučaj, ki se .ie bil • dogodil pred dvajsetimi leti. Ponedolžnem sem bil obsojen na dosmrtno ječo ter preživel osemnajst let in pol v zaporu, pre dno se je izkazala moja nedolžnost. Vest mi ne očita, da bi kdaj komu kaj slabega storil, če sem mu pa storil, naj mi odpusti. Odpustil bi tudi njemu, ki mi je napravil strašno kriviwo, alio bi prišel k meni in mu rekeJ, da mu je zajl. V dom'ovino se podajam s posredovanjem potniškega oddelka Glasa 'Naroda. To slovensko pošteno (podjetje vsem rojakom toplo priporočam. Joseph Erjavec. IŠČEM strica Jožef Grčar-ja iz Polšnika, okraj .Litija, kateri je odšel v Ameriko pred 42 leti. IKer so izumrli vsi sorodniki, ibi prosil naj bi se oglasil na naslov: Fele Prane, trgovec, Domžale, Slovenija, Jugoslavija. (2xl4&15) DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ................ Din. 100 " $ 5.05 .................. Din. 200 " $ 7.35 ..................Din. 300 " $11.95 .................. Din. 500 " $23.25 V................. Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.30 .................... Lir 100 " $ 18.25 .................... Lir 200 " $ 44.25 .................... Lir 500 " $ 88.80 .................... Lir 1000 " $177.— .................... Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. izplačila v Ameriških dolarjih za Izplačilo $5.00 morate poslati — t 5.79 " 110.00 " r__.$10.85 » $15.00 " »» _____$18,— »» n 120.00 " » _____$21.— •» •» $40.00 •» " ______$41.25 " » $50.00 »? »•___.$51.50 r Prejemnik dobi v starem kraja Izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino |i._ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUI Nmroda" ill WXBT tU h BTBEXT NKW TOBK, N. T. 8. novembra popoHln.<> je biL libit neki neidentifi-eiran ropar, star oltrog let, ki je bil usodno obstreljen tekom strelske bitke med 24-letni m Lonis Kunčičem in štirimi band iti, ki so skušali oropati njegovo restavracijo v o-srčju slovenske naselbine v Gollin-woodu. Ropar je bi! najden kasneje zleknjen v roparskem avtu, ki je treščil v poštni nabiralnik na vogalu E. 152. St. in Westropp Ave., ko je roparska tolpa zbežala. ilvunčie je ]>ovedal policiji, da je 8. novembra, zjutraj dvignil na banki $2400.. da izmenja čeke za delavce pri N. Y. Central železnici, in da je stal aa prodajno mizo. ko so roparji vstopili in naročili pivo Trenutek nato pa so bandi-ti že potegnili revolverje ter Ivun-čiču in petim gostom, ki so se nahajali v lokalu, ukazali dvigniti roke ter se postaviti ob zid. Gladys Kunčič. žena lastnika, in njegov« sestra Mary Ivwlsinski. p:i se nista ozirala na ukaz ter zbo-' žal i ven skozi vrata v ozadju. Ko so roparji slišali, da ženski kliče-ta na pomoč, so bežali iz lokala ter skočili v avto. Pred no pa so avto mogli spraviti v tek. je Kun eič segel po revolverjr. ki ga je imel pod prodajalno mrzo ter nstre lil kar skozi okno na bandite. Eden .izmed roparjev je ustrelil petkrat nazaj, toda v razburjenosti je .slabo meril in na. skvo ni bil nibče zadet. Po treščenju v postni nabiral-i nik so trije banditi pobegnili peš. dočim je bil Četrti najden v avtomobilu s kroglo v tilniku. Kdo je ubiti bandit, ne ve nihče. Tudi lov policije za njegovimi tovari.-i je bil do.sedaj brezuspešen. — V Chicago je bil Math J. Turk, bivši glavni tajnik 8XTM, priča dimnega ropa v prostorih bivšo Železni je ve banke na oglu 2<>. ulice in Springfiled Ave., kjer je zdaj nastanjeno češko posojilno društvo. Turk je sede! pri mizi v ozadju, ko je stopilo šest bandit ov. s puškami v rokali. Ukazali .so navzoči m, naj poležejo po tleh in Turk je I?gel zraven mize. Njegov sosed je pa iztegnil roko do signalnega gumba na tleh in in eden roparjev je to opaizil ter treščil dotičnika s puško po glavi. nato pa. je začel streljati v po-d in ena krogla se je zarila v tla tik ležečega. Turka. Toda signal se je oglasil in bandit je so hitro pobrali okrog $300 v gotovini i/za omreženih; oknih in pobegnili v 2 avtomobilih. Posameznikom ' niso vzeli nič. ker ni bilo časa. — Neki »Tohn Skendrovič je bil v torek obsojen v Chicago. III. na šest mesecev zapora, ker je zagnal opeko skozi šipo svoje bivše kra-jaške delavnice na severni strani mesta. Skendrovič je leta 1029 pro'dal delavnico in kupil stanovanjsko hišo. J^-išla je kriza in izgubil je hitšo in* vse prihranke. Pred nekaj dnevi je šel mimo svoje bivše delavnice, ki bi bila lahko -še njegova — in je zagnal peko v okno iz same Jeze. ker je bil tako nreinnen. — Na Calumet. Mich, je preminula Catilierine Ceaser. mati'orga- Slo venskem krst novopra V soboto je bil v Domu v Brooklyn n vina. Slovensko pevsko društvo "Slo. van" je kakor vsako leto, tudi letos posvetilo temu velevažnemu dogodku reo pozornost. Ker sem, če je le mogoče, pri uničevanju božje kaplje vedno navzoč, bi.sko-ro ne bilo prav in pošteno, ako bi krst zamudil. "Slovan o ve" prireditve so na glasu kot zelo zabavne in polne užitka. Pevci, da jim tako izlepa nistinje v slovenski cerkvi. Pokojna je. prišla na Calumet leta 1878 ter je od t let. PRISELJEVANJE IN IZSELJEVANJE no najdeš para, odbor pa skrbi, da zapitotc gostje vsako prireditev vedrega obraza s trdnim sklepom v srcu. tla SP bodo tudi pri-fvodnje udeležili. Predsednik Mr. Pi mat ter odborniki -— Mr. Svet. Mr. (riovanelli, Mr. MajdiV in drugi že tako skomandirajo. da jo sleherni zadovoljen in ^p nikomur ne mudi. Odkar so prostori Slovenskega Doma prenovljeni jaem bil v Soboto prvič tam. Zgornja dvorana je prostorna in odgovarja vsem zahtevam, dočim je v spodnjih prostorih dosti bolj domače in prijel no. Veliko zadovoljstvo je v kuhinji, kjer ti gospa Župančičeva postreže v. dobrimi klobasami, na kegljišču se vedno vrše vroče tekme, pa tudi pri bari je prijetno, če pije« pivo, seveda. Vino »pa ni kaj prida: rdečkasta tekočina, v kateri se borita jesih in euker za nadvlado. V ustih prevladuje cukren okus, dočim ima v želodcu jesrh prvenstvo. "Vino" je še lansko in upam, da bo letošnje bolje in bolj pitno in da bo imelo slast že vsaj malo po vinu. Na Martino vanje sem dospel že preje^j pozno. Dvorana je bila polna in gostom so stregli natakarji golili kolen in v irhastih hlačah. Ženska sodba je bila soglasna : da ni na svetu nič gršega in bolj neokusnega kot moško koleno. 'Imajo prav in se ž njimi popolnoma strinjam. C bogi mošk i svet .se v tem delrkatnem pogledu ne more niti malo z žensko pri nierjat i. Videl vsepolno tzmaneev in j>r'i-ja tel je v ter za hip prisede) k filo zolskeinu Ivanu Adamiču, muzi- ku in ;peveu ''par ex«*llenoev. ki ni v teku dolgih trinajstih let blaž»>-nikdar dobrega pi Tekom fiskalnega leta lO.'W — t. j. od 1. julija do 30. junija 19:1:1 — je bilo pripuščenih v Združene ; države le 23,068 novih priseljencev. Poleg njih je prišlo 127.M0 ne-prheljeneev: inozemeev na za-l časni obisk, priseljencev na po-' vratku iz obiska v stari kraj. u-radnrkov inozemskih vlad itd. To število priseljencev je značilno, ako se primerja s prejšnjimi leti: j % lL'KI Ifttfi : 307.255, 1020 : 270.G78. 1030 :: 110 •Prohibicijf 241.7(H). 1031: 07.130. ]932:(va p0-1'^1- j Cerimonija blagoslavljanja bila nadvse pomembna. I zborni 1031: 07.130. 35.576. 1033: 23.0(58. Leta 1033 je izseljevanje znat-,, no premagalo priseljevanje. Kar' 1-raloc -JoliT1 -^laoek se je prelevil 80.0(il tukaj nastanjenih prise- v (lolon-l'ske-a Parčka in s čašo v 1 j en cev se je za stalno iz.seIilo iz j roki Zi1Ptl1 0 "•'•■^»n <"lovcku, ki je Število o/l šli h I y smrtni uri poklical P. o ga 'za pričo da mu bo ob zadnjem kozarčku pel večno slavo in čast. Vino je blagoslovila dostojanstvena postava v škofovskem or- Združenih držav. Število odšlih ne-priseljencev pa je bilo 163.721.1 Skupaj torej je prišlo 150.728 ( inozemcev. odšlo oa 343,802. Zgu- i ba znaša torej 03.074. I t. -Tugoslaivije je prišlo 105 kvotnih in 558 nekvotnih .priseljen ; ~ Kdo Pa ^ to? Kdo P" -i«1 tr>: ceb. Kar se .tiče narodnosti, se mo- ~ «o ugibali vsekrižem. ramo iposlužiti zastarele metode i To svoit — «« hi- prLselteniškega urada, ki povazde-!P0ia^Jevati odborniki "Slo-Ijuje .Jugoslovane v tri skupinevaila" P« .N«z 1. Bolgare. Srbe in Črnogorce, o i tovd. da ni sveti Martin, pač pa Hrvate in Slovence, 3. Dalmatin- j Swt Anto»« "Slovanov" tajnik in ee. JlosaneAe in Ilereegovee. zastopnik "Glasa Naroda". Bolgari. Srbi in Črnogorci: — ! blagoslovljeno vino ,je bilo ze-Prišlo v Združene države: 02 pri-;,° dohro ~ -men-da je bilo iz kleti sel jene e v, 232 ne-priseljencev,' Mr- 'Kosirnik-a — samo premalo ga skupaj 324. Odšlo: .">82 izšel jen-iJ> biI° zn *ako veliko kompanijo. cev. 750 ne-izseljeneev. skupaj | Tak(>i mi je prišid na pomot? Mr. 1332. Odšlo jilh je torej 1008 .vec John Hah-ian (Meserkov). ki je kot jih ie prišlo: ime! Prtd" mizo Hrvati in Slovenci: - Prišlo: 117 priseljencev in 318-neprLseljencev, studenček takeira vinčka. kot ga že dolgo nisem pil. A' rajanju. pet«ju in veselju se skopaj 435. Odšlo: 367 priseljen-1 Približala zgodnja ura. in tre n e -i zš e 1 j en e e v, skupaj ; ,)a ;so odpraviti, kajti po mojem mnenju nI v vsej Ameriki c»v in 734. Odšlo jih je torej 299 več kot jih je prišlo. 'Dalmatinei. Bosanci .in .Ilerce-govei: — Prišlo: 20 priseljencev in 77 ne-prlseljencev, skupaj 07. Odšlo: 140 izseljencev in 340 ne-izseljeneev, skupaj* torej 48f>. Odšlo jih je 380 več kot jih je prišlo. Vsled prebitka emigracije-nad imigraeijo je torej število Jupro-slovanov ( po narodnosti) v Zdr. državah padlo lani za 1606. PL1S. v vsej večje ra'Zdalje kot je med Kidge-woodom in No rtih Bergen v državi New Jersey, če se človek po polnočni uri odpravi na rajžo. In kakor A^elej, je bil tudi to pot Mr. Viktor Kobilca tako prijazen. da mi je ponudil v svoji kari prostorček med dvema lepoticama, najbrž zato. da mi bo pot prijetnejša in krajša. Nikdar nimam nobenih pregrešnih misli, toda Martinova sobota je Martinova sobota, in sem mislil. da bom vrhu vsega mogoče še kake sladke dobrote deležen iz leve ali desne strani. Toda usoda je hotela drugače. Komaj smo bili dobrih deset blokov od 'Slovenskega Doma, je začela 'kara šepati in se je slednjič sumljivo nagnily na desno stran. Mr. Kobilca in Mr. K uči gaj sta skočila s prednjega deleža in kon-statirala absoligten flat na zadnjem desnem kolesu. Kolo sta snela. so podprfa s šibkim "jackom" in se odpravila v bližnjo gazolin-sko postajo, ki je bila v tem .slučaju oddaljena najmanj tri četrt ure. Toliko tja in toliko nazati. Pred odhodom sta nam pa zabi-rila: — Nihče naj se ne gane. Vsaka najmanjša kretnja je lahko lusodepolna. (V se bo kdo le mj^Jo premaknil. bOste s karo vred v«i trije v jarku. Dolgo, dolgo smo čakali. Kegi-ben sem sedel m prestajal peklenske muke. dasi mi na desni in levi strani nebeški ogenj gorel. Vsega onemoglega in trdega so me v 'zgodnji jutranji nri pripeljali domov, za kar se jtm LOrreno zahraTim. ' MGlaa Naroda" Dopisi. Peter Zgaga DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, __ _ * ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čita samo članstvo, pač pu Slovene! ▼ Tail okoHcl, CENE ZA OGLASE SO ZMERRE "t|LAB S AR 6 DA" IMS NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 14, 1933 TBB hMMQm SLOTS** DAILY ftV.li Mladost ne pomeni neko peti /ivlj*nja. Mlndmt je neko stanje dtihn. dnše. srca. Pri njej ne gr.? za rdeče ustne, polna liea iu prož-ne ude. To je narava volje. svoj. ►tvo domišljije. moč čuvstev. To je svežin* pr!ol>okili vrelcev življenja. Mlaclos! pomenja ognjevito prevlado hrabrosti nad plahostjn. pre-iim«"- hrepenenju po dogodkih nad ljubeznijo do miru. Te -tvari so v petdesetletniku cesto živahnejše nego v dvajsetletnem mladeniču. Nihči« m* ne postara s tem. d;i 1 kratko in malo probije neko število let. Ljudje se starajo s tem' (^(;g=KK=»o<==>o MLADOST da puščajo svoje vzore na cedilu. I^eta grbančijo kožo. Opuščanje navdušenja zgrbanči dušo. \epo-koj. dvom. nezaupanje do samega ,-ohe. strah in brezup. — to so dol-ga. dolga leta. ki upognejo srce in čilega duha pretvorijo v prah. Naj mu bo šestdeset ali šestnajst, v *reu slehernega človeka biva klic-, k: vabi čudo. sladko presertečenje nad zvezdami ter mislimi, neustrašno izzivanje dogodivščin, otroško slo po tem, kar pride, veselje na igri življenja. Tako si mlad. kot je tvoja vera. tako star kakor tvoj dvom. Ta- ko mlad. kot tvoja bojazen. Tako mlad kot tvoja nada, tako star kot tvoje ohupovanje. Na sredi tvoje-g«i, srca cvete večne zeleno drevo. Ime mu je ljuba v. Dokler cvete si mlad, kadar i.mrje, .si star. V .središču tvojega srca je bre/.-*ična postaja. Dokler sprejema iz-vestja o lep iti. nadeji. radosti, veličini. srečnosti m sil3 od zemlje, od ljudi ter iz neskončnosti, dotlej si mlad. Ako ne more ali ne mara več prejemati takih poročil; če je vse središče tvojega srca pokrito s snegom cinizma in ledom pesimizma. potem si se postaral — pa naj ti bo šele dvajset let! • OBIČAJI AFRIŠKIH PRITLIKAVCEV Znani potovalec in misionar nrof. strr.šne sulice, lonce. sni. to^ak iu Paul Schebesta je predaval te dni Irugo dobivajo od sosednih zamorila /.agrelrški ljudski visoki šoli škili rodov, ki jim spet dajejo v preti natlačeno dvorano o svojih j zameno svoj lovski plen. slouovo potovanjih in doživljajih meti no-I kost itd. Moški hodijo vsak dan na tfanjeafriškimi pigmejci. Sehelv-j lov in nabirat sadeže, posebno sta seje specializira! za proučiva- spretnost kažejo v lovu na slone, n j * tega zanimivega človeškega ki jih obvladujejo tako. da se pri-pleinena, ki ima svoje zastopnike plazijo do njih in jim z ludi v Zadnji Indiji in je svoja ir- no -ulice prenežejo kite vr.janja ilustriral z l»ogatim dinpo- da se zgrudijo na tla. Se vet l a pa /itivnim in 1ilm>kitn materialom, zahteva ta nevarni lov tudi številu^ sporazumeti > pomočjo tega bobna, ie prosil n-koč nekega zamorca, naj pokliče /. njim svojo ženo, ki j< delala daleč, od koče na polju, češ, da ji mora nekaj povedati. Mož je začel bobnati in deset minut pozneje je žena v resnici pritekla na vso sapo naravnost k misiojiarju-iitVnjaku in ga vprašala — kaj ho-"e -— znamenje, tla j«* 1m>1rmi tltibro (»pravil svojo nalogo. Ziiana je zgodba, da so zamorci že tri dni |mj Notranje;)friških piginejeev. v katerih \idi znanost zadnje potomci- nekega pračloveškega plemena, je še zelo malo. Živijo v najmanj raziskanih delih Konga in st» zelo žrtve. Zanimivo je. da si pigmejci v nasprotju / zamorci radi privoščijo simpanzovo meso. Zamorci >matrajo namre*'- simpanza za človeško bitje, pritlikavci pa ne. Xa l.ojazljivi in nezaupljivi. Starejši,misionarjevo vprašanje, zakaj ne "»o zelo bojazljivi in mnogofitevilni j smatra šimpanza za človeka, j«4 ne-potovalei vedo mnogo povetlati o »ki pigmejec prav bistro odvrnil, njihovi zahrbtnosti in njihovih-da z ito. ker simpatizi ne poznajo strupenih puščicah. V ozemlju, ki -ognja. , 1 • f /."t-ti I »«l . t | Čl -»»F '.O I I I * M V 1 f.\- III UU1 IV > 11 z ostro kli- J 1. » .. ... ... katastronn pi-ekomornika 'Titani-l tte v piši-alih' .. ... ... .. .. 'ca po vsej A Inki. tudi v najbolj odljmlnih delili, vetleli za to kata- | • trofo in to samo pt» udarcih z bobnom. ki so razširjali vest od roda tlo roda. k:ik >r ogenj po celini. l're-težna večina belokožeev v Afriki je dosti pozneje zvedela zanjo navzlic j vsem brzojavnim napravam in !drugim modernim pripomočkom, i ZAŠČITNE SNOVI ZOPER POŽAR Zaščitne snovi .zoper požar so mešaniee raznih kemikalij, s katerimi prepojijo gorljivi predmeti (les. blago, papir), da ne morejo razviti plamenov ali da postanejo sploh negorljivi. Ze prepleska-lije lesenih predmetov, sten. tra-movja itd. z vodnim steklom, zlasti če mu primešamo kred«*. azbesta in podobnih snovi, daje jamstvo, da ti predmeti ne bodo takoj zagoreli, kar je v mnogih primerili labko zelo važno. Bolje pa se drže prepojit ve, impregnacije. Poti pritiskom z amonijevim sulfatom in amonijevim karbonatom prepojeni les se n. pr. ne vžge in ne prenaša plamena dalje. temvef- zoglcni počasi nekako do globine 1 cm in ne tli dalje. Po nekem drugem patentu se les nio-talizira. to se pravi prepojijo ga zaporedoma z raznimi kovinskimi ( raztopinami, ki >e v notranjosti j združijo potom v neraztopljivo u--eillino. Najvarnejši pa je postopek s eelonom. pri čemer rabijo bromovi derivati kot podlaga. Po tem postopku iinpregnirani predmeti n>* gorijo iu ne tlijo, ost a ne j ► mehki in prožni in ohranijo barvo. Impregnacija se ne izpraši. izpuhti ali izoveti. kakor pri mnogih drugih impregnacijskih sredstvih in tako preparirani predmeti •-<> zato dolga leta in praktično skopaj neomejeno varni pred uničenjem po požaru. Blago, ki e tudi ne vname rado. DVE SIROTI Sžk Spisal A. D. EKNERY «ra je prehodil prof. Scebesta in ki je dvakrat večje od Jugoslavija, jih živi kakšnih 25.000. govore pa 1 r» različnih jezikov, t. j. jezikov listih zamorskih rodov, s katerimi Kadar ima pritlikavec dovolj hrano za en dan — na jutrišnji dan nikoli ne misli — se vdaja ple-•u. katerega se udeležujejo že majhni otroci. X.i filmu, ki ga je raz živijo v simbiozi. Raziskovalec je iskovaleč pokazal, je bilo videti, ka- naletel na posamezne pritlikavce, ki mi gladko govorili po ."> jezikov, znak njihove naravne inteligence, o kateri ima Schebesta sploh visoke pojme. V evropskih šolah hi njihovi otroci nič ne zaostajali za povprečnimi evropskimi vrstniki. Pigmejci živijo v značilnih kočah. ki so poWibne panjem in so po zunanjosti za nase pojme naravnost strahotno grtli. Xe poznajo obdelovanja železa in lončarstva, svoje CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA i Angleško-slovensko ko se je plazil celo neki dojenček med plesalce, in posnemal kolikor je mogel, njihove kretnje. V tiru- ' gem it filmu je prikazal življenje ENGLISH SLOVENE READER po zamorskih vaseh, kjer ima ples j STANE SAMO tudi veliko vlogo. Videti jo bilo j tudi boben na razporek. ki nado-I mestu je pigmeoceni iu zamorcem — brzojav. Profes. Schebesta pri- j Naročite ga pri — poveduje t, tem značiIno zgridbo. KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 210 West istii street NEW YORK CITY Berilo 1X Cj i>JU $2 Da preizkusi, ali se morejo primitivci v resnici na dolge razdalje Knj u Glas Naroda" igarna SLOVEN1Č PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Str-rL New York POVESTI in ROMANI {Nadaljevanje.^ P« strani klobuk ... Plat kr«M________________________ Pri ttrleii ______________________________ Pral boijl ____________________________ Patrla, povest Is Irske jnoaike dobe _______________________!____ Prta I ] obete n .......................... Po gorata In Minah Pol litra vipmvca ..... Poslednji Mehikanec Pravljice B. MaJar Predtrtaol, Predem In drogi svetniki v gramofona _________ Priredbe faheliee Maje. tMa ves L— Ptlee selivke, trda ves____________ Pred nevihte ....................................J9 Popotnik! --------------------------M Poznava Boca' _________________M PMd _____________________SI ---m--m t i* riWWy O ................................... .Ji gVi^ ll ■ a—ae * nw«l ......................................JZA Prtsetn Horonskeca davnrjn----tt Pravljlee In pripovedke (Kointnik) 1. sveeek ------------------------ 2. cvetek--------------^M Prvi« ned Indljnnei...—.................JI Pregndjanje InlKJuMhth rttjT. Jev---------------M Rehinsen ----------------------M Itdete (O bete vrtnica, povest______S« Mete aegin-----------------------71 tiete hoUMn___________________UU ^Isj^ipol Dil^thi ves. 1 i1 "..-venski inljivec .......................n>n flnvenSnl MHM^ trd. ves. ........ Mgfs kvCft ^m^________ZZZIL^ja ...M JI ...M ...M ..JU Sanjska knjiga, v«Ukn ______________30 J Sanjska knjiga, (Arabska) ________1.50 Spomini Jigoslovanskega dobro-voljea, 1914—1918 ...................1-25 S redox! md. trd. ves. .......................m brt*--------------------------------49 Stranete vojne _____________________________M Stlrl »rti. 4. sv............................85 Smrt pred hiše -...............................„«5 Stanley v Afriki ............................... Spomin snanega potovalea..........1.59 Stritarjeva Anthologlja. broi ______.89 Siste Šesto, povest ls Abrocev ........^9 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mlatUno priredila Utvs, 111 f>traai. broB. ..............85 St. 6. (Novak) IJnobsumnost__M fit. a Akt Stev. 113 __________________.75 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) PhftMhi sodobne f'Jr* zoflje, »47 strani, broS. ..........7« St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternooe, reiijefoa karikatura In mlnoloSti. 65 str., bro«..........25 Sin medvedjega loven. Potopisni roman.................... ................. Student naj bo, V. sv.............. Sveta Notborga _________________ Splsje. male povesti ______....___ I St. 11. (Pavel Golla) Peterikove poslednje snnje, boiična povest j Št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, narodno gospodarski spla, poslovenil d«. Albin Ogrls. 236 str., brofi. ...............................................J .....J5 Šopek Sam starke Svete net ........ Svetlabe in senee Slike (MeSko)__ Spake. JI Jk ji 1J59 j99 trd« ven. SHAKESPEARE?A DELA: Machbet trdo ves.___________ brolirano Otheio.............. Sen Kresne neii 79 -79 Splošna Knjižnic A: ftt. 3. (UU RoktnsO) ..1MMI Ijadfkt drams v 4 dej., Ml loo strani ____________——...__m 6t 4. (Cvetko Golnr> klanje, Ubrane pesmi, 184 str„ 81- 15. tUMinA In Jales de Gos-eoort, Benee Ha u per in_______ St 1& (Janka Samec) Življenje, pesmi, 312 str- broS.__________ St. 17. (Prosper Marime«) Verne dnie v vleah, povest, p.*evel Mlr-Ko Pretnar, 80 atra........... St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni svso, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek. 124 strani, broi------ fit. 20. (Jul. Zeyer) GmpaH In Kemoraenki, japonski roman. Is CefiClne pre vel dr. Fran Bradic, 154 strani, hro& _________ fit. 21. (ffrilolln Žolna > DvSnnJst kratkotesna ftgOdMk, O, TS «tr. fit 22. (Tbistoj) Krentierjevn ...49 —45 fit 28» (Sdphottes) Antigone, Sni- na Igra* poslov. C. Goiar, 00 str. IMttlKM' JOŽEF TRINER O VINSKI SITUACIJI V EVROPI. Vodilni vinski strokovnjak g. •Tomf Triner. prego oeno-1'illstov ali ljubiteljev vin v tej deželi, ki so ponos.iii in imajo radi nemška renska vina. ali pa lahka francoska Clarets vina ali mehki okiu+ni Burgundies ali pa težka Irkerna vina iz iužne Španske, takozvane Ports in Sherries. Drugi zopet imajo radi italija.ii-sk« vina. rehoslovaška ali jugo-slovaruska vina. Naža firma se morn Kprijazniti s temi fakti. Zato j«1; Josipih Trinerjevji družbrr ]>o-slala že zgodaj letaš svoje kupce v Evropo v ono kraje, ki slovijo radi dobrih vin. Ti Tri ne rje-v i kupci no obiskali v.se znamenite nemške, francoske in italijanske, čehoslovaške in jugoslovanske vi-narne in so nakupili velike količino izbranih vin. Ti kupovalci bodo ostali v Evropi in bodo neprestano kupovali vina in iste dt>-pošiljali v na.šo vinamo r Chicago. Tako l>odo tisti, ki si bodo lahko privoščili dobra imenovana vina za«do voljni. Triner pa ni pozabil tudi onih. ki ne morejo plačevati jvisokili za taka vina. Pred probrbici-jo je bil &vmpaije<* samo za bogate ljudi. Sedanje 'razmere jja so zmanjšale knpovaInf» moč. ljudi, in ker je treba « tem računati in Trmerjovi drližbi se je posrečDo. da je prišla do izhoda in sicer, da se bo lahko prodajalo v majhnih steklenieafi šampanjec p« 50c iu v večji*steklenici ipa po $1.00. Prvi bo ta koz van i Triners Rekav Sea in drupri Trrners Cabinet Mouseanx. Vsa»kdo bo lahko nži-val iz\Tstno vino •šainpaaijštaega fipa, kateri se da na podlagi izjave fraweoskih ekspertov primerjati z najboljšim. Šampanjcem. — StaTO jre^lo Trinerjeve družbe je: zmerna -cena. Za one pa, ki bodo hoteli fran-coski Šampanjec najboljSe vrste, bo imela Triner jeva družba r za-togi tudi tie vrste blapo. Mr. Joseph Triner obljublja, da bo povedal prihodnjič «roje mnenje tutdi o situaciji žganja in bri-novea tukaj in v tujini. — Toda, — je jecljala/.ena. — ker je pri- j njega, kot bi lmtel reči: ;ili me niste (»krn-kovan v Grand Chateletn na verigo, nio- dli >. ras sam dobro vedeti, da se um bHža zadnja ~ Ko«« j"141 P41 Z(1<'U Pri m« stre. vil ? nra. • — Še ne!... Ljudje našega kova znajo še — Svojo malo nečakinjo Marto, štiri-niti, če jih že zasačijo. In ves razburjen je najstletno dekletce, nežno kot jagnje, ki j)ripomnil: l)41 P° marljivost i in delavnosti prav nič ne — Ce bi bil jaz v njegovi koži... j.rise- j »nistaja za odraslim moškim. gam })i*i vseh hudičih, da bi še našel šred-| — Toda'ta mu ne zadostuje u\ ves dom. stvo. kako uiti iz njihovega Chateletn. — De Frolands je vzel n.n moje 7 nest o — Rada te slišim tako govoriti, dragi moj. cno svojih sestričen. .. saj veš. .. siromašno Če hi te kdaj prijeli... bi upala do zadnje- sorodnieo, ki je pa dobra, da mu po potrebi ga trenutka... Komaj pa že eakam, da nam nadoinestuje služkinjo. z enim udareem preskrbis bogastvo, da boš | — Torej je ta sti-ie sam z dvema ženska-niogel končno opustiti ta posel!. .. * j ina, od katerih je ena še dekletce.. . _________Froehard je na])enjal sluh; pogovor obeh Froehard je sklenil prisostvovati ušmrJ radovednežev ga je očividno zanimal, tit vi Mandl-ina in dveh njegovih pajdaševi ~ I)a- — je odgovoril Laviolette. — in zasačenih obenem z njim. nia,{l mu je brezmejno udana. To je Čakati mu ni bilo treba dolgo. Preiska- P«ff"nia in potrpežljivosii. a - tem vaje bila hitro končana in razbojnik je pri- j starim vragom je treba imeti potrpljenje! šel pred sodišče. > j Toda ubožiea prenaša neverjetno potrpežl ji- Čakati mu ni bilo treba dolgo. Preiskava vo vso muke. vso sitnost in nervoz- je bila liitro končana in razbojnik je prišei nost. Edina njeny želja j«' olajšali stari ra pred sodišče. valini zadnji- dni življenja, in tako me je Sodišče je izreklo obsodbo, po kateri na.i} 1^-il starca nenadoma odpotovati. — Kaj ne more biti en dan brez zdravni- ka > — ljahko. todr, Marta je hotela izrabiti lo priliko in ]ioklieati slavnega zdravnika ])n roe bera. — Drot-ehiii ? — je ponovil Lavitle Cim je napočil dan usmrtitve, je odšel Froehard z doma in se napotil proti mori-šeii. Oblekel se je za to priliko kot premožen meščan. Modil je od gruče do gruče iit poslušal, kaj ljudje govore, da bi zvedel, kaj misli množica, ki je tako nestrpno pričako-j 77 1>ror*oll,a vala usmrtitve. j prijatelj. — tega j»a poznam... Stanuje v Krvnikov pomočnik je pa postavljal ta čas na morišču kolo iu dvoje vislie. — Praznik bo popoln.' — je dejal eden izmed radovednežev blizu Frocharda. — u-sinrčen bo poglavar tolpe in dva njegova pajdaša. Vse bližnje ulice so bile polne radovednežev. Ljudje so se gnetli celo pri oknih in na strehah. One, ki so bili prišli prvi. da bi se mogli prerinili do odra. so zdaj vojaki in hiriči potisnili liazai in jih držali v primerni razdalji od odra. Tn Froehard je ves navdušen pomislil: — Bognip. to je res imenitno, zaposliti takole vojake, biriče in ljudstvo... Človek lahko mirno umre, če ima toliko pogrebeev. Kar je množica na trgu za valovila. Vojaki na konjih so delali med množico pot vozu. ki je peljal obsojenca in krvnika. — Evo ga! Je že tu! — so kričali ljudje od vseli "strani. nliei Saint Lonis-en-F F*d< —.Da. Froehanhi so se za iskri le sam pri sebi: — Duroeher. ulica Saint ši. 14. — Da. tam, — je nadaljeval Laviolette, — in ker lahko pride šele pojutrišnjem zvečer. moram sporočiti to gospodični Marti, ki je upala, da pride jutri. Zdelo se je. da je vsak odgovor velikega pomena za Frocharda, kajti njegov > zanimanje za pogovor je bilo vedno večje. Tisti hip je množica znova zavalovila in s trga de (Jreve so se začuli glasni klici... — To bo menda konec, — je dejal Laviolette1, — pojdiva. — Pa pojdiva. toda iz te gneče ne bo lahko priti. .— (lovori zase. prijatelj.. . l»oš videl, kako hitro si napravim pot. S komolci in rameni jo bivši sluga milijo- Frocharda so proti njegovi volji kmalu narja de Frolandsa kaj k main prišel naprej, potisnili tako daleč (»d nabrežja de la Tnn-nerie. da je komaj za silo še videl, kaj se je godilo na usodnem odru. Kraj njega sta stala in se živahno pogovarjala dva gledalca, ki so ju bili tudi potisnili tako daleč. — Meni je samo žal. — je dejal prvi. —! da ne moreni stati dovolj blizu, da bi videl trpeti tega lopova in slišal njegovo stokanje. kajti ob zadnji uri so vsi strahopetni ti razbojniki, ki so pogumni le, kadar more nezaščitene žrtve.. . Froehard je pri teh besedah zadrlitel. — Oh, oh. dragi, Laviolette, — je odgovoril drugi, — govoriš, kot bi govoril tvoj gospodar: stari milijonar. Pri besedi milijonarje tolovaj napel sluh. Clan rodu Frochardov je čutil kako mu vre po žilah vse, kar je imel v krvi od svojih prednikov. Laviolette in njegov prijatelj, ki se lnen-(laj prej že več mesecev nista videla, sta govorila tako glasno, da je slišal Froehard vsako besedico. — Vražja strela, kako si pa mogel danes z doma ? — je vprašal prijatelj. In smeje ie pripomnil: — Tvoj gospodar je torej popustil vajeti i — Saj nimam več gospodarja, — je odgovoril Laviolette. — Od davi.. . Kaj misliš, tla bi drugače mogel priti gledat ila. Xekaj nem ji povedal — in tako čudno je to sprejela. Xato j»a na^rio odide hi *e je izopet zaprla v svojo sobo. Stara gonpa vidi njegovo razburjenost. I,u ink H. da ji je Tom govoril o svoji ljub«zni. ji je slednjič izjavil, kaj je ž njim. In tako je morgina kot gospodinja. In tiidi v njegovem »reu ni bilo nobenega jrrostora za njo. tudi -tukaj jo je )x>t ;*samo, da bo že stala na nogah. da prej ne omahne, predno pride do cilja. Oh — BRATA MALI PRED SODIŠČEM --- (Dalje.)-- Kot rečeno, je -Mali Andrej prišel v Lon i oarje>vem procesu v st;-sko zaradi suma krive prisege. To krivo prisago je rapodel svoji ženi ki ga je dne f». marca razbremeni, a prav gotovo le po njegovih navodilih. Ker pa so ibaš jx» njegovem prihodu iz preiskovalnega zapora nastali med njima o-stri spori, ko mu je Amalija sigurno očitala, kako je tudi njo spravil v nervarnotst. se je Mali Andrej pričel bati razkritja in izdajstva zaradi nemirne vesti svo- tam bo naela mir. tam bo kmalu vse končano, vse bolečine. Iju-J Je Amalije in je zfrto njegov Leze« — vse trpljenje. Temi, — Tom, moj dragi, moj ljubi, imoj kTuti Toni! Ali v sto-j«nn siv u res nima več nobenega prostora -za S\v>jo malo medvedko? Ali on? je (iorgina -popolnoma (pregnala? Ali jo tako zelo ljubiš? Mraz za mrazom jo spreletava. Divje in mučne misli so se ra-z«-tile čez njo. Proč — samo proč. nikdar več ne gledati v njegov i bra z. nikdar ne sme v njetn brati, ;ul. 0, da — da — smilila se mu ognal iz hiše, saiuo Georgina 1k> to zahtevala. te!a odstraniti iz hiše tuje dekle in tedaj je bil Toni prav gtrtovo zelo vesel, da je ravno ob prafvem času prišel snube«. ki jo je hoM < id pel jat i. Uršika stisne zobe. da bi zadušila svojo Ne gane *e. Slednjič s'isi. kako Trmi odhaja od vrat. Nato pride teta (Jreta. ki tufctf kliče njeno ime in stresa vrata, tod« Friika tudi rtjej t>:- o»vojo 1'ršiko. .saj (ieorgine tudi ne maraiš rn Toma bo one.srečila. ga ne Ivo raauaiela in bo samo strmela vanj s svojimi Lazivajočimi pogledi, ki »o tako nesraouni! Da. teta Greta, žalovala boš za menoj — in — tudi Tom bo žaloval. Nekoliko tga bo bolelo, da je njegova mala medvedkaJHa rajši v smrt. kakor pa bi živela daleč ptoč od njega. Tospe3dl. Ker pa zakon obračunava z naklepnim nasnovalcem prav tako. kakor da je kaznivo dejanje .sa-m storil, je obtožba izoper vse tri obdolžence utemeljena. Zasliševanje obtožencev dne 2<>. oktobra pravzaprav ni prineslo senzacij, ker glede umora Amalije MafHjeve prav »a« prav niso iz-premenili svojega zagovora, kakor ga navaja obtožnica. Andrej v glavnem i^iznava, tako tudi Anton, a Marija fiolmajerjej. Tisti dan, ko je pozneje šel z žcoio vendar z (Jol-nika *pert k Sv. Boku. je bila Mal-ka v kuhinji pri Uolmajerjevih. on je pa v prvem nadstropju sklepal o njenem umoru. Z bratom Antonom sta se zaradi umora zg-o-vorila že 14 dni pred zverskim zločinom. Andrej pravi, da se je za umor odločil prav ta dan, ker sta se z ženo prej skregala zaradi neke malenkosti. _ (.) prihodu Antona pripoveeduje Andrej v glavnem tako. kakor je navedeno v obtožnici in vse tudi mirno. priznava, kar se tiče priprav za u-mor. Dogovorjena^ sta bila sicer. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. trikrat ali štirikrat. Pravi, da je bil pijan in ne ve, če se je branila. Kaiko 'bi bila s tremi ali štirimi zamahi Malka dobila 1<) ran. si Tone ne more razlagati. Ko je prišel iz spalnice, je Andrej v veži svetil z vžigalnikom in mu naročil, naj med potjo vse vrže proč. Pri sttočenju obtožencev so To-nela izali!e solze. Andrej je ponavlja : To ni resnica. Za to pa t LDtli trdi. da je spal te-1 'Marija GolmajerjeVa je obšir-daj. ko je iprišel Tone v prvo nad-1110 ^l>isala razmerje z ^x^lrejem. tropje. Vpitja Aniee Hrovatove. I Imela je zaročenca. Andrej jfv je pravi, da ni slišal. j>ač pa njego-j hujskarl proti njemu in skušal iz-va žena, ki je sedela na postelji. I ubijati. Kes mu je verjela, se za-ko se je prebudil in skočil pred ljubila in mu ho<"e rktf 11 i pvpvtn sj>alnic'K>. Tudi to trdi Andrej, da j do proba. Predno se je Andrej po-iz predsobe na podstrešju ni sli- j ročil z Anžlovarjevo, je j'»-kal pri šal nobenega šuma. niti vpitja in ' njej. češ, da mora vzeti Malko, kriv in da je tudi brata nagovo- klicanja. Malkine^ra, ko jo je To-! ker je-r»oseča. Posojala mu je de- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Z1« WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE vsem. kar jo obremenjuje, dosledno trdi, da je izmišljeno. Ko je sodišče soočilo vse tri obtožence, je obtoženska gledala Andreju <>1 i trebuh. — Tak-ni napadi so se j>onavljali dva dni. nakar je nastopila pri vseli nenavadna pobitost. Zdravniki so v -iaretku domnevali, da «rre za črevesno liri;m> in proti tej bolezni so predpisali strogo dijeto. to je 15. novemora: 1're.s. lOosevHt v Ilavr« Si. Louis v Hamburg Majestic v Cherbourg 17. novembra: SU.teiidam v U'lulogna 1'aris v Havre 18. novembra: Augustus v Genoa 22. nevembra: I>«-uls<.-hla.i)d V/a.shington Hatnburf Havre 25. novembra: Eiuiipa v Bremen Vitml;ini v Huulucne CoiUe t)i Savola v Uem« lit* Ue France v Ilavr« 29. novembra: New York v Hamburg Pr«-a. Harding v Havre lJen-i»Karia v Clu»'lN)i>rs 2. decembra: \ olt-ndutn v Itnulogne ViiUtitila v Trst Cli; m|.lain v Havre ril k umoru. Glede (io^inajerjeve trdi. da je bil vanjo ialjuW'jeji. ker mu je stregla in» mu čistila obleko. Ko je prišel z preiskovalnega zapora zaradi krive prisege v Txanbarjevem procesu, ni šel takoj na Golnik. temveč je bi1!' pri svoji s«>sitri v Kranju, kamor je prišla tudi (»olinajerjeva. Da ni šel takoj domov k Sv. K-oku. se Toda naenkrat obstoji; na svoji nočni mizici vidi svoj zapisnik. \a knjigo je bi-! privezan svinčnik. Iz zapisnika rztrga list ter pi-he brez \-sake volje, kot bi bila navdahnjena : Moj ljubi, ljubi T*xm! ( e že nuoram pro<"T poznsum samo eno j»ot — k mojim stari-šem. Vem, da sem ti na-i me omožrti z dr. Ntmrodom — toda ne morem biti nikogar drugega, pa tudi ne imorem prenesti, da moram iti od tebe, me rnoirem živeti dalleč od tebe. Zato je najboljše, da jrreni k očetu in materi, potem si rešen vseh skrbi zaradi mene — jaz pa vseh bolečin. Oprosti mi, u-k<> te s tem ostrašim. Privošči mi rniir — srce me tako boli! Iskrena ti livaJa za srečna leta v tvoji hiši; bilo je nebeško lepo. a\* drugače ne morem več ponašati. Zdravstivuj, Tom —1 juhi T<*in! Vsa sreča s teboj! Zadnjikrat tvoja Tršika, Tvoja mala medvedka. List položi z globokim bolestnim vzdihom srtnli nočne tnizke. nanj položi «vm«*-nik ter «e v slovo še .enkrat oare po sobi. Xato pa gre tiho hi .sobe. Zadržuje sapo in prisluškuje. Vse je tiho. Smnio Nvetilka. ki gori celo noč, je nuvllo .v\-e?tila okoli Tiho gre |m> stf/puK-ah in po veži do gla-vnih vrat. V vratih je tičal ključ. obrne, odpre tfrata in st«»pi v gorko poletno noč. Sedaj je 'omovi 'sobi ugasni!« lirč. .Vajbrže je sp»K kot drugi \ ne moril. Katlar Andreja predseil-J nar. vendar spa nikdar ni zalite-nrkova vprašanja zaženo v škrip-1 vala in se tudi ni hotela poročiti ee. pravi, da se ne spominja in ta- j ž njim. če*, tker je bo"an na ledvi-ko dobi čas za premlsilek. j ca h. Ko ga je zavrnila, se je tako Edina senzacija« proe^a je pa razburil, da mu je postalo slabo in Lomba rdi jeva obtožba, ki jo je so-! ga je morala močiti S Tonetom, dišče prejelo in kjer Lombar trdi.! pravo, da ni imela nikdar Jiobe-da je Mali Andrej ustrelil in oro- j nega razmerja in se mu tudi ni pal Vojnikoviča. Andrej je seve- nikdar udala. Kar se tiče očitka da vse zanikal ter izjavil, da je , zaradi dogodka pri kozolcu, (fo1-ta obtožbar le p!od liombarjenre j majerjeva popolnoma zanika, češ t . bi se mu tedaj tudi ne mogla valnega zapora. Pravi, da je te- [ ječe. Tudi vprašanja zagovorili- j mlati, ker je h od H o /polno ljudi daj pisal svoji ženi tudi poslovi'- kov nLsm p rims'a nič novega. [ mimo. K<» je bil Andrej za svetu. Trdi. nik Golmajerjeve, dosege!, da> se nesrečen. Posojenega denarja ji Povzročajo 3o Še nc.nane klice v da se ja prvotno hotel le ločiti od je ugotovilo, kako morda Golma-'ni mogel vrniti in ji celo uagro- l'itni svoje soproge, češ. da ni bila za jerjeva Andreju ni zamerila a>o-' zU, da Ibo zvalil s pismom vso kriv- Zdravniki so seveda takoj po li-/.akon in tudi postrežljiva ni bNa ' roke z Anžlovarjevo, kar naj se j do ua njo. če se ustreli. |s»»l> z lepaki olnestili prebiva'- napram njemu in mu večkrat še j vidi po trem. da mu je CJolmajer-j Predsednik je ugotovil, tla se tvo ° ovojem odkritju. (Opozorili | jeva šlva.la j>oročno peri!o. Kar se ! Gol majerjeva razen nekaterih ma- prebivalstvo, naj pije samo piv- * . , . . , - izgovarja s tem. da ri ved«1. h počasi orre proti vratom. tekočo hrano. Toda ta kura ni prnvj . n e pomagala, nasprotno, bolezen i se j- |»ri v.s -h e !<► po lal sala. —j Zdravn'ki si n:s«> znali več poina- j 9 gati. Kužna bolezen se je vedno [ holj sirila. Šole so morali zapret'. »koro vs» poslovanje je obstalo in bolniširce so se pričele jiolniti z bolnik'. Zdrivn ki so nato preiskali pitno vodo. da hi dognali, ali ni morda.olcuž na. V začetku ni-o našli na vodi nič sumljivega. Tod.i zdaj zatrjujejo -»dravnik1. da brez (ivonn povzroea ^ >e je zdravnikom pesrečilo ugotoviti, da v res- decembra: Hrt-uifii v IJremen Ali.ert Halliu v Hamburg Munliultan v Ilavr* decembra: IJ^x v ii«noa Majestic v Cherbourg 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13 decembra: I*i -s. Kocvevelt v IWvr* 14. decembra: 1'aris v Havre 15. decertibra: r.i i-enjraria v »Mn-t Inairg Kufojm v ilr^inen C'>nt«; di S; vola v Genoa 20 decembra: Washington v Havre ]!:tmL>urg v Hamburg uici izvira bolezen iz slab«' vode. " decembru: Olympic v ( herbour in mu za eiprarete ni dala. 27. decembra: New Vork v Hamburg i Krenifii v Hremen 1'if«. I lat diny v Havre 3!. decembra: 1 Pennlund v Havre Pretresjivf» >-x> na poskusalee de- tiče -k lovala obiijpna Malki-na pisma, ki vem :procesn. je Andrej ostal pri nve prisegre >v Lombarje- a-1 S pričajo, kako je bila Malka ža-. izpovedi v preiskavi, lostna in potrta, ko je zvedela.! fp .. ^ da njeenga »noža sumijo zvej: z! . !111,1 1 <>ne Je prosto- Lomlbarjevimi »zJočini. Xa vpraša-i du*u° I)riznal- ^ mesece |>re-uje, če ie bilo to povod zakonskih prepirov, j?) to striktno zanikal. Tudi zaradi nesrečne snirti tihotapca Tomažiča je Andrej izpovedal, da se Malka ni raziburjala. češ ida tihotapstvo ni nič .posebnega. Predsednik dr. Kavčič je obtožencu z Malkinim pismom dokazal nasprotno. sa«j Malka piše. da bi najrajši umrla, ker smrt ne more biti hujša od tega summiče-nja. Andrej natdaJje navaja, da sta se z Golmajerjevo dogovorila za umor žene pri sestanku v Kranju. Pri tem sta govorila tudi že o bratu Tonetu ki naj bi Amalijo umoril. Ko je prii-el Andrej iz Kranja na Golnik, se je delal bolnega, da Tiho ga tudi v Tomo hiši. Ko je 1'ršika odšla Lz njegove aobe, je giedal za njo, ne vede. kaj bi počel. Nepopisni občutki so ga obali, ko je skoro kriknila. ua Nrmroda ne ljubi. »Najprej ga je objela bkažem»t. da mu je odpovedala, Mogef bi zakrivati, da -bi se rešil mwli. ki ga je težila. &e-ie tedaj je ka*ko eudno je bilo Uk^ikino ob^aša-n jt*; kako bltnla in potj^a je bila. Ali je ibil to saano njen glavobol? A'li pa je njeno a. obupen je bil njen pogled, ki ga je rvpria vanj. Naenkrat *e jra loti nejasna bojazen. Kaj je bilo iz Uršiko? Ali je bila mogoče bori j bolna, kot pa je mkilila.teftai Gne*a? Strese se. vistane in teče za l'ršiko po stopnicah, stresa ji jena vrata in ves lazburjen Vlive njemo ime. Toda nič se ne gane. Ali je «!ovedala v obraz, da 'laže. ko tr-| Mesto zalaga z vodo vodovod, ki Tula di, da ga je nagovarjal? k umo- j je napeljan iz podz'ineljskega je- postane u mi/ tna. Zato pripravljanj. Gudno je samo, da je zažgala zera. Letos je voda v jezeru nena-; jo sedaj pos Ime aparate, s kate-vsa pisma Andrejeva, a Lzgovar-1' adno upadla. Preiskava je •'.daj (rimi jo bodo na drug način steri-ja se. da se je bala -škandala. O , pokazala, da je vsa voda popolno- lizirali. lin okužen i. Zdaj jo pi nn:čjo posebnili pri«*ne čl sterilizira jo voda kemikalij. — ifiio dišati in je ga je začela Gohnarjejeva nagovarjati in mu pošKjala. list.ke ali pa sta se v bost i sestajala. Še ko je bil Andrej izaprt, trdi Tone. j da ga je Golmajerjeva nagovar-' jala, da bi šel k Sv. Hoku lunorit Amalijo. Andrej ga je k umoru prvič nagovarjal, "ko je iprišel iz« preiskovalnega zapora. Ko se je1 Anton sestal takrat z Andrejem ' v •Kranju, ga je silil, naj se vrne 1 k ženi, toda brez uspeha. Najprej se je branil zapeljivim' Andrejevim ibesedam. končno je pa vendar sprejel nalogo, da Malko u-mori. Ker mu je Andrej obljubil, da ibo z nagrado, ki mu jo dasta Golmajerjeva m Andrej, preskrbljen za vse življenje. Masko mu je selila Golmajerjeva, ki mu je dala tj>di (pištolo, steklenico žganja in 2()0 Din za pot. Opofluoči je šel s temi .vtvanmi od nje domov. kjer je s-tvari spravi-! pod sušilnico. Ker je bil prvič na Dolenjcem, je sede iz Andrejevega pisma 'zveded. kako se pride s kolodvora k AnžJovarjevi hiši. Andrej ga je čakal in mu da'1 <špi Titovega žpanja. "ki se sra je Ione takoj napil. _Ko je v ponedeljek prišel brat. spet k Antonu na &e no in mu prinesel jedi, je presedal tudi pištolo in masko in vprašal po denarju. Tone mu je pa pokazal tudi slivovtbo. ki mu jo je dala na. pot Golmajerjeva t-er ni i sporočil njene i>ozdravf. Dntgi dan ga je Andrej o vsem poučil in mu prinesel večkrat špi-ritovega žganja, ki pra je Ant-on pil ves torek. Ko je Andrej ob 3., zjutraj našel Toneta že na dvorišču oboroženega s pištolo in nožem ter masiko. je nato Tone šel sam po ^stopnicah oq>lašit Anico Plrovatovo. Pred njeno sobo v veži. mu je Andrej pokazal že. kam naj ga rani, nato ga je pa potisnil v spalnico 6vaje žene. Ko je Anton posvetil, je ividel Malko stati poleg postelje. Samo zavjpi-la je: "Saj te poznam, kdo sa!" in Tone je iz nožem udaril po njej ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUR0PA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----IG. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, "M. T.