fk^^m
r^K			L	. mr		
			L1	w 4%.		
Qb letošnjih pomladnih p/tagnifcih vam gelimo mnogo dob/tega.
UVaj vas ve&fca noč napolni g /tadostjo in veseljem,
naj bodo to v vaših d/iuginah tronutfci, polni s/teče in mi/tu.
Vaš župan Radoslav Simonič Občinski svet Občinska uprava
MATIJE...
Mati je streha nad glavo in toplo ognjišče.
Zavetišče pred vetrovi in hudobnimi ljudmi.
Indijanskemu otroku samo skromno šotorišče, da lahko v zvezdni noči na nebo strmi.
Mati je skrita misel, ki te tiho vodi do roba besed: to ne smeš, to lahko!
Je prvi prijatelj, ki svoje modrosti posodi, te nežno poboža in seže v srce, prav na dno.
Mati ni zmeraj semafor na križišču cest, ki vodijo zdoma v drugi del sveta, in v tujino, nosiš jo v sebi in svojim obljubam si zvest, njen glas ti prebuja najtanjših strun violino.
Včasih, ko padeš, obveže ti rano, in gleda naravnost v oči, če se ji zlažeš, da s tvojo bolestjo pustiš jo spet samo.
Ob mali maturi ji velike ocene pokažeš.
Mama ni sama, je sestra in brat in še oče, in vsi ste zaviti v vonje dobrot ob nedeljah, da drugi ljudje so daleč - kot tuji planeti mogoče; drug drugega najdete v vaših željah.
Dekle, ki zdaj z njo lovita metulje na trati, in plešeš z njo s soncem v srečnih očeh, bo nekega sončnega dne takšna kot naša je mati, ki osemkrat misli le nate v sedmih tedenskih dneh.
Ivan Cimerman - za srečo vseh žena in deklet
Ročno delo članic društva gospodinj Draženci
Zupanov uvodnik
Nasvidenje zima - pozdravljena pomlad!
Letni časi, leta, investicije, aktivnosti društev in nasploh vse, kar sestavlja naše življenje v občini Hajdina, hiti dalje, se neprenehoma spreminja. Zato vsem občankam in občanom, bralcem našega občinskega glasila, najprej lep spomladanski pozdrav.
V preteklih mesecih sem občane pozdravljal na raznih občnih zborih naših društev (športnih, kulturnih, gasilskih, gospodinj in žena, planinskih, upokojenskih in drugih v občini in izven). In ker smo že v tem predvelikonočnem času, naj tokrat moj pozdrav velja predvsem tistim, s katerimi se že dalj časa nisem videl, s katerimi se videvam poredko, in tistim, s katerimi se še nikoli v življenju nisem srečal.
Torej uvodne besede namenjam še posebej zdomcem, krajanom naših naselij, ki so se poročili ali preselili v bližnje in daljne kraje po Sloveniji, tistim ki ste se priselili v občino Hajdina, predvsem pa tistim, ki živite po domovih upokojencev, ste v bolnici ali kako drugače in drugje preživljate svoj čas in usodo. Želim si, da bi vam moj pozdrav dal dodatnega upanja in volje.
Prvi meseci v letu so namenjeni v lokalni samoupravi predvsem analizi dela v preteklem letu. To so napravila društva v naši občini na občnih zborih, občinski svet pred sprejemom proračuna za leto 2002 in verjetno tudi vsak zase.
Vsako leto znova me društva v poročilih na občnih zborih presenečajo s svojim uspešnim delom in mi dajo vedno bolj misliti, da lokalna samouprava niso le investicije v ceste, beton in drugo, temveč je še kako pomembno društveno življenje za nas tukaj živeče. Medsebojno druženje nas vodi k boljšemu medsebojnemu poznavanju - k višji obliki lokalne samouprave. Opazoval sem člane posameznih društev, kako so se razveselili prejetih priznanj za dolgoletno delo in drugačna prizadevanja, kako so bili ponosni, da je bilo njihovo delo opaženo kot pomemben prispevek pri napredku njihovega društva. ČESTITKE in HVALA tudi z moje strani.
V zadovoljstvo so mi pohvale društev o dobrem sodelovanju med društvi in občino kot tudi prisotnost članov občinskega sveta na občnih zborih v njihovih naseljih, pa tudi izven.
Največje delo občinske uprave in občinskega sveta pa je bila priprava in sprejem proračuna za leto 2002. Na 25. redni seji občinskega sveta je bil proračun za leto 2002 sprejet s 13 glasovi ZA, en član občinskega sveta je bil upravičeno odsoten. Zadovoljen sem s podporo in sodelovanjem občinskega sveta. Posebna zahvala pa velja delu in aktivnosti na vseh odborih občinskega sveta. Politika, da se občinski proračun oblikuje po posameznih področjih - po posameznih proračunskih postavkah - tako dolgo, da se uskladijo mnenja in želje z možnim, se je izkazala za pravilno, kajti vsak svoje področje najbolje pozna. Tako je sprejem Odloka o proračunu bolj ali manj formalni del, ki temelji na predhodnem delu in usklajevanju posameznih odborov.
Zame in verjetno za veliko večino nas vseh je najpomembnejši čut pripadnosti za skupno delo, kajti le skupna prizadevanja vodijo k uspehu.
Sprejeti proračun za leto 2002 pa je tudi zadnji proračun v tej sestavi občinskega sveta. Prepričan sem, da so bile odločitve občinskega sveta v preteklih treh letih kot tudi letos dobre, opravljeno je bilo veliko delo in skupaj z realizacijo proračuna za leto 2002 bomo mandatno obdobje zaključili daleč nad pričakovanji izpred treh let. Vse to smo opravili z minimalno občinsko upravo, brez občinskega avtomobila, brez nove občinske stavbe in drugega.
Dovolite mi, da vam v nadaljevanju čim bolj kratko in enostavno predstavim proračun za leto 2002. Sprejetje bil v višini 462.925.200 SIT.
Seveda je tukaj prisotna nikoli dokončana zgodba, daje potreb in želja vedno veliko več, kot je na voljo proračunskih sredstev. Navkljub različnim interesom smo na odborih in občinskem svetu uskladili interese potreb in želja z možnostmi za leto 2002.
Prioritete občinskega proračuna za leto 2002 so:
Največ denarja namenjamo za investicije in za investicijsko vzdrževanje na področju komunale in na področju projektiranja, kar bo dalo sadove v naslednjem mandatu. Pred leti smo pričeli brez enega samega projekta, brez enega samega dovoljenja ali soglasja, zato se zavedamo, kako pomembno je projektiranje za jutri oziroma za lažje delo v naprej.
Po posameznih področjih delovanja lokalne samouprave pa so sredstva razdeljena:
•	Področje družbenih dejavnosti
Na področju predšolske vzgoje je 37,7 MIO SIT namenjenih za plačilo razlike v ceni, 2 MIO SIT je namenjenih za projektno dokumentacijo za vrtec, na področju osnovnošolskega izobraževanja je 2,8 MIO SIT namenjenih za plače, druge izdatke in prispevke, 10,8 MIO SIT je namenjenih za prevoze učencev, za materialne stroške 8 MIO SIT, za štipendijo za nadarjene učence 0,6 MIO SIT, za investicijska vlaganja v osnovnošolski prostor 3 MIO SIT, za servisiranje kurilnih naprav 0,4 MIO SIT, za Glasbeno šolo 1 MIO SIT in za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka 0,6 MIO SIT. Pri socialni varnosti starejših občanov je za oskrbnine v socialnih zavodih namenjenih 5,2 MIO SIT, za Center za socialno delo 1,6 MIO SIT, za izjemne denarne pomoči, za humanitarne organizacije, akcijo za ostarele občane, počitniško letovanje socialno ogroženih otrok je namenjenih 1,5 MIO SIT, za stroške javnih del 7,3 MIO SIT in pravne posle 1 MIO SIT. 5,9 MIO SIT je namenjenih za zdravstveno zavarovanje nezaposlenih, 0,5 MIO SIT za mrliško pregledno službo in 3,1 MIO SIT za nakup dializnega aparata. Za športna društva je namenjenih 8,8 MIO SIT, za ureditev lastništva športnih igrišč 2,4 MIO SIT in za investicijska vzdrževanja na področju športa 13,2 MIO SIT. Za kulturna društva je namenjenih 2,6 MIO SIT, za razne prireditve in akcije 6,4 MIO SIT, za knjižnično opremo 1,3 MIO SIT, za vzdrževanje Mitreja 0,9 MIO SIT, za vzdrževanje kulturnih spomenikov 2 MIO SIT, za občinsko glasilo Hajdinčan je namenjenih 3,8 MIO SIT SIT.
•	Področje gospodarske dejavnosti in turizma
Za področje gospodarstva je za razvoj namenjenih 5,3 MIO SIT, za sofinanciranje udeležbe na sejmih 0,5 MIO SIT in nakup zemljišča 2 MIO SIT, za področje kmetijstva za subvencije in vzpodbude, vodo-zaščitne ukrepe, agromeloracijske ukrepe, izobraževanje 7,4 MIO SIT in za turistično promocijo 1 MIO SIT.
•	Področje komunalne dejavnosti
Za tekoče vzdrževanje cest je namenjenih 19,3 MIO SIT, za avtobusne postaje v Dražencih, Gerečji vasi in Zg. Hajdini 5,5 MIO SIT, za kolesarsko cesto Gerečja vas - Slovenja vas z razsvetljavo 7,4 MIO SIT, za asfaltiranje ceste Skorba - Hajdoše 9 MIO SIT, za preplastitev v Zg. Hajdini 9 MIO SIT, za pločnik Zg. Hajdina Gl-2 odsek 1290 13,7 MIO SIT, za tekoče vzdrževanje železniškega prometa 1,3 MIO SIT, za tekoče vzdrževanje in investicijske odhodke za pokopališče 13 MIO SIT.
HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Nataša Korenjak, Silva Brodnjak, Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8,5% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko
marec 2002
HAJDINČAN
•	Področje varstva okolja, stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja
Za zbiranje in ravnanje z odpadki je namenjenih 4 MIO SIT, za oglasne table 0,5 MIO SIT, za nagrajevanje za najlepšo hišo ali vas 0,3 MIO SIT, za dokumentacijo kanalizacije, hišnih priključkov in čistilnih naprav 15 MIO SIT, za izvedbo kanalizacije 15 MIO SIT, za izvedbo vodovoda 3,2 MIO SIT, za vzdrževanje cestne razsvetljave 17,5 MIO SIT, za razsvetljavo Hajdoše - Slovenja vas - Skorba je namenjenih 30 MIO SIT in za razsvetljavo Draženci 10,5 MIO SIT.
•	Obramba, javni red in varnost
Za civilno zaščito je namenjen 1 MIO SIT, za gasilska društva in poveljstvo 13 MIO SIT in za opremo PGD Hajdina 1,6 MIO SIT.
•	Javna uprava
Za dejavnost občinskih organov - nagrade nepoklicnih funkcionarjev, materialni stroški, stroški za pokroviteljstvo, prireditve župana, izdatki za reprezentanco je namenjenih 18,6 MIO SIT, za dejavnost uprave občine je za izdatke uprave, plače in drugo namenjenih 22 MIO SIT, za materialne stroške, plačilo DURSu, skupno občinsko upravo, financiranje političnih strank, stroške volitev, nakup opreme je namenjenih 25,1 MIO SIT, za projektno dokumentacijo poslovno-upravnega centra, nakup opreme za arhiv in nakup občinskega avtomobila je namenjenih 12,5 MIO SIT, za dotacije vaškim odborom in ogrevanje domov je namenjenih 3,2 MIO SIT, za nakup zemljišča 8,5 MIO SIT, za inv. vzdrževanje večnamenskih dvoran 2 MIO SIT, za CATV Draženci in Sp. Hajdina 4,7 MIO SIT in za nadaljevanje gradnje garaže, arhiva in prostora za civilno zaščito 2 MIO SIT.
Kateri so viri sredstev na prihodkovni strani, pa si lahko ogledate v objavljenem Odloku na strani ...
Kot je razvidno iz kratke predstavitve proračuna za leto 2002, bo tudi (je že) tekoče leto aktivno na vseh področjih.
Zraven vseh že navedenih bo tudi precej aktivnosti na področju umeščanja trase avtoceste in hitre ceste skozi občino Hajdina. Kljub raznim urgencam na pristojna ministrstva se zadeva (razen priključka hitre ceste v Dražencih pri farmi K.K. - Ptuj) od ponujenih 3 variant in sklepa OS ni premaknila nikamor. Zadnji odgovor s strani Ministrstva za okolje in prostor z dne 19. 03. 2002 je, da se še vedno izdelujejo primerjalne študije različnih tras in da ko bodo izdelane, nas bodo obvestili (zelo »dober« odgovor na naša neprestana vprašanja - manjka samo še »kaj nas nenehno nadlegujete...«).
Razveseljivo in vzpodbudno pa je delo in aktivnost političnih strank za razjasnitev in rešitev tega problema. Tako mi je znano, da občinski odbor SLS pripravlja konec meseca marca okroglo mizo - srečanje z ministrom za promet g. Presečnikom na temo vpliva AC na življenje ljudi ob njej. V mesecu aprilu pripravlja občinski odbor LDS podobno zadevo na to temo z ministrom za okolje in prostor g. Kopačem, kjer naj bi se osredotočili na okoljevarstvene vidike izgradnje in kasnejšega funkcioniranja AC v prostoru. Mogoče se bo tema dvema priključil še kdo.
Čeprav menim, da umestitve tras avtoceste in hitre ceste v prostor ni in ne sme biti politično vprašanje, je dobro, da na tak način dobimo čim več informacij - predvsem pa, da bodo dosegljive vsem našim občanom. Predstavitve bomo posneli in predvajali tudi po CATV. Moje osebno - županovo - stališče je, da je to vprašanje stroke, naše delo v lokalni samoupravi pa je, da občani niso »preveč« oškodovani in da je vsa predpisana in projektirana zaščita in druga infrastruktura (nadvozi - podvozi in drugo) rešena pred začetkom obratovanja.
Ne glede na navedeno pa mora župan na takšen poseg gledati od zgoraj navzdol - na teritorij celotne občine. In tako je izgradnja AC in HC čez našo občino grda »brazda« v okolje pa naj bo katerakoli trasa in kolikorkoli dolga.
Na to »brazgotino« pa smo v bodočnosti tako rekoč obsojeni, saj vsakodnevno vidimo, kako nevzdržne prometne razmere (gostota prometa) vladajo na cestah Maribor - Macelj, Ptuj - Pragersko in Hajdina - Ptujska gora (tovorni promet za TALUM-Kidričevo) s križiščem na Zg. Hajdini.
Zato ponovno apeliram na vse bralce tega sestavka za lastno previdnost vas, vaših otrok in drugih pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu.
Bližajoči prazniki bodo gostoto prometa na naših (državnih, ne lokalnih) cestah še povečali, zato je potrebna še dodatna previdnost.
V nedeljo, 7. aprila, imamo referendum, da se k naši občini priključi del občine Videm, ki obsega območje naselja Lancova vas pri Ptuju. Odlok o razpisu referenduma je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji v mesecu februarju letos.
Glede na to, da se bo z uspešnim referendumom naša mlada občina povečala za nekaj 10 ljudi in nekaj gospodinjstev, vas vljudno vabim, da se to nedeljo, 7. aprila, udeležite referenduma in glasujete »ZA«, tako da bomo lahko po predpisanih postopkih to naselje v bližnji prihodnosti priključili k naselju Draženci, kamor je tudi vseskozi spadalo tako prostorsko kot v vsakodnevnem življenju.
Z visoko udeležbo na referendumu bomo našim novim občanom izrekli najlepšo dobrodošlico. Zato občani sedanjega naselja Lancova vas pri Ptuju DOBRODOŠLI v občini Hajdina.
Prav tako bi se obrnil na občane (mlajše in starejše) naj s svojimi prispevki sodelujejo v našem občinskem glasilu, zato se naj povežejo z uredništvom in dodajo še kaj novega.
Z mojimi vsakodnevnimi težavami (prostorski plan, PGD in PZI kanalizacije, projektiranje vrtca in še 1000 drugih) vas ne nameravam obremenjevati (tudi doslej vas nisem), kajti dobro vem, da imate svojih preveč.
Želim vam, da v teh prazničnih velikonočnih dneh nekoliko pozabite nanje - v življenju je še kaj drugega.
Je tudi velikonočni zajtrk v krogu vaših najbližjih.
Lepe in vesele velikonočne praznike vam želi
župan Radoslav SIMONIČ
Referendum za priključitev naselja Lancova vasi pri Ptuju k občini Hajdina
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 26. februarja 2002 sprejel Odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij.
Kot referendumsko območje se določi:
OBČINA HAJDINA, H KATERI NAJ BI SE PRIKLJUČIL DEL SOSEDNJE OBČINE VIDEM
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
»Ali ste za to, da se k občini Hajdina priključi del občine Videm, ki obsega območje naselja Lancova vas pri Ptuju?«
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
Glasovanje na referendumu se bo izvedlo v nedeljo, 7. aprila 2002, v naslednjih voliščih:
Volišče in sedež volišča	Volilno območje
01	- Dom krajanov Draženci 02	- Gasilski dom Gerečja vas 03	- Gasilski dom Hajdoše 04	- Dom krajanov Skorba 05	- Nogometni klub Slovenja vas 06	- Dom upokojencev Zg. Hajdina 07	- Športni park Sp. Hajdina	za volivce naselja Draženci za volivce naselja Gerečja vas za volivce naselja Hajdoše za volivce naselja Skorba za volivce naselja Slovenja vas za volivce naselja Zg. Hajdina za volivce naselja Sp. Hajdina
Občinska uprava
HAJDINČAN
marec 2002
Z zasedanja občinskega sveta
V	mesecu decembru se je Občinski svet sestal na 24. redni seji, ki je bila 20. decembra 2001 ob 16. uri v prostorih občine Hajdina.
Na seji so bili sprejeti:
-	ODLOK o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Hajdina, ki določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje odplak, nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav,
-	ODLOK o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
-	Sprememba Kriterijev za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pravne osebe in podjetnike, ki imajo sedež firme registriran v občini Hajdina,
-	SKLEP o izvajanju dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda - to dejavnost kot obvezno javno službo na območju občine Hajdina opravlja Komunalno podjetje Ptuj,
-	SKLEP o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina - vrednost točke znaša 500,00 SIT,
-	SKLEP o višini najemnine na pokopališču Hajdina, ki določa višino najemnine - grobnino na starem in novem delu za enojni grob, ceno za uporabo mrliške vežice in hladilne komore,
-	SKLEP o enkratnem nadomestilu o najemu groba na novem delu pokopališča, v katerem je določena višina najemnine na novem delu pokopališča in višina najemnine za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina,
-	SOGLASJE k ustanoviteljstvu javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj.
V	mesecu januarju pa se je Občinski svet sestal na 25. redni seji, ki je bila 31. januarja 2002 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina.
Na seji so bili sprejeti
-	ODLOK o proračunu občine Hajdina za leto 2002,
-	SKLEP o pristopu h konzorciju za namakanje Podravja,
-	SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Vrtič Marjanu za market Nika, s katerim se najemna pogodba podaljša do 31. 12. 2002
-	SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Trgonetu d.o.o. (kiosk na pokoplaišču), s katerim se najemna pogodba podaljša do 31. 12. 2002.
-	SKLEP o pristopu naselja Lancova vas pri Ptuju k naselju Dra-ženci, ki govori o tem, da po priključku naselja Lancova vas pri Ptuju iz občine Videm k naselju Draženci občina Hajdina ne zahteva po delitveni bilanci ničesar, razen prenosa obstoječe infrastrukture,
-	SKLEP o izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo kot obvezne javne službe na območju občine Hajdina, ki govori o tem, da dejavnost oskrbe s pitno vodo kot obvezne javne službe na območju občine Hajdina izvaja Komunalno podjetje Ptuj, d.d.,
-	SKLEP o izdaji soglasja k prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti na območju občine Ptuj,
-	SKLEP o sklenitvi pogodbe o zaščiti kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja,
-	SKLEP o določitvi cen za odvoz, predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov družbi Cisto mesto Ptuj, d.d.
Občinska uprava
NOVOSTI V KOMUNALNI INFRASTRUKTURI
Dela ob cesti Slovenska Bistrica - Hajdina zaključena
\ /preteklih tednih so bila na področju komunalne infrastruk-V ture v občini prav gotovo v ospredju dela ob regionalni cesti (g 1-2(1290) Slovenska Bistrica - Hajdina, kjer so cestarji izvajali gradbena dela, v katera je vključena izgradnja hodnika-pločnika za pešce in javne razsvetljave. Dela v dolžini dobrega kilometra (natanko 1090 metra je dolžina odseka) so še pred koncem marca bila zaključena. Med nove pridobitve pa lahko prištejemo še avtobusno postajališče ob zaključku poti za pešce.
O ostalih naložbah v komunalni infrastrukturi v občini Hajdina bomo v Hajdinčanu še pisali, zdaj omenimo le še nadaljevalna dela na hajdinskem pokopališču, s katerimi je občina pričela že predlani. Potem ko so potke med grobovi in še nekatere druge pridobitve že dodobra zaključene, pa se dela nadaljujejo s ponovnim zasajanjem cipres na pokopališču.
Na eni in drugi strani prometne ceste sta zdaj urejeni tudi dve avtobusni postajališči. Tekst in foto: T. Mohorko
Ob regionalni cesti Slovenska Bistrica - Hajdina je zdaj na obeh straneh urejen hodnik za pešce.
Novost v občini so tudi ekološki otoki, teh je zdaj 7 po vseh naseljih, zadnji v Slovenji vasi še čaka na zaključna dela. Do konca leta pa bo ekološki otok dobila tudi Gerečja vas. Nadaljujejo se tudi dela na hajdinskem pokopališču, tokrat z novimi zasaditvami cipres.
marec 2002
HAJDINČAN
1
m
Poročilo o kvaliteti pitne vode v občini Hajdina v letu 2001
Ptujski vodooskrbni sistem oskrbujemo s pitno vodo iz črpališča v Skorbi, dodatno k temu pa pomagajo k izboljšanju hidravličnih razmer in kvaliteti pitne vode globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi in Desencih. Pitno vodo v omrežju sestavljata podtalnica dravskega polja in globinska podtalnica v razmerju 2:1.
Kvaliteto pitne vode na celotnem vodooskrbnem sistemu smo v letu 2001 nadzorovali z rednim jemanjem in analizo vzorcev v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Razen odvzema vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode.
S strani Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je bilo odvzetih 1152 rednih vzorcev, od tega 827 za mikrobiološke analize ter 325 za kemijske analize. Mikro-biološki izvidi kažejo, da je bilo na celotnem omrežju ustreznih 96,73 % vzorcev. Neustrezni izvidi so v glavnem posledica defektov na omrežju in posledica obnovitvenih in vzdrževalnih del na cevovodih in vodohranih. Takšni primeri se takoj sanirajo z izpiranjem in ponovnim preverjanjem. V občini Hajdina so bili vsi vzorci pitne vode mikro-biološko ustrezni. Mikrobiološki izvidi vzorcev vode iz plitvih in globinskih vodnjakov izkazujejo 100 % ustreznost. Kemijsko ustreznih je bilo 96,62 % vzorcev.
Dodatno k tem analizam smo v okviru notranjega nadzora izvedli še cca 600 analiz na nitrate - od tega 380 vzorcev iz omrežja in 220 vzorcev iz vodnjakov. Vsebnosti nitratov nikjer na omrežju niso presegle dovoljene vrednosti 50 mg/l, na področjih dislociranih globinskih vodnjakov pa so bile manjše od 20 mg/l. Rezultati za občino Hajdina so prikazani v diagramu.
Vsebnost nitratov v občini Hajdina
2001
45 --
40 —A
30 —
25 --
15 —
I I I II I M
02/02
07/03
04/04
13/06
16/02
21/03
30/05
04/07
01/08
24/10
12/12
Datum odjema
-ir- Dovoljena vrednost Skorba-Slov. vas —Hajdina
Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem vodovarstvenih pasov črpališč.
Na varstvenih pasovih vodnih črpališč izvajamo aktivnosti, ki so predvidene z odlokom o varstvenih pasovih. Odkupljena zemljišča smo ustrezno obdelali in pogozdili. Organizirali smo setev zimskih posevkov. Zasejano je bilo 55 ha zemljišč in za to površino je bil lastnikom zemljišč izplačan regres za obdelavo in setev.
V okviru vsakoletne akcije ministrstva za kmetijstvo so bili v času pomladanske setve odvzeti vzorci zemljin s ciljem nadzora uporabe na varstvenih pasovih prepovedanih herbicidov. Kršitev ni bilo ugotovljenih.
Zaključimo lahko, da je pitna voda v vodovodnem omrežju zdravstveno ustrezna ter primerna in varna za uporabo.
Ptuj, 05.03.2002	Komunalno podjetje Ptuj, d.d.
VANDALIZEM IN OBJESTNOST V NAŠI OBČINI
Vandalizem je stihijsko ali namerno pustošenje in uničenje - storilci se najpogosteje grobo znašajo nad objekti in predmeti, ki so v javni rabi ali v zasebni lasti. Storilci na agresiven in škodljiv način zbujajo pozornost širše skupnosti nase in posredno na svojo stisko oz. druge osebne probleme.
Posledice podobnih dogodkov smo v zadnjem času občutili tudi v eni naših vaških skupnosti v občini Hajdina.
V	prvem primeru sta se dva mladoletnika iz sosednje vaške skupnosti grobo znašala nad razdelilcema KTV in ju s čevlji močno poškodovala. Do tega dejanja je prišlo med praznovanjem rojstnega dne enega izmed osnovnošolcev, kar daje misliti, in to je se tudi potrdilo, da je bil posredi alkohol. Policista - kriminalista PP Ptuj sta zadevo raziskala in z ogledi ter poizvedovanjem prišla do povzročiteljev, ki sta skupaj z njunimi starši predana sodniku za prekrške.
V	drugem primeru je šlo za namerno poškodovanje gornjega ustroja asfaltiranega igrišča in oznak za posamezne športne panoge - z grobim zaviranjem in zavijanjem so ostale vidne posledice. Posneti so vzorci gum, na osnovi katerih je policija storilcem že na sledi - vse poti vodijo znotraj iste vaške skupnosti.
Občani občine Hajdina ne smemo dovoliti oz. dopustiti, da bi podobna početja ostala neraziskana brez posledic za storilce. Vandalska dejanja se dotikajo nas vseh, soodgovornost nosimo vsi, ki skrbimo za varno in zdravo bivanje v naši občini.
V	Mestni občini Ptuj, ki je priča vandalizma na pohodu, kjer se ta močno stopnjuje v zadnjih dveh letih, so vidna groba razdejanja na spominskih obeležjih, poškodovani prometni signalizaciji, razdejanih zelenicah, poškodovanih fasadah, uničenih telefonskih govorilnicah, oskrunjenih grobovih, razbitih otroških igralih, provokacijah in izzivanjem k pretepu... Ustanovili so celo Varnostni sosvet, ki pa še ne žanje vidnejših uspehov, ker se preveč ukvarja z ugotavljanjem posledic vandalizma, premalo pa s preventivnim delovanjem med mladimi, ki se množično in vsem na očeh opijajo ter uničujejo sebe in okolico.
S tem prispevkom želim opozoriti občane naše občine, posebej starše, mladostnike, društva in samo lokalno samoupravo, da ne pristajamo in ne dovolimo takih in podobnih početij.
Viktor Markovič
HAJDINČAN	marec 2002
JUBILEJNI 90. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA HAJDINA
Gasilec pomaga človeku v stiski
v
lani smo pisali, da v PGD ^»Hajdina v letu 2002 obeležujejo 90-letnico delovanja društva in da se na ta jubilej aktivno pripravljajo. O tem smo se lahko prepričali tudi na februarskem občnem zboru društva, kjer je vodstvo že napovedalo, da bo velika gasilska slovesnost v juniju, na kateri pa bodo priredili tudi srečanje vseh gasilk in gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj. Sicer pa so se občnega zbora na Hajdini udeležili predstavniki 13 gasilskih društev, tudi tovariši gasilci iz sosednje Hrvaške, podpredsednik OGZ Ptuj Marjan Bezjak, pomočnik poveljnika za tekmovanja pri OGZ Ivan Golob, domači župan Radoslav Simonič, občinski poveljnik Janko Merc in še mnogi drugi, ki z gasilci dobro sodelujejo in izmenjujejo izkušnje.
POROČILO PREDSEDNIKA VOGRINCA V ZNAK SPOŠTOVANJA GASILCEM
Z ljudsko pesmijo so jubilejni gasilski občni zbor pospremile hajdinske ljudske pevke, potem pa je zbrane nagovoril Franci Vogrinec, predsednik PGD Hajdina in hkrati tudi predsednik Območne gasilske zveze Ptuj (poročilo je v njegovem imenu sicer prebrala Franja Vogrinec, vodja gasilske mladine na Hajdini). Do kolegov gasilcev je Vogrinec izrazil vse spoštovanje in zahvalo, kajti tudi v preteklem letu so skupaj opravili mnogo odgovornih nalog. Lani so se V PGD Hajdina gasilci srečali na 8 sejah upravnega odbora in 6 članskih sestankih, na področju gospodarskih aktivnostih so opravili mnogo prostovoljnih delovnih ur.
»Že v začetku preteklega leta smo zbirali ponudbe za nadgradnjo vozila, ki smo ga kupili, a odločitev je pripadla podjetju Varkar iz Maribora. Nekoliko smo se že lotili prenove doma, predvsem strehe nad sanitarijami, a večja in zahtevnejša dela nas čakajo letos do junija, ko bomo obeležili 90-letnico društva. Potrudili smo se pri zbiranju literature za gasilski zbornik, potem smo uredili evidenco članov društva, s koledarji obiskali naše občane in pričeli z iskanjem botrov za novo gasilsko vozilo, akcija pa traja še zmeraj. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo v domačem
		
		
Mj		
u >		if
1		!
&	j—	
	IracA* 1
	
okolju v občini Hajdina dobro sprejeti, da ima občina za gasilce veliko posluha, tudi zato pa v društvih mnogo lažje delamo kot prej. V tem letu se bomo posvetili praznovanju 90-letnice obstoja društva, ob tem pa imamo še mnogo načrtov - v največji meri se bomo v tem letu posvečali izobraževanju naših članov.«
V JUBILEJNEM LETU NAJVEČJA PRIDOBITEV NOVO VOZILO
Tudi na operativnem področju je bilo lani dokaj delavno, kar pove tudi podatek o opravljenih 2866 prostovoljnih delovnih urah članov društva. V svojem poročilu Rado Auer, poveljnik PGD Hajdina, ni pozabil omeniti osmih požarov, na katerih so sodelovali hajdinski gasilci in svoje delo več kot uspešno opravili. Na področju preventivnega delovanja so opravili ogled hidrantnega omrežja v svojem požarnem okolišu, organizirali pregled ročnih gasilni-kov za svoje člane in tudi nekatere druge občane, aktivni pa so bili tudi v mesecu požarne varnosti.
Zadnja nedelja v mesecu je bila tudi lani rezervirana za redne mesečne vaje hajdin-skih gasilcev, je povedal Auer, poleg tega pa so opravljali še redna sobotna dežurstva, redne preglede gasilske tehnike, opravljali operativni pregled društva, 13 članov je uspešno končalo tudi tečaj za vodjo gasilskih enot in trije so opravili specialnost »nosilci dihalnih aparatov«. Haj-
dinski gasilci so lani sodelovali tudi na veliki taktični vaji v Gerečji vasi v okviru OGZ, organizirali taktično vajo občinskega poveljstva v Zg. Hajdini pri Marjanu Ogrizku, pripravili pa so še predavanja za člane o preventivni dejavnosti in ukrepih ter o liku gasilca. Navkljub vsemu hajdinski gasilci niso izrazito tekmovalno nastrojeni, saj so se lani udeležili le nekaterih gasilskih tekmovanj, so pa bili zato pristni na mnogih gasilskih slavjih, srečanjih in delovnih obveznostih v občini.
Gasilsko društvo na Hajdini se lahko pohvali z dokaj dobro gasilsko tehniko, za
PRIZNANJA, ODLIKOVANJA ZASLUŽNIM ČLANOM IN ČLANICAM
Priznanja OGZ Ptuj III. stopnje so prejeli: Branko Milošič, Anita Pavlinek, Klavdija Auer, Maja Vogrinec.
Značke za 10 let dela v PGD:
Andrej Lajh, Robi Nahberger, Uroš Sagadin in Joži Slamberger, za 20 let Anica Vidovič in za 50 let Anton Lipavšek.
V gasilca I. stopnje je napredovalo kar 5 članov, nižji gasilski častniki I. stopnje so postali Darko Cartl, Marija Kirbiš in Jože Kmetec, v čin gasilskega častnika II. stopnje pa Vekoslav Cestnik in Rado Auer.
PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA V NAŠI OBČINI
Lanski dogodki, uspehi, slavja in letošnji načrti
največjo pridobitev pa lahko štejemo novo gasilsko vozilo MAN 18-254, ki zadovoljuje vse potrebe društva. Rado Auer je povedal, da je novo vozilo pripravljeno za tričlansko posadko in ima 5000 litrov vode, penilo, opremljeno je z visokotlačno brizgalno Rosenbauer NH 30 ter še z nekaterimi elementi, ki jih po tipizaciji mora vsebovati vozilo GVC 24-50. V bodoče bodo na Hajdini sredstva morali vlagati še v nabavo osebnih zaščitnih sredstev, saj so dosedanja že dotrajana, prepričani pa so, da jim bodo pri zbiranju prepotrebnih denarnih sredstev še naprej v veliko pomoč občani in dobri ljudje, ki verjamejo v smisel gasilstva.
V OBMOČNI GASILSKI ZVEZI PTUJ TUDI HAJDNIČANI USPEŠNI
Podpredsednik OZ Ptuj Marjan Bezjak je gasilcem prav tako predstavil lanske aktivnosti v območni zvezi, ob tem pa spomnil na vsakoletni pomen podpisa aneksa k pogodbi o izvajanju gasilske javne službe na Ptujskem, za kar imajo župani občin Hajdina, Markovci, Zavrč in MO Ptuj po njegovem veliko posluha. Poleg družabnega življenja, nekaterih že tradicionalnih srečanj ter veselja ob izjemnem uspehu hajdoških gasilk na olimpijadi na Finskem, so v okviru območne zveze opravili še mnogo drugega pomembnega dela na operativnem področju.
Da brez tehnike, znanja, hitrosti in napredka tudi v gasilstvu ne gre, je v svojem nagovoru dejal občinski poveljnik Janko Merc. Posebej je spomnil na gasilski podmladek, ki v sistem gasilske organizacije prinaša potrebne novosti, ob tem pa tudi, da se gasilci vendarle še držijo tiste že znane geste; Pomagaj človeku v stiski.
Tatjana Mohorko
Iz poročil, ki so bila podana na občnih zborih prostovoljnih gasilskih društev, lahko razberemo, da se je v društvih pridno delalo skozi vse leto.
PGD HAJDOŠE
Iz organizacijsko operativnega poročila, ki je bilo podano na 48. občnem zboru 27.1.2002, je razvidno, da je bilo celotno članstvo povabljeno na 5 delovnih akcij in na tradicionalni jesenski piknik. Vodstvo društva se je vključevalo v delo vaškega odbora, tesno sodelovanje z vsemi organizacijami v vasi Hajdoše pa se iz leta v leto zaradi skupnih interesov krepi.
Aktivno delo pevskega zbora se je neutrudno nadaljevalo tudi v minulem letu, svoje delo so pevci s pomočjo občine Hajdina okronali z dvema zelo dobo organiziranima koncertoma, na katera so bili povabljeni tudi kolegi pevci iz drugih krajev.
Vodilo vseh aktivnosti med gasilci v Haj-došah pa so nedvomno gasilski tekmovalni duh in sodelovanje vseh kategorij članstva v tekmovalnih športnih disciplinah.
Tako se je leto 2001 v Hajdošah že drugič zapisalo z zlatimi črkami, saj so zlato prinesle domov članice iz olimpijade, ki je bila na Finskem. Vodstvo društva priznava, da vrlina teh deklet ni samo uspešno obvladovanje tekmovalne disci-
pline, temveč tudi odlične organizacijske sposobnosti, ki so potrebne pri izpeljavi takšnega projekta, kot je pot na gasilsko olimpijado.
DRUŠTVO JE BILO LANSKO LETO OLIMPIJSKO!
Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše je doslej sodelovalo že na štirih olimpijadah. Njihova pot se je začela z ekipo mladincev, ki je tekmovala v Nemčiji, nadalje pa so olimpijski poligon preizkušale članice A na Poljskem, Danskem in lani na Finskem.
Tudi ostale tekmovalne kategorije v minulem letu niso mirovale. Prva preizkušnja je bilo občinsko preverjanje pripravljenosti tekmovalnih ekip v Gerečji vasi, kjer so bili prisotni s petimi ekipami.
Tekmovanja Območne gasilske zveze Mestne občine Ptuj v Slovenji vasi se je prav tako udeležilo pet ekip. Na rangu Podravske regije v Slovenski Bistrici pa je tekmovanje okronalo nove regijske prvake, in to v kategoriji članic A in veteranov. Člani B pa so bili odlični drugi. Priprave vseh treh omenjenih desetin za državno gasilsko tekmovanje, ki bo 25. 5. 2002 v Moravskih Toplicah, se že izvajajo.
Članice A so že četrto leto zapored osvo-
HAJDINČAN
marec 2002
jile prvo mesto za pokal Gasilske zveze Slovenije, kije po vsej državi organizirano po sistemu točkovanja in sodelovanja na sedmih tekmovanjih.
Že deveto leto zapored so v Hajdošah uspešno organizirali gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš z mednarodno udeležbo, ki pa je tudi eno izmed pokalnih tekmovanj Gasilske zveze Slovenije.
Pri vseh teh športnih aktivnostih, za katere menijo, da so potrebne zaradi društvenega življenja, predvsem pa zaradi zagotavljanja gasilskega podmladka, niso pozabili na operativno enoto.
Gasilci operativci so se redno sestajali na mesečnih vajah, na katerih so teoretično in praktično obdelali razna področja s preventivno-operativno vsebino. V sklopu izobraževalnih programov, ki jih je razpisala Gasilska zveza Slovenije, so izšolali dva gasilca v specialnost - nosilec dihalnih aparatov. V letu 2001 so v požarnem okolišu, ki zajema vasi Hajdoše in Skorba, zabeležili dva manjša požara v naravi.
Naj večja obveznost in hkrati dolžnost društva je, da skupaj z ostalimi društvi v občini Hajdina zagotavljajo požarno varnost. Za izvrševanje teh nalog je potrebna brezhibna in vedno pripravljena tehnika. Toda samo tehnika brez gasilca - operativca ni v svoji funkciji. Gasilci v Hajdošah so zadovoljni s svojimi člani operativci, vedno znova pa stermijo k temu, da bi se njihovim vrstam, ki štejejo 85 gasilcev in 25 pionirjev, priključili novi oziroma svojo aktivnost nadaljevali dosedanji člani.
PGD SLOVENJA VAS
Predsednik PGD Slovenja vas je na 31 občnem zboru 9. februarja povedal, da so v preteklem letu največ pozornosti namenili pripravam in izvedbi 30. obletnice obstoja PGD Slovenja vas. V ta namen so 26. maja lansko leto organizirali tudi gasilsko tekmovanje Območne gasilske zveze Ptuj. člani društva so v organizacijo in izvedbo tekmovanja vložili veliko truda in dela.
Z različnimi delovnimi akcijami so uredili okolico gasilskega doma, posebej pa so se potrudili tudi z ureditvijo notranjosti doma pri kateri jim je finančno priskočila na pomoč Občina Hajdina.
Praznovanje 30. obletnice PGD Slovenja vas so organizirali 18. avgusta 2001. (O tem slavju smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk Hajdinčana).
V preteklem letu so gasilci PGD Slovenja vas opravili preko 200 prostovoljnih delovnih ur, posledica česar so prezidave kurilnice, izolacija stropa garaže, kuhinje, sejne sobe in sanitarij. Obnovili in lakirali so tudi parket v dvorani.
Zelo uspešno je preteklo leto zaključila tudi tekmovalna članska desetina, ki je osvojila na raznih gasilskih tekmovanjih osem pokalov.
PGD GE REČ JA VAS
Predsednik PGD Gerečja vas je na 71. občnem zboru 16. februarja podal poročilo, iz katerega lahko vidimo, da je osrednji dogodek v lanskem letu za gasilce iz Gerečje vasi bil 1.7.2001. Gasilci so bili soorganizatorji 5. dneva gasilca Območne gasilske zveze Ptuj, praznovali so 70. obletnico delovanja PGD Gerečja vas in svečano razvili nov gasilski prapor.
Kot se spodobi, so prav v ta namen uredili dom in okolico. Največ dela pri tem so postorili kar sami in pri tem opravili preko 700 ur prostovoljnega dela ter več brezplačnih prevozov. Opravili so zemeljska in zidarska dela, oblogo stopnišča, pločnika, balkonov, hodnika, mizarska dela, notranje pleskanje in druga opravila.
Na novem praporu pa je izobešenih 42 trakov, krasi pa ga 143 žebljičkov, kar kaže na to, da vaščani in drugi simpatizerji gasilstva še vedno izkazujejo veliko pripadnost tej humani organizaciji.
Tudi na druga dogajanja niso pozabili. Bili so organizatorji pri postavitvi majskega drevesa, udeležili so se Florjanove nedelje, organizirali so strokovno ekskurzijo v Metliko, kjer so si ogledali gasilski muzej in kot ponavadi sodelovali tudi pri »Furešmastu« v zimskih mesecih.
Poveljnik je povedal, da so organizirali pregled operativne sposobnosti društev občine Hajdina, ki je potekalo na nogometnem igrišču v Gerečji vasi. Tega preverjanja so se udeležili s tremi desetinami, z dvema pa so se udeležili tekmovanja Območne gasilske zveze Ptuj v Slovenji vasi.
Posebej moramo omeniti desetino veteranov, ki je celo leto pridno vadila in dosegala zavidljive rezultate. Le-ti jim omogočajo nastop na državnem gasilskem tekmovanju Slovenije, ki bo potekalo letos maja.
V	okviru praznovanja je bila izvedena velika taktična vaja na objektih Pomlad d.o.o., v kateri so sodelovala društva iz Hajdine, Hajdoš, Slovenje vasi, Dražen-cev, Starš, Zlatoličja, Prepolj, Turnišč in Pernice. Skupno je sodelovalo 10 gasilskih društev z 86 gasilci.
V	sklopu meseca požarne varnosti so sodelovali na dveh taktičnih vajah. Prvo je organiziralo poveljstvo občine Hajdina in je potekalo na Hajdini. Drugo vajo pa so organizirali gasilci iz Pernice, s katerimi so gasilci iz Gerečje vasi tudi pobrateni.
PGD DRAZENCI
Predsednik PGD Draženci je v svojem poročilu, podanem na 16. občnem zboru 23. februarja zapisal, da društvo trenutno šteje 29 članov, od tega tudi 3 ženske. Prijeten pa je občutek, da se mladi krajani zavedajo pomembnosti gasilstva in želijo sodelovati v tej humanitarni organizaciji, saj so na občnem zboru sprejeli medse 3 nove člane.
Skozi vse leto so bili aktivni. Prepleskali in dokončali so orodišče in delovni prostor v vaškem domu. Aktivno pa so sodelovali tudi z drugimi društvi v naši občini in izven nje, saj se lahko pohvalijo s tesnim sodelovanjem gasilskega društva iz Bednje na Hrvaškem. Gasilci iz Dražencev so se udeležili Florjanove nedelje, sodelovali so na tekmovanjih, ki so bila organizirana v Slovenji vasi, Cerkvenjaku, Podvincih in Sikolah. Ob dnevu mrtvih pa so pomagali urejati promet pri pokopališču.
Na občnem zboru so si zadali tudi nekaj novih nalog. Njihova največja želja je, da bi nabavili nov orodni avtomobil, saj je sedanji že star in iztrošen. Veseli bi bili, če bi jim uspelo razviti še društveni prapor.
Iz poveljnikovega poročila vidimo, da je društvo moralo posredovati tudi na požarih. V mesecu maju je zagorelo gospodarsko poslopje pri družini Kosec. V juniju je gorela lesena uta pri družini Fideršek.
Opravili so pregled hidrantov in pregled društva v mesecu novembru, katerega se je udeležilo 17 članov. Tudi na strokovno usposabljanje niso pozabili, saj so trije člani uspešno opravili tečaj za vodjo skupine, eden pa tečaj za dihalne aparate.
V mesecu požarne varnosti so imeli vajo na domačiji Ogrizek. Sodelovali pa so tudi v curkometu, ki so ga organizirali v Zlatoličju in Lovrencu na Dravskem polju.
Iz povedanega sledi, da je delo, ki ga opravljajo gasilci, pestro in vsestransko.
Metka Vidovič
OBVESTILO
Občane obveščamo, da bo testiranje njivskih škropilnic v torek, 16. aprila 2002, s pričetkom ob 9. uri
pred gasilskim domom v Gerečji vasi.
marec 2002
TD Korant klub
HAJDINČAN
KORANTI IZ DRAŽENCEV IN HAJDINE OBISKALI ŽUPANA
SIMONIČA
Drago Lesjak
X /pustnem času se pojavlja vedno več V kurentov in drugih skupin. Ena takšnih prihaja iz Dražencev in trenutno predstavljajo novo sekcijo kulturnega društva Draženci. Pobudnik Drago Lesjak mi je povedal, da je skupaj s posameznimi navdušenci želel ustanoviti skupino že leta 1998, vendar je bila takrat le želja, saj jih je bilo premalo, ki bi korantije že imeli ali pa so bili včlanjeni kje drugje. Vendar je iz želje le nastala skupina, ki se je ustanovila junija 2001. V začetku je štela 125 članov, danes jih je že 36, nekaj tudi iz sosednje vasi.
Vsaka skupina obišče veliko krajev po Sloveniji, predvsem tiste, kjer kurent ni tako znan in viden. Tudi naša se je že tretje leto zapovrstjo podala v Trbovlje, kjer so jih gostoljubno sprejeli, trboveljski župan pa jih je že vnaprej »rezerviral« za naslednjo sezono.
Kot zanimivost naj omenim, da se fantje vselej dobijo takoj po novem letu in začno izdelovati rože in drugo okrasje za kape. Ponavadi se jim pridruži tudi harmonikaš in tako je seveda veselo že mnogo pred fašenkom, kot sam pravi Drago Lesjak. Njegova velika želja je, da bi ponovno obudil skupino oračev, kot je bila v letih od 1946 do 1950.
Draženčani smo seveda ponosni na svojo številčno skupino in smo letos nestrpno pričakovali zven novih zvoncev. Dragu Lesjaku pa želim še mnogo uspešnih let in prepričana sem, da mu navdiha ne bo zmanjkalo, saj ima močan podmladek in predvsem dobro »naštudiran« koledar vse tja do leta 2011!
Saška Serec
Koranti iz Dražencev na obisku v Limbušu
Hajdinski koranti tudi letos niso manjkali na fašenku v Vidmu, vodja skupine Dejan Šlamberger pa je videmskemu županu Francu Kirbišu prenesel pozdrave od hajdinskega župana in mu v spomin izročil majhno ježevko.
X /predpustnih dneh je bilo veselo V vzdušje čutiti tudi v občini Hajdina, še posebej glasni so bili koranti iz vseh koncev občine. Že po tradiciji so se nekateri oglasili tudi na sedežu občine, kjer jih je sprejel župan Radoslav Simonič, ob njem pa še nekateri iz vodstva in občinske uprave. Županova želja je bila na sprejemu le ena, da koranti dobro opravijo svoje poslanstvo in iz naših krajev preženejo zimo. To jim je kaj kmalu tudi uspelo, sicer pa letošnja zima sploh ni bila tako bela.
Z zvonci pregnali zimo
Prvi so prišli na obisk koranti iz Dražencev, na pustni ponedeljek pa so se oglasili še koranti s Hajdine, člani sekcije pri KPD Hajdina. Oboji so naredili veselo vzdušje, četudi je bilo občinstva bolj malo, potem še nekaj skupnih posnetkov, a pota so že vodila v druge kraje in na fašenske prireditve. A prihodnje leto ob pustu se bodo koranti spet oglasili pri županu, tako so obljubili ob slovesu, in morda ga bodo takrat vzpodbudili, da si nadene kakšno zanimivo, novo pustno preobleko.
Na pustni ponedeljek je župana Rada Simoniča in vodstvo občine obiskala haj-dinska skupina korantov.
Tekst in foto:
TM
HAJDINČAN
marec 2002
PREGLED KULTURNIH DOGODKOV
V	vseh društvih so se takoj po novem letu pričele različne aktivnosti. Najbolj zagnane so bile dramske sekcije, ki so zimsko dolgočasje pregnale s smehom in
intrigami na odrih.
Kdaj in kje ste lahko užili kulturni utrip?
Skorba, januar 2002
Premiera veseloigre gledališke skupine »Zakonci stavkajo«
Ljudske pevke iz Skorbe na območni reviji ljudskih pevcev na Selih februar 2002
Ljudske pevke so pele po gospodinjstvih ob starih običajih za svečnico in tudi pri luščenju bučnic je bilo ob njihovi pesmi bolj živo.
Moški oktet je skupaj z ljudskimi pevkami nastopal ob kulturnem prazniku v Slovenji
vasi in gostoval v Destrniku.
Pozabili pa niso tudi na redni letni občni zbor svojega kulturnega društva Hajdina, januar 2002
»S pesmijo v novo leto« so se v kulturnem društvu »Stane Petrovič« na koncertu družili moški in ženski ljudski pevci, povabili pa so tudi pevce iz Dornave, Moškanjcev, Sel in Kidričevega.
februar 2002
Premiera veseloigre dramske skupine »Sreča na upanje« marec 2002
Udeležba dramske skupine na reviji dramskih skupin in proslava ob materinskem dnevu, kjer so sodelovali domači pevci. Draženci, januar 2002
Organizacija letnega občnega zbora, na katerem so predstavili novo vodstvo za naslednji dve leti. Zal letos niso pripravili igre in se zato bolj posvečajo drugim
dejavnostim. marec 2002
S pomočjo društev občine Hajdina je kulturno društvo pripravilo tradicionalno proslavo ob materinskem dnevu.
Hajdoše, januar 2002
Kulturno društvo »Valentin Žumer« je letos ustanovilo novo sekcijo, in sicer harmonikarsko. Instrumenta jih uči Silvo Rošker iz pobratenega kulturnega društva »Marjan
Herceg« iz Maribora. februar 2002
Izveden je bil redni občni zbor, na katerem so nastopali mladi harmonikarji in
Gmajnarice,
ki v tem času snemajo svojo kaseto. marec 2002
V	sodelovanju z vaško skupnostjo so organizirali proslavo v čast materam in
pripravili kulturni program.
KULTURNI NAPOVEDNIK
Skorba, april 2002
Ljudske pevke bodo nastopile na javni radijski oddaji Radia Maribor, moški oktet pa se bo v tem mesecu udeležil območne revije malih pevskih skupin
na Ptuju.
Peli pa bodo tudi na tradicionalnem koncertu pevcev v Majšperku.
maj 2002
Kulturno društvo Skorba v mesecu maju pripravlja koncert z ljudskimi pevci in že vnaprej vabijo pevce in skupine, da se jim pridružijo.
Tudi njihova gledališka skupina načrtuje še nekaj gostovanj.
Hajdina, junij 2002
Kulturno društvo bo sodelovalo na razstavi »Dobrote slovenskih kmetij« na Ptuju. Obiskali pa bodo tudi dom upokojencev na Ptuju, kjer jim bodo pevci in pevke zapeli, dramska skupina pa pripravila skeč.
Draženci, april 2002
V kulturnem društvu bodo ta mesec izpeljali tradicionalni koncert »S pesmijo živimo« in se poveselili z nastopajočimi.
SAŠKA
KI) DRAŽENCI
Novo vodstvo
X Tjanuarju je kulturno društvo Dra-V ženci dobilo novo vodstvo z novo predsednico Elviro Janžekovič. Društvo se je precej pomladilo, saj je v upravnem odboru veliko takih, ki jih žene zagnanost in volja, predvsem pa lastni interesi po aktivnosti društva. Dejstvo dokazuje, da v Dražencih ni bojazni, da društvo ne bi zaživelo še močneje.
Novi predsednici želim veliko uspešnega in dobrega dela, predvsem pa veliko zadovoljstva v ljubiteljski kulturi!
Saška Serec
Elvira Janžekovič
»RADIJSKA DELAVNICA ZNANCEV«
NA GOSTOVANJU V SLOVENJI VASI
Na valovih Radia Maribor se že vrsto let posluša priljubljena oddaja pri poslušalcih »Radijska delavnica znancev«, ki jo pripravlja in vodi Tone Petelinšek. V četrtek, 14. marca je oddaja nastajala v gostilni Slovenski hram v Slovenji vasi. Z glasbo, ljudsko pesmijo in pozdravi so jo obogatile ljudske pevke iz Skorbe, Trio škorci, Uroš Sagadin, ansambel Ptujskih 5, župan Radoslav Simonič, patra pod-ružne kapele v Slovenji vasi in predstavnik Kmetijske zadruge Hajdina.
marec 2002
HAJDINČAN
GLEDALIŠKA SKUPINA KPD »STANE PETROVIČ«
V NOVI ODRSKI PREDSTAVI
Ko sreča je> a le na upanje!
1 Tletošnji gledališki sezoni se V je z novo predstavo gledališčnikom na ptujskem območju pridružila tudi dramska sekcija Kulturno-prosvetnega društva Staneta Petroviča Hajdina. Mlada gledališka skupina je za odrske deske pripravila modernejšo komedijo v štirih dejanjih Sreča na upanje, katere avtor je Marcel Franck. Premierno so jo uprizorili že 10. februarja, potem pa pripravili še več uspešnih ponovitev in se ob koncu marca pomerili še na območnem srečanju gledaliških skupin.
Navdušenje nad uspelo gledališko predstavo je pokazal tudi režiser Maks Fridl, ki se mu je letos znova ponudila priložnost, da za odrske deske pripravi povsem novo in mlado igralsko ekipo. Začetek je bil težak, nam je zaupal, a potem je dobro steklo in mladi so ga »ubogali« ter se na odru že prvič zares dobro odrezali. Ponovitve so bile iz predstave v predstavo boljše, morda pa je nekaj k temu pripomoglo tudi delo, ki ga je režiser iskal posebej za mlado in ne preveč izkušeno gledališko skupino. Ob branju neštetih iger doma in v knjižnici se je naposled le odločil za modernejšo igro Sreča na upanje, ki jo je poznal že iz profesionalnih gledaliških odrov. S hajdinsko gledališko skupino je tekst malo spremenil, ga prilagodil času in prostoru, še posebej pa širšemu krogu ljudi, ki jim je predstava pravzaprav namenjena.
Z režiserjem Fridlom sva poklepetala po ponovitvi predstave v Slovenji vasi, kjer se je zbralo lepo število domačinov, ki jim je bila predstava, sodeč po bučnem aplavzu, všeč. Med pogovorom je večkrat poudaril, kako zelo so se mladi igralci potrudili, da bi ugajali občinstvu, kako pridno so prihajali na vaje in se pripravljali na svoj prvi nastop, ki bi ga težko zmogli brez režiserjeve pomoči in pomoči vseh tistih domačinov, ki sodelujejo v predstavi, največ v zakulisju.
»Zares vesel sem, da nam je uspelo, čeprav na začetku gledališke sezone nisem tako upal. Mladi igralci, štirje od šestih so prvič nastopili v kakšni gledališki predstavi, so me zelo presenetili. Pokazali so izredno zanimanje za igro, se dobro znašli na odru, še posebej izstopata obe glavni igralki Urška in Spela. Vsi skupaj so dobri in lahko jim samo čestitam... Ko pa me že sprašujete o pričakovanjih na letošnjem
S hajdinsko gledališko skupino smo se tudi letos lahko od srca nasmejali.
VHAJDINSKI PREDSTAVI SO ZAIGRALI
Urška Stumberger (Gabriela)
Spela Huzjan (Katarina)
David Veronek (Jernej)
Maja Metličar (Darinka)
Daniel Zupanič (Andrej)
Magda Strmšek (Valerija).
Ob režiserju Maksu Fridlu v predstavi še sodelujejo: Cvetka Vratič kot šepetalka, Nataša Stumberger in Boštjan Zupanič sta avtorja scene, frizerski salon Brigite Pušnik je poskrbel za frizure in masko, Sebastjan Dobnik pa za zvočne efekte.
območnem srečanju gledaliških skupin na Ptujskem, naj povem, da nimam posebno velikih pričakovanj. Nastopili bomo pa, upam, čimbolj uspešno.«
ŠE BESEDA O KOMEDIJI
V predstavi najprej spoznamo obe glavni
igralki: Gabrielo in Katarino, mamo in hčer, ki klepetata in pogovor ves čas navezujeta na Katarininega zaročenca, na njeno novo življenjsko pot. Kajkmalu spoznamo še Jerneja, Katarininega zaročenca torej, pa njegovo mamo Darinko. Zgodba, polna zapletov, se potem zares prične, komedija sama pa je pravi prikaz problematike prestiža med starši mladoporočencev. Se posebej v ospredje stopita obe materi, saj vsaka posebej želi opozoriti nase, pomeniti nekaj več, biti bolj imenitna. V začetku jima to seveda odlično uspeva, a kaj kmalu se začne kazati realna slika, vse več je zapletov, v katerih pa se obe začuda spoprijateljita in napeljeta zgodbo v povsem drugo smer.
Tudi mladoporočenca gresta po svojih poteh, ne ozirata se preveč na mnenja svojih staršev. Poskus pridobitve nadvlade prinese cel kup komičnih zapletov, ob katerih se gledalec nasmeje od srca, zapleti pa se po pričakovanju rešijo v glavnem na račun tistih, ki so to povzročili. Komedija v uri in pol ponudi obilo zabave in sprostitve. A gledalci so si o predstavi ustvarili svoje mnenje; nekaterim je bila všeč, drugim malo manj, in tako je na koncu tudi prav.
T. Mohorko
HAJDINČAN
marec 2002
KULTURNO DRUŠTVO SKORBA V NOVI GLEDALIŠKI SEZONI
Zakonci stavkajo do srečnega razpleta
¥ Tnovo gledališko sezono je pode-V željska gledališka skupin Kulturnega društva Skorba letos stopila z veseloigro v treh dejanjih Zakonci stavkajo. Avtor dela je neznan, a to po letih mlade gledališke skupine ni motilo, kajti že lani jeseni so se z vso resnostjo lotili dela in kot prvi na Ptujskem v januarju postregli s premiero na domačem odru. Začeli so uspešno, potem pa z veseloigro, smehom in dobro voljo razveseljevali ljudi vsepovsod, kamor so se podali na gostovanje. Pot jih proti koncu sezone ni pripeljala na območno srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin, a navkljub vsemu so imeli bogato in uspešno gledališko sezono.
V gledališki list so ljubiteljski gledališčniki iz Skorbe letos zapisali nekako takole: »Smo ena od mnogih podeželjskih gledaliških skupin in delujemo v okviru KD Skorba. Že nekaj sezon izbiramo za naš repertoar predvsem veseloigre, saj le-te ljudje najraje gledajo. Veseli smo, da našo domačo dvorano vedno napolnijo do zadnjega kotička. To nam je v veliko zadoščenje in zahvalo za vloženi trud in napor, saj nam je veliko do tega, da bi bili gledalci zadovoljni. Naša skupina pogosto sodeluje v okoliških krajih. Tam imamo sicer manjši obisk, a smo vendar zadovoljni. Z
vašo podporo in podporo naše občine, vam obljubljamo, da vas tudi v prihodnjih sezonah ne bomo razočarali.«
ZADOVOLJEN REŽISER
Po uspeli premieri veseloigre Zakonci stavkajo smo za mnenje povprašali tudi režiserja predstave Silva Vučaka, ki je povedal: »Občutki po premieri so zelo
V SKUPINI ZAKONCEV, KI STAVKAJO SO SE LETOS ZNAŠLI
Igralci: Janko Turnšek, oče Tomaž, Darja Trafela, mati Barba, Boštjan Zelenko, sin Tone, Tanja Furek, snaha Tilka, Patricija Slamberger, županja, Anita Polanec, Korenka, Vesna Mohorko, Siparica, Sandra Kamen-šek, čipkova, Damjan Ogrizek, Žagar, Uroš Krajnc, Sipar, Drago Brumec, čipek, Emil Ogrizek, župan.
Režiser: Sivo Vučak Sepetalka: Bojana Zega,
Maskerka: Barbara Kokol Razsvetljava: Marjan Zelenko Ostali sodelavci: Ivan Ogrinc, Dragica Kozel in Danilo Leljak
dobri, kar se je po koncu predstave videlo tudi v odzivu publike. Igralci so na odru naredili to, kot smo se dogovorili, in prepričan sem, da smo uspešno začeli. Prvi odzivi občinstva so dobri, precej hitro so jo sprejeli. Menim, da smo naredili dobro predstavo, sicer pa bodo ljudje tako dali svojo oceno. Naša gledališka skupina je mlada, na odru si mnogi igralci šele nabirajo izkušnje, letos pa smo k sodelovanju povabili še dve novi igralki. Dobro smo se ujeli v skupini, zato zdaj upam, da bo takšna igralska zasedba ostala, kajti potem se bomo v prihodnjih gledaliških sezonah lahko lotili tudi kakšnega bolj zahtevnega teksta. Še naprej pa ostajamo ljubiteljski gledališčniki v pravem pomenu besede.
Vsebina veseloigre je v bistvu takšna, da se lahko dogaja kjerkoli in kadarkoli, v njej se lahko najde večina naših obiskovalcev na predstavah. Dogajanje je postavljeno na vas, v krog družine, med starejšo in mlajšo generacijo ter zakonce, ki živijo v njihovi bližini. Predstava pokaže, kaj se lahko v teh krogih zgodi, če v vaški gostilni zaposlijo novo natakarico. Poročeni postanejo bolj redni obiskovalci gostilne, kjer streže lepa in mlada natakarica, kar pa ženam seveda ni po godu in zato se odločijo za stavko. Zgodba se zaplete, polna je komičnih prizorov, a konec je pričakovano srečen.«
marec 2002
HAJDINČAN
IGRA NA ODRU, IGRA V ZAKULISJU
Tisto, kar pogosto vidimo na gledaliških odrih, je resda predstava, a zanjo niso zaslužni smo igralci, temveč tudi tisti, ki delajo za odrom, v gledališkem zakulisju. Tudi tam se predstava odvija po svoje. Vsak režiser mora imeti ob dobri in spretni igralski skupini še dobro ekipo za odrom, ki skrbi za nemoten potek predstave, uredi
sceno, poskrbi za kostume, za primerno glasbeno opremo, za luč, pa še za dobro promocijo in organizacijo dela. Gledališki skupini iz Skorbe to vsekakor uspeva, saj jim je v veliko pomoč tudi predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc, ki v ljubiteljski kulturi dela z veliko vnemo in je tudi sam vešč odrskih nastopov. In nezadnje je ustvarjalcem predstave v največje zadovoljstvo, če so gledalci nasmejani, ko odhajajo iz kulturnih dvoran, če se o tem pogovarjajo
s prijatelji in znanci ter predstavo vzamejo resno, četudi v njej nastopajo ljubiteljski igralci. Prav tem pa oder veliko pomeni, še več pa lepa slovenska beseda, ki se tudi z uprizarjanjem iger na vasi ohranja iz roda v rod, in prav to si Slovenci po mnenju mnogih lahko štejemo v ponos. V Skorbi so lahko upravičeno ponosni, saj imajo delavno in nadarjeno gledališko skupino, o kateri bomo zagotovo še veliko pisali.
Tatjana Mohorko
Kulturni zanesenjak in saksofonist
T vana Ogrinca poznamo kot enega
E najbolj aktivnih in vzornih kulturnikov daleč naokrog. Zanimalo me je, kako on vidi samega sebe, kaj meni o tem?
Že od šolskih let naprej se ukvarjam s kulturo. Začel sem v Mariboru, kjer sem obiskoval srednjo šolo. Tam sem bival v internatu in povabili so me v dramsko skupino. Seveda sem se takoj vključil. Imel sem sostanovalca, ki se je ukvarjal z glasbo in me je tako rekoč prisilil, da sem mu delal družbo v Mladinski pihalni godbi. Po končani šoli pa sem se priključil Pihalni godbi Kidričevo kot saksofonist in še danes igram tako v Pihalnem orkestru Talum. Kmalu sem začutil, da me tako kot kultura navdušuje tudi glasba. Povezuje nas družabnost in dobra volja. V orkestru uživam, saj imamo odličnega strokovnega vodjo. Pa tudi z mladimi se odlično razumem in se v njihovi družbi zelo dobro počutim.
V kulturi in glasbi ste takorekoč že pet desetletij. Zanima pa me, kaj se vam je v teh letih najbolj vtisnilo v spomin?
Nekje v letu 1953 smo se kot godbeniki udeležili nekega shoda in morali zaigrati takratno himno. Ker pa nismo bili popolnoma uigrani, smo v sredini prenehali igrati. Seveda nas je zagrabila panika, a tudi časi so bili bolj strogi, zato smo skrili instrumente pod plašče ter zbežali vsak na svojo stran (ob tem se od srca nasmeje in doživeto razlaga trenutke zmede in strahu).
Priznati pa moram, da zelo lepe trenutke doživljam s svojo dramsko skupino, saj jo spremljam na različna gostovanja že od leta 1983. Seveda pa vsako leto pusti nek pečat, nekaj kar pač zaznamuje tisto sezono.
Ker so v vsakem društvu trenja in razhajanja mnenj, me zanima, če ste kdaj obupali nad svojimi najožjimi »sodelavci«?
Obupal še nisem, vendar pa so trenutki, ko bi najraje vse predal. Posebno kadar
potrebuješ moralno podporo in pomoč. Takrat običajno ugotoviš, da ostaneš sam, prepuščen svoji iznajdljivosti in izkušnjam. Drži me neko prepričanje, da moram vztrajati, saj bi lahko drugače vse skupaj iztirilo, vse tisto, za kar si se toliko let boril, gradil in gojil. Moj cilj je, da bi šle te smernice, ki smo jih postavili za temelje, naprej.
Vendar pa nikoli ni prišlo tako daleč, da bi dolgo kuhal kakšno zamero. Srčno rad grem med svoje sekcije, na vaje k pevkam in pevcem in k dramski skupini. Saj se kdaj pa kdaj sporečemo, vendar hitro mine in smeh prevaga jezo.
Kako vidite mlade ljudi v ljubiteljski kulturi?
Če sodim po svojem društvu, lahko rečem, da so zelo delovni in zagnani, ampak le pri tistih dejavnostih, kjer se družijo s sebi enakimi. Mladi se ne vključujejo v pevske skupine, medtem ko je pri dramski sekciji podmladek in sem zelo zadovoljen, daje tako. Mlade ljudi je treba usmerjati, jim pomagati še posebno pri organizaciji, pri raznih pripravah, ker se še
ne znajdejo dovolj.
Menim, da ni bojazni, da se mladi ne bi vključevali v sekcije, posebno tam, kjer se vključujejo sovrstniki.
Kdo je Ivan Ogrinc, kadar ni aktivni član kulturnega društva?
Takrat sem upokojenec, preživljam prosti čas doma, s svojo družino, ampak ne morem si kaj, da ne bi odšel vsak dan v dom krajanov Skorba. Domači mi pravijo, da sem več v domu, kot pa doma. Vendar sem s tem domom zrasel in od izgradnje naprej živim in diham za ta hram kulture (sam sebe pa poimenuje kar »sluga« doma krajanov). To je središče različnih ljudi, okusov, mnenj in generacij. Sam sem pustil v času izgradnje veliko prostovoljnih ur in verjetno prav zato nisem obupal.
Kulturnik, glasbenik, tajnik Zveze kulturnih društev, oskrbnik doma krajanov, dedek, pa še kaj bi se našlo. Kaj vam torej daje energijo in voljo, da delujete tako predano in popolno na vseh področjih?
Zadovoljen sem sam s seboj in osrečuje me ravno tisto, kar naredim za druge. Ljudje smo zato, da si med seboj pomagamo na takšen ali drugačen način. Dokler ima človek voljo in nekaj želje v sebi, se zagotovo trudi in vlaga v svojo skupnost. Rad podarjam svoje moči za dobrobit drugega. Absolutno je premalo ljudi, ki bi delali ljubiteljsko iz same želje ali radovednosti. Vsi že zahtevajo plačilo ali neko nagrado, da se lahko potem hvalijo. To pa ni namen ljubiteljske kulture.
Veliko zanimivih stvari sem še izvedela od g. Ogrinca in prav prijetno sem se počutila v njegovi družbi, saj vsako stvar oriše z navdušenjem. Hitro sem ugotovila, da je dejansko kulturni zanesenjak z veliko humorja in preciznosti.
Na koncu sva si oba zaželela srečo in veselje do ljubiteljskega dela.
Jaz pa mu želim še veliko uspešnih, predvsem pa zdravih let v kulturnem društvu Skorba.
Saška Serec
HAJDINČAN
marec 2002
V
»Zelja je muzej v podobi stare kmečke hiše«
E Tobčini Hajdina se že nekaj V časa glasno govori o Zvezi kulturnih društev, zato je prav, da spoznate njenega »generatorja« gospoda Franca Mlakarja.
Poznamo ga na širšem kulturnem, športnem in poslovnem področju v občini in izven nje. Kdo je pravzaprav Franc Mlakar?
Predvsem in najprej izhajam iz Skorbe, kjer sem preživel čudovito mladost. Že iz mladosti naprej črpam energijo, ki mi daje moč, da delujem na tako širokem raznolikem področju, kar je tudi kontroverznost mojega kulturnega delovanja. Kulturo je tista, ki mi pomaga pri marsikateri poslovni zadevi in s pomočjo nje povezujem ostala področja. Že v rani mladosti sem stopil na oder, najprej kot šolar, in v četrtem razredu že igral stransko vlogo ter z leti dozoreval v kvalitetnejšega mladega igralca, tako da sem si v osmem razredu že pridobil glavno vlogo. 1982. sem skupaj z ostalimi posamezniki pomagal ustanoviti dramsko skupino v Skorbi, ki je aktivna še danes. Sicer pa sem ob vsem tem tudi družinski človek, ki uživa srečo med svojimi tremi otroki na svoji domačiji v Skorbi.
Kaj so kulturna društva pridobila z Zvezo kulturnih društev?
Predvsem pristnejši kontakt z občino Hajdina. Namen Zveze je seveda združevati in zastopati društva na širšem kulturnem in tudi finančnem področju in širiti podobo, da delujemo monolitno - torej enotno. Prepričan sem, da smo zaradi zakasnitve pri ustanovitvi Zveze izgubili nekaj finančnih sredstev in boj za ta sredstva je iz leta v leto težji. Vendar pa je prednost in hkrati tudi pomoč pri vrednotenju društev Pravilnik o financiranju, ki ga ima vsako društvo in lahko samo ugotavlja, koliko sredstev mu pripada. Zveza sama je tudi posrednik pri tako imenovanih strokovnih elementih in lahko podaja društvom različne novitete in je nenazadnje tista, ki lahko v občino Hajdina pripelje tudi vrhunske umetnike.
Ste med prvimi, ki ste podelili priznanja posameznikom na prireditvi ob kulturnem prazniku. Kdo so bili ti posamezniki in kakšna so merila za priznanje?
Prvotna ideja je bila podelitev priznanj starostam na področju kulturnega delovanja. Vendar je Zveza še premlada in prav veliko takih posameznikov ni ali pa jim je občina že v dveh preteklih letih podelila kakšno priznanje. Tako smo se na koncu
Predsednik ZKD F. Mlakar
odločili, da priznanja podelimo tistim, ki so v nekem obdobju naredili kaj vidnega na področju kulture. Priznanja smo podelili v Hajdošah Olgi Vidovič, v Skorbi je to priznanje dobila Julka Gvozdarevič, na Hajdini Cvetka Vratič in v Dražencih Saška Serec. V načrtu pa imam ustanovitev plakete, ki bo verjetno podeljena že v prihodnjem letu in bo tradicionalna. Prejel pa jo bo nekdo, ki bo s svojim delovanjem ključno pripomogel razvoju kulture.
Zanimiva je tudi odločitev, da se prireditev ob kulturnem prazniku in letna skupščina selita iz vasi v vas.
Mislim, da smo premajhen kraj in je škoda, da bi ustanavljali nek center dogajanj. Prav je, da se kultura in dejavnosti širijo na vsa področja aktivnosti. Skoda je le, da so dvorane, ki so bile namensko zgrajene za odrska dogajanja, prazne in večji del leta samevajo. Tako pridejo na kup mešane strukture ljudi med katerimi tečejo izmenjave mnenj in idej.
Kakšni so načrti ali spremembe na področju ljubiteljske kulture v občini Hajdina?
Hajdina je bila dolgo časa predmestje Ptuja, kar je v neki meri tudi dobro, saj je dobila veliko »impulzov« in spodbud in tako uvedla veliko novih stvari na področju kulture. Začel se je postopoma vzpostavljati nek kontakt med preprosto ljubiteljsko in profesionalno kulturo, prišlo je do medsebojnega spoštovanja. Seveda pa je moja želja, da bi čimveč mladih gradilo na kulturnem področju in obiskovalo poletno šolo v Izoli, saj si je tam mogoče pridobiti marsikatero izkušnjo. Bilo bi tudi prav, da bi se mladina že v šolskem okolju vzgajala v dobre pevce, recitatorje in igralce. Prepričan sem, da bi se zagotovo našel kakšen talent, ki bi morda zrasel
v mladega umetnika. Moj cilj je tudi pripeljati čimveč strokovnjakov, ki bi na preprost način podajali svoje izkušnje mladim. Posameznike bi lahko še dodatno spodbudili in potencirali, če bi ustanovili nek sklad za pomoč solistom, pevskim skupinam in podobno. Sedaj imamo v občini kar tri vidne soliste in to je treba gojiti še naprej. Seveda je vsaki sekciji treba dati nekoga, ki jim bo iz začetnega dela dal nek nov pridih in uvedel kakšno novost.
Osebno pa imam še eno večjo željo, ki še nekako dozoreva, da bi na tleh naše občine nastal muzej v podobi stare kmečke hiše, kjer bi bilo shranjeno staro kmečko orodje in predmeti, katere je že danes težko najti, čez nekaj let pa jih sploh več ne bo. Zanamcem je potrebno pustiti in obujati spomin, odkod sploh prihajajo in kje so njihove korenine.
Na odrskih deskah ste se velikokrat sami preizkusili, danes pa igre spremljate kot gledalec. Kakšno je vaše mnenje o samih igrah dramskih sekcij?
Že po intenzivnosti obiskov različnih prireditev sem spoznal, da je razcvet kulture na vaškem področju tako močan, da je treba začeti razmišljati, kako to intenzivnost obdržati in to kontinuiteto nadaljevati, da bi se naprej predajala iz roda v rod. Sicer pa je povprečna starost pri etnoloških in dramskih skupinah kar visoka in obstaja bojazen za naprej, ker ni dovolj mladih. Apeliram na vodje skupin naj, vlagajo moči predvsem v pridobivanje mladine v posamezne sekcije.
Reči moram tudi to, odkar malo več denarja priteka v društva, se takoj pozna na scenografiji, kostumografiji, igranje samo je, po mojem mnenju, tudi na visoki ravni in se pozna delo poletnih šol. Pogrešam pa napredek na področju dramaturgije, kjer so teksti še vedno arhaični. Zdi se mi, da so letošnje igre kanček slabše kot lansko leto, ampak dramska igra je dosegla svoj namen in to je ljubiteljski nivo, ko si ljudje po svojih vsakodnevnih obveznostih še vzamejo čas. To dokazuje tudi obisk dvoran!
Prepričana sem, da smo vsi kulturniki ponosni, da nas v ožjem in širšem prostoru zastopa izobražena in razgledana oseba, kot je Franc Mlakar. Ob koncu bi vam, gospod Mlakar zaželela, da bi se še naprej tako prijetno počutili v domačem kraju ob sedaj že številnih kulturnih društvih in bi čim uspešneje ustvarjali svoje vizije ter mlade ljudi navdihovali nad ljubiteljsko kulturo.
Saška
marec 2002
HAJDINČAN
INTERVJU Z ANICO ŽUMER, PREDSEDNICO HAJDINSKE KRAJEVNE ORGANIZACIJE
RDEČEGA KRIŽA
Organizacija, ki predvsem pomaga ljudem
Trdeči križ Slovenije je neod-
rVvisna, nevladna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki na območju Republike Slovenije deluje v skladu z Ženevsko konvencijo. Rdeči križ Slovenije je sestavni del mednarodnega Gibanja Rdečega križa in kot enakopravni član sodeluje v okviru Mednarodnega odbora Rdečega križa in Mednarodne federacije Rdečega križa in polmeseca, ki imata sedež v Ženevi in delujeta po temeljnih načelih Gibanja, ki so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost.
Za pogovor smo zaprosili dolgoletno predsednico Hajdinske krajevne organizacije Rdečega križa Anico Žumer iz Hajdoš, ki pa ni dejavna samo v Rdečem križu, ampak je tudi predsednica in ustanovna članica Društva žensk Hajdoše ter članica PGD Hajdoše.
Kdaj je bila ustanovljena krajevna organizacija RK Hajdina?
Kar nekaj časa nismo imeli točnega podatka o ustanovitvi naše krajevne organizacije Rdečega križa. Vendar nam je po velikih mukah uspelo tudi to, tako lahko sedaj povem, da je bila Krajevna organizacija Rdečega križa Hajdina registrirana 6.3.1948 pri takratnem krajevnem ljudskem odboru Ptuj. Pri ustanovitvi so sodelovali Milojka Alič, Anton Kajič ter Jože Vratič. Hajdina je bila ena izmed prvih
krajevnih organizacij na ptujskem območju .
Kakšne so bile naloge Rdečega križa na začetku delovanja?
Organizacija Rdečega križa je na začetku pomagala socialno ogroženim. Ustanovljena pa je bila tudi zato, da je ljudi izobraževala o higijeni in zdravstvu. Z leti se je vloga Rdečega križa seveda spreminjala.
Katere naloge opravlja organizacija Rdečega križa zdaj?
Organizacijo Rdečega križa najbolj poznamo seveda na področju krvodajalstva, ukvarja pa se seveda še z drugimi programi kot so: prva pomoč in vzgojno -zdravstvena dejavnost, socialna dejavnost, mednarodno sodelovanje, založništvo, širjenje znanj, mladi in letovanje,...
Začeli bomo pri najbolj razširjeni in najbolj poznani dejavnosti - krvodajalstvo
Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 dalje. Prva krvodajalska akcija je bila organizirana na Ptuju. Tako je tudi naša krajevna organizacija Hajdina s svojimi člani sodelovala na prvi krvodajalski akciji v Sloveniji. Skozi vsa ta leta so občani hajdinske občine pridno darovali kri. Obstajajo tudi zapiski, da je bilo na leto tudi okrog 300 krvodajalcev iz naše občine. Sedaj je teh za polovico manj, vendar ljudje darujejo kri v okviru svojih podjetij, zato je tudi številka drugačna. Posebej pa moram pou-
dariti, da so od vsega začetka sodelovali tudi krvodajalci - gasilci, ki so v svojih organizacijah prav posebej organizirani za ta namen.
Rdeči križ Slovenije vsako leto pripravi programe krvodajalskih akcij, ki so redno objavljeni v časopisih, revijah, radiu, televiziji in na internetu. Območna združenja Rdečega križa pa še posebej obveščajo s plakati ter tudi osebnimi vabili kdaj in kje je posamezna krvodajalska akcija.
Omenili ste še druge programe, s katerimi se ukvarja Rdeči križ ...
Rdeči križ opravlja vrsto programov in nalog, namenjenih vzgoji in izobraževanju ljudi, predvsem imam v mislih različne programe prve pomoči. V zadnjem obdobju pa se zopet oživljajo programi za nego bolnikov na domu.
Programi prve pomoči so namenjeni pripadnikom enot za potrebe Civilne zaščite, bolničarjem, gasilcem, reševalcem, ekipam Rdečega križa in pripadnikom slovenske vojske.
Območna združenja Rdečega križa organizirajo in izvajajo tudi tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil, na katerih izobražujejo in usposabljajo zdravniki in medicinske sestre.
In socialna dejavnost RK?
V okviru socialne dejavnosti nudi stalno in občasno pomoč v obliki prehrane, higienskih artiklov, oblačil in obutve, pohištva, izjemoma pomaga tudi z enkratno
Zahvala!
T judske pevke, članice Kulturnega
J—»društva Staneta Petroviča iz Hajdine, smo 14. 12. 2001 proslavile peto obletnico našega delovanja. Ob tem našem mini jubileju bi se želele zahvaliti vsem, ki ste naše delo nagradili s svojim obiskom. Hvala vsem sodelujočim pevkam in pevcem, ki so nas počastili s svojimi nastopi, pa tudi tistim, ki ste nam prisluhnili ob raznih drugih priložnostih v minulih petih letih.
Posebna zahvala velja tajnici Kulturnega društva gospe Cvetki Vratič za njeno izjemno požrtvovalnost, s katero je pomagala pripraviti kulturni program in gospe Nataši Stumberger, ki je izvirno povezala naš nastop.
Ljudske pevke KD Staneta Petroviča
Hajdina
OBČINA HAJDINA
OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31
Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) 26. čl. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 5699, 22/00), 3. in 25. čl. Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 590 in Uradni list RS, št. 1091, 1791, 1993, 6693, 3996, 6196, 3597, 7397, 8797, 7398, 31/00, 33/00 in 24/01), 4. čl. Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 50/01) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj 299 in Uradni list RS, št. 10999, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji
24.	redni seji dne 20. 12. 2001 sprejel
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje odplak, nastalih v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2.	člen
Gospodarska javna služba iz I. člena tega odloka obsega :
1.	odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije
2.	odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije
3.	odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno kanalizacijo mešanega tipa
4.	odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije
5.	čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in njihovih mešanic
6.	čiščenje padavinskih odpadnih voda
7.	redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije
8.	spremljanje stanja okolja
3.	člen
Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja izbrani izvajalec (v nadaljevanju besedila upravljalec) na podlagi sklepa občinskega sveta.
4.	člen
Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave, navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.
5.	člen
Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljalca.
II.	OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCA
6.	člen
I.	Objekti in naprave uporabnika
Objekti in naprave uporabnika so :
-	kanalizacijski priključek,
-	interna kanalizacija,
-začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame) za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
-	interna črpališča odpadnih voda,
-	vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
-	merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list RS št. 3596).
7.	člen
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta, ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se naveže, in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.
8.	člen
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku.
9.	člen
2.	Objekti in naprave upravljalca
Objekti in naprave upravljalca so:
a.	) sekundarno omrežje in naprave
-	kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih),
-črpališča za prečrpavanje odpadne vode na sekundarnem omrežju,
-	naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in manjših naseljih).
b.	) primarno omrežje in naprave
-	kanalski vodi za odvajanje odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
-	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
-	naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih).
c.	) magistralno omrežje in naprave
-	kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda regijskega ali medre-gijskega pomena
-črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
-	naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave).
10.	člen
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.
III.	POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
I I. člen
Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljalca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljalca v soglasjih.
12.	člen
Objekte, ki še niso priključeni, se mora priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije ter sistema odvajanja odplak v individualnih gospodinjstvih.
13.	člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom.
14.	člen
Upravljal ec izdaja soglasja:
-	k prostorskim izvedbenim aktom,
-	k lokacijski dokumentaciji,
-	na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja,
-	za priključitev na javno kanalizacijo,
-	za pridobitev uporabnega dovoljenja,
-	na priglasitve manjših gradbenih del v primerih, ko se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
15.	člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a.	) za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
-	lokacijsko dokumentacijo.
b.	) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja:
-	pravnomoč-no lokacijsko dovoljenje (v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja),
-	lokacijsko dokumentacijo (v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja)
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu I : 1000 ali I : 500,
-	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvod nje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,
-	soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
-	izračun biokemijske obremenitve,
-	opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.
c.	) soglasje za priključitev obstoječih objektov in soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je bilo izdano, oz. dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo leta izgradnje objekta),
-	katastrski načrt (mapna kopija),
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu I : 1000 ali I : 500,
-načrt strojne (vodovodne napeljave),
-	soglasje lastnikov, upravljalcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
-	projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka.
d.	) soglasje na priglasitve manjših gradbenih del, objektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod
-	minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu I : 1000 ali I : 500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del,
-	soglasje lastnikov, upravljalcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vod, oz. sodno odloč-itev, ki nadomesti soglasje.
16.	člen
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej, če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo, izvesti revizijski jašek.
17.	člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo priključka lastniku-občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko omrežje ali pri ustreznem organu le- te pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila za priključitev na javno fekalno kanalizacijo.
če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.
18.	člen
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljalec.
Priključitev na javno kanalizacijo izvede pod nadzorom upravljata le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljal ca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
IV.	PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN
ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE
19.	člen
Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje uprav-Ijalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
•kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.
•za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti,
•izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in naprav ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja,
•postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadevah), •prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljal ca.
V.	MERITVE KOLIČIN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽENJA ODPADNIH VODA
20.	člen
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:
-	na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje,
-	na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje.
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec kanalizacijskega omrežja.
21.	člen
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode sklenejo z upravljalcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode, h kateri mora dodati svoje soglasje pristojna služba občine Hajdina.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
22.	člen
če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.
23.	člen
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) oziroma v skladu z Uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
24.	člen
Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev
kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.
25.	člen
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
26.	člen
Meritve obratovalnega monitoringa in meritve, določene v soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno podjetje ali upravljalec, ki določita način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
Uporabnik lahko izvaja meritve sam, le če je pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa.
Upravljalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna.
27.	člen
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih voda je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljati poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih voda.
28.	člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
29.	člen
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti uprav-Ijalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom Zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
30.	člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.
VI.	ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
3 I. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je za novogradnje obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (vodotesne greznice, čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinska voda.
Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje.
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.
32.	člen
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi, s strani za to pooblaščene organizacije, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
VII.	PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH
VODA
33.	člen
Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih :
I.	Če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije.
2 .Če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave.
3.	Če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim.
4.	Če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
5.	Če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oz. podtalne ali površinske vode, razen v primerih ko upravljalec v soglasju to dopusti.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.
34.	člen
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V času prekinitve je upravljalec dolžan zagotoviti nadomestno odvajanje odplak.
V primeru intetvencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih vod lahko upravljalec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.
35.	člen
Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru višje sile, to je v primeru: poplave, povezave z nalivi, ki se pojavljajo s pogostostjo, manjšo kot enkrat letno; udorov ter izpada električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljalca) odškodnine za škodo, ki bi eventuelno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v tistih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, ko je le-ta nastala po krivdi upravljalca.
Vlil. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
36.	člen
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.
37.	člen
1.	Obveznosti upravljalca
Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti :
-	da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju, in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
-	pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
-	da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi potrjenih projektov,
-	ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
-	da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,
-	da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka,
-	vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,
-	da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke po položitvi pred zasipom,
-	da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev dovoljenja za uporabo,
-	obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
-	skrbi za meritve in obrač-un odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
-	kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,
-	kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje.
2.	Obveznost uporabnikov
-	da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju,
-	da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav,
-	odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti,
-	redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posredujejo upravljalcu,
-	omogočijo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih vod v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega časa,
-	da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
-	da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljalca,
-	da upravljalcu omogočijo pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav,
-	da pravočasno opozorijo upravljalca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije,
-	dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
-	redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
-	dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode,
-če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja,
-	odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
-	čiščenje požiralnikov in peskolovov na cestnih površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, je dolžan upravljalec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljalcu kanalskega omrežja),
-	uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.
38.	člen
Izvajalci del, ki izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.
Izvajalci del morajo pri- vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
IX.	VIRI FINANCIRANJA, OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK
39.	člen
Viri financiranja javne službe so :
-	kanalščina,
-	sredstva čiščenja odpadnih voda,
-	sredstva občinskega proračuna,
-	prispevki občanov,
-	sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
-	priključne in druge predpisane takse,
-	dotacije in subvencije,
-	druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih napraV za čiščenje odpadnih voda.
40.	člen
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika na način, opisan v 20. členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak.
Količina se uporabnikom obračunava mesečno. Cena m3 odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo.
41.	člen
Uporabniki, ki so pojavnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda.
Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način, opisan v 20. členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje I m3 komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene je :
c = Qx Fx c,
c - cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (SIT/mes.)
Q - količina odpadne vode (m3/mes.)
F - faktor onesnaženosti vode (brez dimenzij)
c, - cena čiščenja I m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi
na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg 02/1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f:
F = I pri 0 < f = I za komunalne odplake individualnih porabnikov F = 1,25 pri 0 < f = I za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov
F = 2,5 pri I < f < 2,5 F = 5 pri 2,5 < f < 5 F = 8 pri 5 < f < 10 F = f pri f > 10
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka velja enačba: f = f, + f2
f, = faktor komunalne onesnaženosti
f2 = faktor dodatne onesnaženosti
f, = 0,15 x A/5 + 0,85/2 (BPK5/300 + KPK/500)
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:
A - količina usedljivih snovi v ml/l (Imhoffov lij po 2 urah)
BPKS - biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/l
KPKd - kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l)
f2 = Z = c/MVKi ali f2 = z
c = izmerjena koncentracija snovi i - onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l)
MVK - v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi oziroma njegova mejna vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja.
z - potreben faktor razredčenja (število delov razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10%.
Za f2 se v Izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen enačbe, ki ima večjo vrednost.
Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
Analize in vzorčevanje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljalec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave.
Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno.
42.	člen
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca, Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.
V	primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, gaje upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljalec ukine dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo.
V	objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljalcu) objekta, če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastni kov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže, po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega sistema.
X.	KAZENSKI DOLOČBI
43.	člen
Z denarno kaznijo 180.000,00 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec, če ravna v nasprotju s 14., 17., 18., 19., 33., 34., 37. in 42. členom.
Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
44.	člen
Z denarno kaznijo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če
ravna v nasprotju s 6., I I., 12., 13., 18., 19., 21., 23., 24., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 37. in 38. členom.
Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba, če ravna v nasprotju s6., II., 12., 13., 18., 19., 21., 30., 31., 32., 36., 37., in 38. členom.
Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja v skladu z 12. členom ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje.
XI.	KONČNE IN PREDHODNE DOLOČBE
45.	člen
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca.
46.	člen
Prepovedano je ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) uporabnikov ali upra-vljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njihovo okolje.
Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz I. odstavka tega člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko odgovorna pred pristojnim sodiščem.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
47.	člen
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.
48.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 352/Dl-01
Datum: 20. 1.2001
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r.
Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 63/99), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98), drugega odstavka 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je župan Občine Hajdina dne 20. 12.2001 sprejel
SKLEP
o začasnem financiranju iz proračuna občine Hajdina v letu 2002
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Hajdina za leto 2002 se upravičenci do proračunskih sredstev financirajo po začasnem financiranju.
2.	člen
Začasno financiranje se izvaja na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2001.
3.	člen
Prihodki in odhodki proračuna v času začasnega financiranja, bodo sestavni del proračuna občine za leto 2002. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun za leto 2002.
4.	člen
Sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb v letu 2002 sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor.
5.	člen
Obdobje začasnega financiranja iz tega sklepa lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2002 dalje.
Na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 32/85 33/89 in Uradni list RS, št. 44/97), 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99 in Uradni list RS št. 14/DO, I 18/00), je Občinski svet občine Hajdina na svoji 24, redni seji, dne 20. 12. 2001 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
1.	člen
V	7. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99 in Uradni list RS, št. 14/00, I 18/00) se na koncu doda črka H, ki se glasi: na stavbna zemljišča za opravljanje kmetijske dejavnosti.
2.	člen
V	8. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
Stanovanjski in poslovni prostor A BODE F G H
območje 20 400 200 50 900 200 180 5
3.	člen
V	9. členu se v tabeli besedilo pod šifro 3 spremeni tako, da se glasi: Proizvodnja in distribucija el. energije, vode, zemeljskega plina ter telekomunikacijski objekti, daljnovodi in kanalizacija za industrijske odpadne vode.
4.	člen
V	10. členu se doda zadnji odstavek, ki se glasi: Površine na katerih je zgrajena kanalizacija za industrijske odpadne vode so površine v dolžini trase voda in širini 4 m. Površina za normalno rabo objektov revizijskih jaškov kanalizacije pa se določi v površini 4 m2 za vsak revizijski jašek.
5.	člen
V	12. členu se 6. alineja spremeni tako, da se glasi: pri mešanih kmetijah, kjer nobena posamezna dejavnost ne presega 80 % celotne dejavnosti.
6.	člen
V	16. členu se prvi odstavek spremeni, tako, da se glasi:
Zahtevo za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 15. decembra v tekočem letu na občino Hajdina, da bo oproščen plačila v naslednjem letu.
7.	člen
V	19. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba po dokončnosti odločbe, se le-ta upošteva pri odmeri za naslednje leto.
8.	člen
V	21. členu se v prvem stavku prvega odstavka znesek spremeni tako, da se glasi: 100.000,00 SIT
V	drugem odstavku se znesek spremeni tako, da se glasi: 30.000,00 SIT
V	tretjem odstavku se znesek spremeni tako, da se glasi: 20.000,00 SIT
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.2002.
Številka: 320-6-3/99
Datum: 20. 12. 2001
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r.
OBČINA HAJDINA Komisija za olajšave na vloge za nadomestilo za stavbno zemljišče
Kriteriji za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pravne osebe in podjetnike, ki imajo sedež firme registriran v občini Hajdina
V skladu s 13. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se za delno ali popolno oprostitev vendar največ v višini 50 % nadomestila,
upoštevajo naslednji kriteriji:
1)	olajšave na podlagi zaposlitve novih delavcev se priznajo v višini 25 % nadomestila za vsakega novo zaposlenega delavca za nedoločen čas s stalnim prebivališčem v občini Hajdina
2)	v kolikor pride do prekinitve delovnega razmerja delavcem, za katere je bila zavezancu priznana olajšava iz I. točke, zavezanec ni upravičen do teh olajšav v naslednjih treh letih, prav tako se mu olajšava ne prizna za tekoče leto
3)	olajšave na podlagi investicij v preteklem letu (osnovna sredstva, razen osebnih avtomobilov) se priznajo v višini 20 % vlaganj
Zavezance, ki bodo na območju občine Hajdina začeli z opravljanjem poslovne dejavnosti na novo, se za dobo enega leta popolnoma oprosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Številka: 423-06/00-1
Datum: 20. 12. 2001
Predsednik Martin TURK
Na podlagi 3. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih, odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Hajdina (Uradni list RS, št. I 10/01) in na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12A31) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 24. redni seji, dne 20. 12. 2001 sprejel
SKLEP
1.
Izvajanje dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, kot obvezne javne službe na območju občine Hajdina opravlja Komunalno podjetje Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 3.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka:352-01 /01 -1
Datum: 20, 12. 2001
Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir.
Na podlagi I., 2. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 24. redni seji dne 20. 12. 2001 sprejel
SKLEP
o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina
1.
Vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2002 znaša 500,00 SIT
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2002.
Številka: 423-04/01 Datum: 20. 12. 2001
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ. I.r.
Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet občine Hajdina na 24. redni seji dne 20.
12.	2001 sprejel
SKLEP
o višini najemnine na pokopališču Hajdina
1.
Višina najemnine - grobnine znaša:
-	na starem delu za enojni grob	3.650,00 SIT
-	na novem delu za enojni grob 4.774,00 SIT
Uporaba mrliške vežice	4.212,00 SIT/dan
Uporaba hladilne komore	2.106,00 SIT/dan
2.
Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina, znaša najemnina:
-na starem delu za enojni grob 2.808,00 SIT -na novem delu za enojni grob 3.672,00 SIT Uporaba mrliške vežice	3.240,00 SIT/dan
Uporaba hladilne komore	1.620,00 SIT/dan
3.
Cene so brez davka na dodano vrednost.
4.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2002.
Številka: 403-01/01-02 Datum: 20. 12. 2001
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir.
Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet občine Hajdina na 24. redni seji dne 20. 12.2001 sprejel
SKLEP
o enkratnem nadomestilu o najemu groba na novem delu pokopališča
1.
Za najem prostora ob pokopu na novem delu pokopališča na Hajdin, najemnik plača enkratni znesek v višini 42.260,00 SIT
2.
Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina, znaša najem prostora ob pokopu na novem delu pokopališča na Hajdini enkraten znesek v višini 32.508,00 SIT
3.
Cene so brez davka na dodano vrednost.
4.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2002.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/DO in 79/Dl) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99 in 12/01 ) je Občinski svet občine Hajdina na 25. redni seji dne 3 1.01.2002 sprejel
ODLOK O PRORAČUNU
OBČINE HAJDINA ZA LETO 2002
1.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
S tem odlokom se za proračun Občine Hajdina za leto 2002 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2.	VIŠINA PRORAČUNA
2.	člen
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v tisoč tolarjih	
Skupina/Podskupina kontov	leto 2002
1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72 + 73+74)	379.723
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	379.723
70 DAVČNI PRIHODKI	360.521
700 Davki na dohodek in dobiček	143.774
703 Davki na premoženje	198.692
704 Domači davki na blago in storitve	18.055
706 Drugi davki	0
71 NEDAVČNI PRIHODKI	19.202
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	3.800
71 1 Takse in pristojbine	1.702
712 Denarne kazni	0
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	700
714 Drugi nedavčni prihodki	13.000
72 KAPITALSKI PRIHODKI	0
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0	
73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	0
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	462.925
40 TEKOČI ODHODKI	129.793
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	22.440
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	3.255
402 Izdatki za blago in storitve	102.352
403 Plačila domačih obresti	0
409 Rezerve	1.746
41 TEKOČI TRANSFERI	146.863
410 Subvencije	11.119
41 1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	55.956
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	35.638
413 Drugi tekoči domači transferi	44.150
414 Tekoči transferi v tujino	0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	174.704
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	174.704
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	1 1.565
430 Investicijski transferi	1 1.565
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.)	-83.202
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽBv tisoč tolarjih	
Skupina/Podskupina kontov	leto 2002
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA	0	
KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 +752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH	0
DELEŽEV (440+441+442)
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA	0
IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA	v tisoč tolarjih
Skupina/Podskupina kontov	leto 2002
VII.	2ADOLŽEVANJE (500)	20.500
50 ZADOLŽEVANJE	20.500
500 Domače zadolževanje	20.500
Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550)	0
55 ODPLAČILA DOLGA	0
550 Odplačila domačega dolga	0
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU	-62.702
(l.+IV+VII.-ll.-V-VIII.)
X.	NETO ZADOLŽEVANJE	20.500
(VII.-VIII.)
Splošni del občinskega proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt fezvojnih programov so priloga k temu odloku.
3.	POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
3.	člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJE tudi naslednji prihodki:
-	prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).
4.	člen
Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna.
5.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Župan poroča občinskemu svetu o polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta o veljavnem proračunu za leto 2002 in njegovi realizaciji.
6.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom občinskega sveta drugače določeno.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna.
7.	člen
Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev
8.	člen
Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti svet in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
9.	člen
Župan je pooblaščen, da odloča o:
-	prerazporeditvi sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki,
-	prenosu sredstev med posameznimi dejavnostmi do višine I % vrednosti proračuna,
-	kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta,
-začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje.
10.	člen
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2003 40% navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz p n/ega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami.
I I. člen
Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2002 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 1.746.000 tolarjev.
O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZjF
4.	OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
12.	člen
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter pdpla-čilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2002 lahko zadolži do višine 20.500.000 tolarjev.
Občina v letu 2002 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina Hajdina.
13.	člen
Za leto 2002 se pravne osebe javnega sektorja na ravni občine ne smejo zadolžiti in izdajati poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam.
5.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Hajdina v letu 2003, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana.
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 403-01/02
Datum: 31.01.2002
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r
Na podlagi 13. člena Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 63/99), 16, člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/31) in 2. člena Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev je Občinski svet občine Hajdina na 25. redni seji dne 31. 01.2002 sprejel naslednji
SKLEP
o določitvi cen za odvoz, predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov družbi čisto mesto Ptuj, d.o.o.
I .Občinski svet občine Hajdina določa cene za odvoz, predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov družbi čisto mesto Ptuj, d.o.o., in sicer v naslednji višini:
Vrsta storitve:
14-dnevni odvoz ostalih odpadkov, ki so oddaljeni do 10 km
14-dnevni odvoz ostalih odpadkov z odvozom bioloških odpadkov
V ceno ni vračunan DDV
cena na gospodinjstvo na mesec:
2.108,00
2.773,34
2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, cene pa se pričnejo uporabljati po preteku enega meseca od prijave cen na ministrstvu za gospodarstvo.
Številka: 380-01/01-2 Datum: 31.01.2002
Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r.
Na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah občine Hajdina (Uradni list RS, št. 50/01) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 25. redni seji dne 31,01.2002 sprejel naslednji
SKLEP
Dejavnosti v zvezi z oskrbo pitne vode izvaja kot obvezne javne službe na območju občine Hajdina Komunalno podjetje Ptuj, d.d.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati naslednji dan po objavi.
HAJDINČAN
marec 2002
finančno podporo, skrbi za humanitarno pomoč, v nekaterih krajih izvaja program nege in pomoči na domu, se posveča brezdomcem in organizira letovanja otrok iz socialno ogroženih družin.
Kako pa deluje mednarodno sodelovanje Rdečega križa Slovenije?
V	letih po osamosvojitvi Slovenije je postalo zelo pomembno delovanje na mednarodnem področju. Rdeči križ Slovenije se v okviru vseh programov vključuje v sodelovanje na meddržavni ravni, tako na področju prve pomoči, službe za poizvedovanje in informativne dejavnosti. Zelo razgibano pa je že tradicionalno sodelovanje z obmejnimi nacionalnimi društvi Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške
Dobro mednarodno sodelovanje smo najbolje občutili, ko je v sosednjih državah divjala vojna in so k nam množično prihajali begunci.
Kako je organiziran Rdeči križ Slovenije?
Rdeči križ Slovenije je organiziran kot enotno društvo, ki deluje v 12 regijah 56 območnih združenjih in 1200 krajevnih organizacijah Rdečega križa v državi. Tako smo vse krajevne organizacije bivše občine Ptuj združene v območno združenje Rdečega križa Ptuj, ta pa spada v Podravsko regijo.
Kdaj ste postali članica Rdečega križa?
Leta 1976 sem začela sodelovati v krajevni organizaciji Hajdina. Že leta 1956 pa sem postala aktivistka Rdečega križa v Staršah.
V	vrstah Rdečega križa ste že vrsto let, kakšne naloge ste opravljali med tem časom?
Nalog in funkcij je bilo veliko. Najprej sem bila vodja ekipe prve pomoči, potem sem bila tudi vodja civilne zaščite za prvo pomoč. Nekaj časa sem opravljala tudi delo tajnice za krajevno organizacijo Rdečega križa Hajdina. Od leta 1983 sem predsednica omenjene organizacije na Hajdini. Vmes sem bila delegat njene skupščine, pa članica izvršnega odbora Rdečega križa Ptuj in predsednica nadzornega odbora območne organizacije RK Ptuj.
Za svoje delo ste prejeli številna priznanja, katero vam je še posebej pri srcu?
Leta 1986 sem dobila zlati znak Rdečega križa Jugoslavije za zasluge. Priznanje je sovpadalo tudi z mojo tridesetletnico delovanja pri tej organizaciji. Podelili so mi ga v Ljubljani in mi seveda največ pomeni.
Katere akcije pa so vam ostale najbolj v spominu?
Akcij v okviru Rdečega križa je bilo
veliko. Tudi časi so bili drugačni in vsako leto so se organizirale različne vaje. Posebej mi je ostala v spominu vaja “Nič nas ne sme presenetiti”, ki smo jo organizirali v tedaj še krajevni skupnosti Hajdina. Vaja je bila zelo obsežna, v njej je sodelovala vojska, civilna zaščita, gasilci in prebivalci vasi. Priprave so bile temeljite in tudi naporne. Verjamem, da se te vaje krajani še spomnijo.
V spominu imam tudi sodelovanje na vaji Civilne zaščite, ko smo same ženske varovale šolo.
Takšnih in podobnih akcij je bilo v Krajevni skupnosti Hajdina in na Ptuju veliko. Sodelovala sem tudi na številnih tekmovanjih z ekipo Prve pomoči. Udeleževala sem se tekmovanj na občinski ravni in pozneje tudi na republiški.
Za konec ...
čeprav se zdi da Rdeči križ zgublja na svoji veljavi, je to organizacija, ki v prvi vrsti pomaga ljudem, ki so pomoči potrebni in upam, da bo tako tudi v bodoče.
Metka Vidovič
VELIKONOČNI CAS
Za nami je pustni čas norčij, kurento-vanja, pokanja z biči in skrivanja pod maskami. Prestopili smo že precej dni v postnem času, ko naj bi se pripravljali z resno zbranostjo in tudi s kakšno odpovedjo na največji krščanski praznik veliko noč. Morda smo se spomnili tudi na to, da post ne pomeni samo nekega gotovega časa, ampak tudi dejanja odpovedi nekaterim jedem in tudi svojim - včasih ne ravno lepim razvadam. Z drugimi besedami, da kakor je Jezus ob svoji 40-dnevni pripravi na svojo javno delovanje v puščavi trikrat premagal skušnjavca, da tudi mi znamo premagovati skušnjave požrešnosti in pijanosti, skušnjave predrznega zaupanja in skušnjave malikovanja zemeljskih dobrin namesto pravega Boga.
Teden dni pred veliko nočjo se na cvetno nedeljo spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko so ga ljudje, ki so prišli iz vseh krajev Galileje, Samarije in Judeje v Jeruzalem na njihov velikonočni praznik, z navdušenjem z zelenimi vejami pozdravljali in slovesno sprejeli ter klicali: »Hozana sinu Davidovemu, ki prihaja v imenu Gospodovem, hozana na višavah!« Tudi mi kristjani se vsako leto tega spominjamo, ko prinašamo prav na cvetno nedeljo v cerkve k blagoslovu novo zelenje in tudi mi Jezusa v pesmi in molitvi z novim zelenjem pozdravljamo: »Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem, hozana na višavah!«
S cvetno nedeljo začenjamo veliki teden - teden bližnje priprave na praznik vseh praznikov - na veliko noč. Ta priprava se še krepkeje nadaljuje na veliki četrtek - spominski dan na zadnjo Jezusovo večerjo, ko je marsikaj naprej napovedal in imel tudi prvo sveto mašo, ko je spremenil kruh v svoje telo in vino v svojo kri in tako dal apostolom duhovno hrano. Po večerji je šel na Oljsko goro, kjer se je zatopil v molitev in v duhu videl vse svoje grozno trpljenje,
jutrišnji dan - petek - in krvavi pot potil prav posebno zato, ker je v duhu videl, da bo njegovo trpljenje in smrt za nekatere ljudi popolnoma zastonj, ker ga ne bodo hoteli poznati, kaj šele priznati za Božjega Sina in Odrešenika, in da bodo ti mnogi govorili, da je Jezus Kristus samo pravljica, ne pa zgodovinska resnica ...
Ta večer so ga tudi po izdajalskem Judeževem poljubu zvezanega peljali pred veliki Zbor - najvišje judovsko sodišče, ki ga je obsodilo na smrt zaradi »bogokletja«, ko je rekel: »Sin Božji sem!« - V spomin na vse to je tudi vsak veliki četrtek zvečer sveta maša ob spominu Zadnje večerje in krvavega potu na Oljski gori.
Veliki petek - dan Jezusovega trpljenja in smrti - videl sem že mnogo križevih potov /štirinajst postaj/ - čeprav sem bil vedno ganjen, vendar me ni nikoli nobena upodobitev tako ganila in prevzela, kakor križev pot v Slovenji vasi. Tako živo, plastično in zgovorno pove vso skrivnostno pot našega odrešenja, zato naj res vsak, ki ga vidi in premišljuje, spozna, da je Kristus tudi zanj trpel in umrl in ga odrešil, da bo potem z vzdihom molil: »Molimo Te Kristus in Te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.«
Velika sobota - Jezus je še cel dan v grobu - vendar kot verniki že pričakujemo njegovo vstajenje, saj verujemo in vemo, da je vstal iz groba PRVI DAN V TEDNU - v nedeljo. Zato že na veliko soboto prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, ki nas spominjajo na skrivnosti našega odrešenja in Kristusovega odločilnega posega v to odrešenje, zato že tudi zvečer vzklikamo in pojemo: »Kristus je vstal in živi! Aleluja! Aleluja!«
Velika noč - praznik vseh praznikov -oznanilo Jezusovega vstajenja od mrtvih je naznanilo tudi našega vstajenja v večno - neminljivo življenje!
Trudimo se, da ga bomo dosegli!
Ivan Pucko
marec 2002
HAJDINČAN
Nagelj in svilena ruta za 8. marec in
materinski dan
I~7na izmed smernic dela Društva gos-
1—»podinj Draženci je tudi obveščanje javnosti o svojem delu v časopisu Hajdin-čan. Za nami je 3. občni zbor društva, o katerem ne bi veliko pisala, kajti aktivnosti v preteklem letu smo sproti opisali v vseh številkah občinskega časopisa. Moje osebno zadovoljstvo in zadovoljstvo nas vseh je, da se interes Draženčank za organizirano delo in druženje (pa naj bo izobraževalnega, športno-rekreativnega ali družabnega značaja) vedno bolj širi. Mesečna srečanja na tak ali drugačen način je opisala v svojih verzih tudi naša članica ga. Terezija Golob. Vse smo enotnega mnenja, da nadaljujemo začeto delo in da so naša druženja učinkovita in poučna. Program dela za leto 2002, ki smo ga zapisale, je kar obsežen - poučno, kulturno in športno obarvan.
Za nami je že eno predavanje na temo vpliv družine na razvoj mladine z Miro Frangež ter priprava enolončnic z Nado Pignar. Zimske večere smo s svojimi idejami in znanji izkoristile za pletenje in izdelovanje različnih ročnih del (čudoviti cvetovi, prti, gobelini...), na dveh delavnicah Svetovalne službe Ptuj smo se z Bogdano Cvetko naučile slikanja na svilo, vse te naše izdelke pa razstavile na prireditvi ob materinskem dnevu 23. marca v domu vaščanov Draženci.
OB DNEVU ŽENSK V ORMOŽ
Večjo pozornost smo letos posvetile 8. marcu - mednarodnemu dnevu žensk -v prijetnem gostišču Prosnik v Ormožu. Vesele in zadovoljne smo se s skromnim
Veselo razpoloženje ob 8. marcu. Vedno je z nami, ga. Marija Veronek.
darilcem spomnile naše najstarejše ter zveste članice Marije Veronek, ki se nam rada pridruži povsod, naj bo v Benetkah ali pa na tekmovanju pri žetvi zlatega klasja. Krajši kulturni program nam je pripravila tudi Evelin Skaza.
Nekaj misli smo namenile temu prazniku, ki smo ga pretekla leta malo zanemarili. Leta 1910 je bil na pobudo Klare Zetkin na mednarodni konferenci žensk v Kopenhagnu 8. marec proglašen za mednarodni ženski praznik. Vse smo bile enakega mnenja, da ta dan ni namenjen obdarovanju - naj bo to skromen šopek, izročen z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem, pa ne samo na praznik, temveč skozi vse leto. Naj bo to dan, ko govorimo o ženskah, o njihovih problemih. Zenska
se mora danes v svetu moških trdno boriti za svoj položaj in se pri svojem delu veliko bolj dokazovati.
MATERINSKI DAN V DOMAČEM KRAJU
Veliko nam pomeni tudi 25. marec -materinski dan, ko delo in skrbi za trenutek odmaknemo in prisluhnemo našim najmlajšim, ki v domu vaščanov pripravijo prisrčen kulturni program, ter nam s pesmijo in plesom popestrijo večer. Z ljubeznijo in prisrčno, kot znajo le oni, nas obdarijo tudi s svojimi darilci.
Zdenka Godec
Nagelj in svilena ruta za 8. marec in materinski dan - ročno delo članic društva gospodinj Draženci.
3. občni zbor Društva gospodinj Draženci
HAJDINČAN
marec 2002
IZPOD PERESA TEREZIJE GOLOB
OB MATERINSKEM DNEVU
Leto je naokrog in prišel je naš dan, 25. marec, dan babic, mater in mamic. Materinski dan naj bi praznovale vse mame tega sveta, a žal mnoge trpijo v pomanjkanju, so zaničevane ali pa so v strahu za svoje sinove.
Vsaka mamica, ki začuti pod svojim srcem smisel novega življenja, ji je prva in glavna skrb roditi zdravo dete. Nepozabni so trenutki, ko mati dobi prvič v svoje naročje komaj rojeno dete. Pa se ob materinem in materinskem poslanstvu malokdo vpraša, kolikokrat je morala vstati iz tople postelje, medtem ko so drugi počivali. In že so tu prvi koraki in prva beseda MAMA. Mama je le ena in njena skrb, da smo iz deteta zrasli v poštene, zdrave sinove in hčere, je neizmerna. Ko smo pobiti ali žalostni, takrat iščemo nekoga, ki nas zna potolažiti. Gremo k mami ... Mama je tista, ki nam je v pomoč, mama je tista, ki nam daje pogum in zeleno luč za naš lepši jutrišnji dan.
V imenu vseh, ki si prizadevate zgraditi tak svet, bi rada izrekla tiste lepe besede: hvala vam, zlate ste.
DRUŠTVO ŽENSK
HAJDOŠE
OB DNEVU ŽENA
T^Vruštvo žensk iz Hajdoš je zelo Udejavno na različnih področjih, članice se veliko izobražujejo, hodijo na izlete in pripravljajo različne prireditve in praznovanja. Letos so si že tretjič zapored organizirale praznovanje ob dnevu žena, tokrat v prostorih gasilskega doma Hajdoše.
Kulturni program so jim popestrile pevke Gmajnarice iz Hajdoš, ob Romanini harmoniki pa jim je zapela Andreja. Na koncu uradnega dela je zaigral nekaj skladb še harmonikarski zbor, ki drugače pridno vadi v prostorih gasilskega doma. Za zabavo do jutranjih ur sta poskrbela muzikanta, ki sta bila edina moška med 61 ženskami. Tako so med sabo plesale mame in hčere, pa tašče in snahe, skupaj pa so vsaj za nekaj uric pozabile na vsakdanje skrbi. Pripravile so si nepozaben večer in upajo, da se bo še večkrat ponovil.
MV
Zgodilo se je nekega dne, za datum se ne ve.
Zbrale so se Mimika, Jula in Heda in se dogovorile, kaj za vas bi naredile.
Beseda je bila postavljena, dvorana pa že pripravljena.
Prve gospodinje so vstopile, pred Uršo pogodbo so sklenile.
In tako se je začelo,
da bo delo velik uspeh imelo.
Po zidu rožice smo sadile,
Izidor pa jih z besedami zalije. Kako z rožicami je gospodaril, njegovo znanje nam je podaril. Kdor rož’ce rad ima, ta lepo živeti zna.
Gospa doktor v belem je prišla, nam na srca je polagala: ne jejte kruha in mesa, to na ožilju se pozna.
Kaj zgodi se nam takrat, to zgodi se nam samo enkrat.
Pa čeprav je reke! stric mesar, meni to ni nič mar.
Tunka, šunka in klobasa, mora biti prva klasa.
Pečenke močno zadišijo, nam pa sline se cedijo.
Za tolažbo skuhamo si čaj, če v trebuhu nam nagaja kaj.
Meto, meliso in pelin, da se umirimo od bolečin, če ne moremo prav dobro spati, moramo si kopriv nabrati.
Dovolj je rožic teh povsod, bi bil ta čaj še gospod.
Prihajal k nam je velikonočni čas,
gospodinje rekle so v ene glas: jajčke bomo barvale, na aranžmaje jih polagale.
Razstava lepo je uspela, obiska mnogo je imela.
Mlada učitelja kuhanja z veseljem sta prihajala.
Njuno znanje sta nam delila, skromnosti sta nas učila.
Zadovoljno sta odgovarjala, če je katera kaj vprašala.
Z veliko torbo Marija je prišla, v njej modele si je nosila.
Pecivo, palačinke in potice, na mizi bile so kot kraljice.
Tudi torte smo krasile, z mirno roko rozce smo naredile. Bele, rdeče, pisane, na torto smo samo jih podevale. Najlepša torta je lesena, takšna prav gotovo ni nobena.
Ženin in nevesta sta jo žagala, kako bo zakon trden sta poskusila. Vsaka gospodinja dobro ve, da ljubezen skozi želodec gre.
Pa še jogo smo igrale, vsaka zase smo premišljevale.
Kaj začuti katera, naj pove, če verjameš ali pa ne.
Malo smo se potepale, lepe in zanimive kraje si ogledale. Najlepši kraj pa je doma, to naša je Slovenija.
Terezija Golob
NOVICE IZ
BERMUDSKEGA
TRIKOTNIKA
čeprav so božični prazniki že za nami in se pripravljamo na nove, moramo napisati, da so si v Bermudskem trikotniku organizirali postavitev božičnega drevesa. Medse so povabili tudi župana Rada Simoniča, ki se je povabilu z veseljem odzval. Prebivalce in goste Bermudskega trikotnika pa je obiskal tudi Božiček.
MV
	fctiu
	JE
	
Najstarejša prebivalca Bermudskega trikotnika in Božiček
v
Župnijska Karitas sr. Martin
¥/" aritas je prostovoljna cerkvena
Zmorganizacija, ki v naši župniji deluje od novembra leta 1992. Od začetka smo delovali predvsem v domači župniji, z g, župnikom nas je bilo pet članov.
Potem smo se leta 1994 v mesecu juniju registrirali pri škofijski Karitas Maribor kot župnijska Karitas sv. Martin - Hajdina. Dobili smo tudi svoj pečat in se vključili v dekanijsko Karitas Ptuj - Zavrč. Povečalo se je tudi članstvo sodelavcev, tako da smo ob koncu leta 1994 imeli že 15 članov.
Iz vsake vasi smo imeli po dva sodelavca, tako smo po vsej župniji preverjali in iskali ljudi, ki so bili potrebni naše pomoči. Pomagamo z obleko in hrano, obiskujemo bolnike in ostarele. Uvedli smo dežurstvo v pisarni Karitas eno uro na teden, to velja še danes - vsak četrtek od 16 -17 ure.
Ker se je pokazalo, da so naši prostori premajhni, smo v letu 1996 iz nekdanjega hleva, ki je bil poleg Karitasove pisarne, uredili velik skladiščni prostor. Tako imamo sedaj v skladišču samo obleko in obutev, pa tudi kakšen kos pohištva in posteljnine; kar pač dobimo. Hrano pa imamo
v pisarni. Z leti se je povečalo tudi število naših sodelavcev, tako nas je sedaj že 37 z g. Pavlom Puckom in g. župnikom Marijanom Feslom, ki je tudi duhovni vodja in gonilna sila v naši župnijski Karitas.
V našo pisarno pridejo dostikrat ljudje, ne toliko po materialno pomoč, ampak da se pogovorijo, da nekomu potožijo svojo stisko. V današnjem času je veliko stisk, ki ljudi bremenijo, od skrbi za preživetje, skrb za službo, slabe družinske razmere, nerazumevanje okolja v katerem živijo. Nekateri se počutijo zapuščene, zapostavljene ali celo pozabljene - predvsem starejši. Tem ljudem v naši Karitas posvečamo posebno pozornost.
Pomagati jim moramo, da se ne počutijo kot odlomljene veje, temveč živi udje našega občestva. Večkrat gre za majhne in drobne stvari - za pozornost, za topel pozdrav, za kratek pogovor ali stisk roke, mogoče kakšna pomoč. Zato jih redno obiskujemo. Bolne in onemogle na domu vsaki mesec obiščejo naši duhovniki. Ob praznikih pa še v domu upokojencev na Ptuju sodelavci Karitas in duhovniki obiščemo naše farane in jih priložnostno obdarimo.
V mesecu juliju ali avgustu pa vsako leto pripravimo srečanje naših starejših župlja-nov, ki so stari nad 70. let. Srečanje se prične s sveto mašo in potem jih v veroučnih učilnicah pogostimo in se z njimi poveselimo. Srečanje je vedno prisrčno ih vsako leto pride večje število starejših.
Sodelavci župnijske Karitas se redno mesečno srečujemo in se pogovorimo o delu za tekoči mesec. Sproti rešujemo nastale stiske ljudi. Po možnosti jih rešimo v naši Karitas ali na dekanijski ravni, če so to potrebe po hrani obleki ali pogovoru, tudi kakšno položnico poravnamo če je potrebno. Drugače se obrnemo na socialno službo ali občino. Ker pa vsi vemo, kako težko je ljudem, posamezniku ali družini prosit za pomoč v stiski, sproti opozarjamo sodelavce za diskretnost in tajnost podatkov. Ravnamo se po evangelijskem izročilo, naj ne ve levica, kar daje desnica.
Nimamo nobenega rednega vira sredstev, pač pa delujemo izključno s pomočjo prostovoljnih darov. Tudi občina Hajdina nam vsako leto iz proračuna dodeli nekaj sredstev. Nekaj dobimo ob tednu Karitas v mesecu novembru. Ta sredstva se pora-
i|

Srečanje sodelavcev naše in murskosoboške Karitas
HAJDINČAN
marec 2002
bijo za nabavo hrane za našo pisarno. Mesečno pa tudi plačujemo kosilo enemu otroku iz revne družine, ki obiskuje šolo s prilagojenih programom v Ptuju.
Sodelavci se vsaki mesec srečamo tudi na dekanijski ravni. V dekanijsko Karitas Ptuj - Zavrč je vključenih 15 župnijskih Karitas, vsak mesec se srečamo v drugi župniji. Obravnavamo najbolj pereče probleme obeh dekanij. Največ je zapuščenih starejših ljudi, družin brez ustreznih stanovanj - stare ali dotrajane hiše, razne nesreče ali bolezni. Dosti je ljudi, ki nimajo najbolj nujnih sredstev za preživetje. Pomagamo jim kolikor je mogoče iz sredstev, ki se zberejo na dobrodelnem koncertu na Ptuju v tednu Karitas - ali sponzorjev. Sredstev je vedno premalo, ljudi, ki prosijo za pomoč, pa vedno več. Dostikrat se obrnemo na škofijsko Karitas Maribor. Preko škofijske Karitas pa tečejo tudi razne akcije, kjer se zbirajo sredstva za razne namene.
Poskrbeti pa moramo tudi za izobraževanje, kjer na raznih predavanjih, seminarjih in študijskih dnevih pridobimo ustrezno zanje in napotke za naše delo.
Izkušnje pa si izmenjujemo sodelavci tudi s srečanji z drugimi Karitas. Tako smo imeli lani v avgustu na obisku sodelavke župnijske Karitas iz Murske Sobote. Ob prijetnem klepetu in prigrizku smo izmenjali veliko delovnih izkušenj, dobili smo veliko novih idej in pobud za nadaljnje delo.
Karitas po Sloveniji ima tudi več ustanov, kot so domovi za ostarele, kjer je tudi vključeno dnevno varstvo ostarelih ali invalidnih oseb, materinske domove, otroške vrtce; eden je tudi v Murski Soboti, vrtec Laura, svetovalnice, razne centre za odvisnike, eden takšnih je od januarja odprt tudi na Ptuju v ulici Viktorina Ptujskega. To je pripravljalno-terapevtski center za odvisnike prepovedanih drog.
Ker pa je delo Karitas zastavljeno širše, smo sodelavci v lanskem letu, ko so v naši cerkvi potekala velika obnovitvena dela, tudi tukaj priskočili na pomoč, predvsem s pomočjo v župnijski kuhinji ali pri čiščenju.
Kajti Kritas mora imeti v župniji razpoznavno mesto, prebujati mora karitativnega duha, da se bodo ljudje vedno bolj zavedali in videli stiske sedanjega časa, se ob tem ustavili in prispevali tudi svoj kamenček v mozaiku prizadevanj, da bo v vsaki vasi in v vsaki hiši stopil človek k človeku brez trpkih besed na ustnicah.
To ni samo poslanstvo nas sodelavcev Karitas, temveč vsakega posameznika naše družbe.
Angela Trafela
Krožnik, kolač kruha in knjiga so naš »logotip«
Narobe svet?
Monja: »Če to ni narobe svet. Si mislita, naša babica zadnje čase hodi k nemščini in mi kar naprej teži, me nekaj sprašuje in preverja, če jo razumem. Pa ne samo to, pravi, da se ji ponoči že kar sanja v nemškem jeziku. Oh, ko bi se meni to kdaj posrečilo.«
Urška: »Ne vem, kaj se dogaja s temi ženskami. Naša mamica je tudi tam zraven. Večkrat hodi iz Slovenje vasi na Hajdino na kuharske tečaje in na neka predavanja. Pozimi pa ima vsak teden telovadbo in komaj čaka, da pride njen večer. Jaz pa tudi, ker potem lahko malo dalje gledam televizijo. Ampak zdaj nam grozi, da nam bo skuhala kosilo na tak način, kot so ga nekoč pripravljali Rimljani. Me prav zanima, kdo bo bolj sit od tega, naš Runo, mačke ali mi.«
Sandra: »Tisto, kar sem videla na razstavi v šoli, je bilo menda kar okusno. Samo to mi ni jasno, kaj je pomenil napis:
Vino, kruh in redkvica, naša so večer-jica.«
Urška: »Pa to sta 'čuli', kako je bilo lani imenitno, ko so se z vlakom peljale v Ljubljano?
Kar trije vagoni Hajdinčank so se odpravili pred parlament in v gledališče. Pa še celo mesto so si ogledale.«
Monja: »Seveda, saj imamo doma polno 'fotk' o tem. Na stara leta je babica začela obiskovati še gledališče. Neki Samo in Marjetka sta bila menda tako imenitna, da bi strašno rada šla spet v teater.«
Urška: »In na Vogel so se frajerke peljale z novo gondolo.«
Sandra: »Ja, v Bohinju je moralo biti prav imenitno. Kar celi avtobus se jih je spravil visoko nad oblake. Pa še nič strah jih ni bilo, ker je bila zgoraj gosta megla, ha, ha. Potem pa so se vozile še z ladjico po Bohinjskem jezeru.«
Monja: "Kar naprej ima neke izgovore, da je ni doma. Ampak potem ko se vrne,
Poleg Monje, Urške in Sandre, kandidatk za bodoče članice Društva žena in deklet, so se v kulturnem programu na občnem zboru predstavile tudi pevke KD iz Skorbe in pevci DU iz Hajdine. O pomenu žensk je spregovoril Maks Kampi ter recitatorka Maja Klemen. Ob povratku z nastopa v Podgorcih so zapele tudi predsednica Društva žena in deklet Marta Sitar in njene pevke. Podpredsednica Angelca Mlakar si je tisti trenutek oddahnila, saj je svojo funkcijo, ki jo je z vso odgovornostjo opravila, lahko spet predala »ta glavni Hajdin-čanki«. Tekst in foto: S.B.
marec 2002
HAJDINČAN
nam vedno toliko vsega pripoveduje. In nekaj dni je zelo dobre volje. Za novo leto pa me je presenetila še s knjigo Uganke vaščanke. Pravi, da je Ivan Cimerman, ki jih je napisal, njihov prijatelj.«
Urška: »Kaj mislite, punce, bodo kdaj tudi nas sprejele v njihove vrste? Tudi me bi se rade že zdaj kaj naučile, saj pravijo, da na mladih svet stoji!«
Sandra: »Imam idejo. Drage babice in mamice, članice Društva žena in deklet občine Hajdina! V mesecu marcu boste praznovale dva pomembna praznika. Mi, otroci s hajdinske šole, cenimo vašo ljubezen in skrb, ki jo imate z nami, zato Vam k dnevu žena in materinskemu dnevu že sedaj iz srca čestitamo in se vam za vse lepo zahvaljujemo. Priporočamo se, da ne pozabite na nas, ko razmišljate o svojem bodočem delu. Vaše bogate izkušnje in naša mlada radovednost nam bodo pomagale, da se za lepši jutri že danes čimveč naučimo.«
Tako so o svojih mamah in babicah klepetale osnovnošolke Monja, Urška in Sandra ter si 2. marca zaslužile aplavz prisotnih v dvorani Gasilskega doma na Hajdini. Ko pa so se v ponedeljek v Šolskem centru srečale Hajdinčanka Barbara, Haj-došanka Petra, Slovenjevaščanka Maja in Draženčanka Nina, pa so takole modrovale:
Barbara: »V soboto sem namesto na zaključni ples šla na občni zbor Društva žena in deklet občine Hajdina.«
Petra: »Ti tudi? Jaz sem bila pa pred dnevi z našimi ženskami v Hajdošah.«
Nina: »Kaj si res nimata začeti kaj boljšega? Mene je tudi mama zadolžila, da moram iti z njo v Dom v Dražencih.«
Maja: »Pa si šla?«
Nina: »Najprej nisem bila čisto »šur«, potem pa sva se dogovorili, da smem po uradnem delu in večerji oditi v disko.«
Maja: »In kako je bilo? Brezvezno?«
Barbara: »No ja, verjetno bi bilo lepše v Mariboru na plesu, a kaj ko bi bila edina iz razreda. Da nisem ostala doma, sem šla pač z mamo in očetom. Preživela sem.«
Nina: »Navsezadnje med temi ženskami čas kar hitro mine. Saj niso tako zelo tečne, kot se nam včasih zdijo. Petra, kaj praviš, lani v Ljubljani je bilo kar dobro poleg njih?«
Petra: »Se spomniš, kako prav nama je prišlo v šoli, da sva si ogledali parlament?«
Nina: »Ko smo šli letos z razredom na obisk v Državni zbor, se mi je zdelo že kar domače tam notri.«
Barbara: »Kaj se le toliko važita? Jaz bom šla pa maja v Salzburg.«
Maja: »Kaj si pa tam izgubila?«
Barbara: »Nič še. Članice, ki so hodile k tečaju nemščine, bodo šle na ekskurzijo na senčno stran Alp in če bo prostor, gremo lahko tudi druge zraven.«
Nina: »Mi v Dražencih pa bomo skušali letos osvojiti Triglav, ker nam je lani vreme zagodlo.«
Maja: »Mogoče pa grem še jaz z vami. Mama mi je povedala, da se tudi Haj-dinčanke spet pogovarjajo o planinstvu. Še posebej sedaj, ko imamo v občini tudi planinsko društvo.«
Barbara: »Ja, preden bodo šle na Triglav, bodo pa še malo nabirale kondicijo, in to s kolesi, peš, s telovadbo, s plavanjem...«
Maja: »Menda sanjajo celo o ženski ekipi, ki bi igrala rokomet ali odbojko.«
Nina: »Za navijačice bomo že šle. To bo dobro, ko se bodo naše mame preganjale po igrišču.«
Maja: »In to brez kuhalnic.«
Barbara: »Mogoče pa z loparji za badminton ali tenis. Nogometaši so jim obljubili igrišče na mivki, če so za akcijo.«
Maja: »Ni slabo. Ko bodo junija pomagale gasilcem pripravljati vse potrebno za 90-letnico društva, se bodo kar privadile športnemu ambientu in potem bodo poleg naših družinskih poglavarjev še one zahajale na »spodnjehajdinsko gmajno.,«
Nina: »Slišala sem, da so se »zbudile« tudi ženske v Gerečji vasi. Dvorana gasilskega doma je bila skoraj pretesna za vse, ki so prišli na »premiero« njihove komedije. In smeha je bilo za izvoz. Punce v disku so mi povedale, da si sploh niso znale predstavljati, da imajo v domači vasi toliko igralk in igralcev.«
Petra: »To je že v redu, igrala bi tudi jaz, če bi se v naši vasi spravili skupaj, ampak da bi si pustila »puščati kri«, kot se menijo vaše ženske, to pa ne.«
Barbara: »Pa si vendar gasilka, Petra. In ti ne bi darovala krvi, če bi organizirali akcijo?«
Petra: »Saj ne, da ne bi hotela pomagati drugim. A ne prenesem krvi. Če se samo malo vrežem v prst, mi je že slabo.«
Maja: »Če bo šla naša mamica na krvodajalsko akcijo, grem zraven.«
Nina: »Zato da ti ne bo treba iti en dan v šolo?«
Maja: »Ne, ampak zato, ker bi s svojo krvjo rada pomagala nekomu, ki bi je bil potreben«
Barbara: »Nekoč so bili naši starši zelo aktivni krvodajalci. Mogoče pa bi mladi spet lahko kaj pripomogli k temu. Vsaka od nas bo slej ko prej imela izpit za avto. In ko si za volanom, pravijo, da si z eno nogo v bolnici, z drugo pa v zaporu.«
Nina: »Ob vseh nesrečah na cesti bi res skoraj vsak od nas moral vsaj enkrat darovati kri.«
Maja: »Marsikatero življenje bodo lahko rešili, če je bodo imeli vedno dovolj na zalogi.«
Petra: »Punce, zvonilo bo. Ko bo kaj novega v vaših vaseh, mi morate povedati.«
Nina: »Ok., pa ostalim v razredu ne razlagajte tega, da ne bodo mislili, da smo že tako zelo stare.«
Barbara: »Veš kaj, frajerka, zdaj pa ti bom nekaj rekla. Zakaj pa naša stara mama vedno pravi: »Oh, ko bi imela tvoja leta in svojo pamet.« Leta imamo, pameti pa si bomo tudi na ta način že v mladosti nabrale malo več kot tiste, ki vidijo samo fante in disko.«
Maja: »Prav imaš. Povedala ti bom, kdaj bo naslednji kuharski tečaj, da se naučiš tudi ti peči tisto imenitno pecivo, ki si ga zadnjič tako hvalila pri nas. če pa hočeš svojemu frajeiju pokloniti za veliko noč kakšno super darilo, pa mu spleti pulover, a pazi, da te poletje ne bo prehitelo. Jaz hodim v ročnodelski tečaj, lahko greš z mano.«
Nina in Petra skupaj: »Ja, ja, ljubezen gre skozi želodec. Zato poskrbi najprej zanj! Me štiri se tega zavedamo in bomo odslej »na zvezi«.«
(S.B.)
Žena in deklet iz vseh vasi občine Hajdina so se ob njihovih letošnjih občnih zborih spomnili:
•	Dr. Majda in dr. Mirko Pšun-der iz Maribora, prijatelja z lanskega predavanja in srečanja s Hajdinčan-kami v Domu krajanov v Skorbi. Ker nista mogla biti z nami marca, ju z veseljem pričakujemo takrat, ko bo vnuk Brin babici in dedku »dovolil prosti večer«.
•	Ivan Cimerman, ki nam je posvetil tudi pesem, ki jo objavljamo v tej številki.
•	Marija Akerman, direktorica KANE iz Žalca, podjetja, v katerem smo se Hajdinčanke septembra lani ustavile na poti proti Gorenjski. Poleg prijaznega pozdravnega pisma je prispel paket, v katerem je vsako udeleženko občnega zbora pričakala vrečka s kopeljo za noge in balzam krema Gewohl. (Kdor je oboje uporabil ob povratku z občnega zbora, naslednji dan ni vedel, da je po zaslugi »Dua adijo« plesal pozno v noč).
Vsem velja naša prijazna zahvala!
(S.B.)
HAJDINČAN
marec 2002
Stoji učilna zidana,
Ob slovenskem kulturnem prazniku na OS Hajdina
T"'Xel svojega časa smo na OS Hajdina
1_Vnamenili kulturnemu dogodku, prazniku, ki kliče po ustvarjalnem bogastvu in umetniški izpovedi. V letu, kije pred nami, ali točneje prvega januarja 2003, slavimo namreč pomemben jubilej pisatelja, urednika in kritika Ivana Potrča, kateremu smo posvetili naše literarno udejstvovanje. 90-letnica njegovega rojstva in 10-letnica smrti sta mejnika, ki sta nas vzpodbudila k predstavitvi njegovih del in okolja.
Pisatelj Ivan Potrč je ustvaril monografijo štajerskega podeželja. Zaradi odkritega slikanja življenja je imel v takratnem času kar nekaj težav, vendar se kritike ni bal. Njegovi junaki, stisnjeni v knjigah, pa bodo govorili svoj vsakdanji jezik še stoletja s ponosom, saj je osrednja knjižnica v Ptuju po njem dobila tudi ime. Kdor je nekoliko bliže poznal pisatelja, bo takoj vedel, da svojih načel, resničnega življenja in pristnih junakov ni hotel skriti, pa čeprav je to kruto »plačal«. V svojem najglobljem ljubezenskem biseru, noveli Onkraj zarje, je tako zapisal: »Ne, to zlato življenje, še tako zlato, je vselej tudi neusmiljeno, nikoli ne prizanese, do kraja izterja.«
Srečanje z umetniki in njihovimi deli nam v obdravskih krajih dopušča čudovit literarni užitek ob stebrih naše kulturne dediščine. Ptuj z okolico skriva v sebi
Ivanu Potrču je bila posvečena tudi fotografsko - literarna razstava z naslovom Naša pokrajina v Potrčevih delih, ki smo jo skupaj z Zrelim vedežem iz Ptuja in gostjo prireditve Viktorijo Dabič, dobitnico oljenke Mestne občine Ptuj, pripravili v jedilnici šole. Osrednja osebnost dneva, posvečenega slovenskemu kulturnemu prazniku, ko smo se v OS Hadina srečali ljubitelji lepe domače besede in pesmi, pa je bil pisateljev brat Franc Potrč. Foto: S. Brodnjak
vzgibe podoživljanja lepote in resnice, ki
so ji avtorji z doslednostjo in pristnostjo Moj psiček Riko
dali navdih domačnosti, saj like, opisane	Moj psiček je ves čm_
v njihovih delih, lahko srečujemo med	, , ,, , ,
le tačke bele on ima,
nami.
najraje se z menoj igra.
Silva Hajšek
Ko sem iz šole jaz prihajal, veselo Riko je zalajal, pomahal z repom je večkrat, saj majhen on je kot kak škrat.
Imamo ga vsi radi, otroke liže on po bradi, otroške družbe si želi, od mene kost vsak dan dobi.
David Kmetec, 4.r.
Mika me, mika
Mika, me mika sonce in slika, da vidim obzorje in dan.
Mika me, mika velika razlika med mano in tabo.
Prireditev je o tvoril Otroški pevski zbor OŠ Hajdina pod vodstvom M. Meklav. Mladi pevci so šolo uspešno zastopali tudi na medobčinski reviji otroških pevskih zborov, ki je bila letos v Kidričevem. Foto S. Brodnjak
Mika me, mika konec in pika.
Rebeka Korošec, 4. r.
Pomladno-literarni kotiček najmlajših iz OS Hajdina
Sem sobna rastlina
Živim v otroški sobi na mizi, ki je obrnjena proti oknu. Vsak dan me požgečka tanek svetel sončni žarek. Moja lastnica je Tadeja. Dobila me je za rojstni dan. Zelo sem se je razveselila, ona pa mene. Skrbno me zaliva. Spomladi me gnoji. Njena soba je prijetna in topla. Rada jo opazujem pri pisanju domače naloge. Včeraj sem spoznala prijateljico vijolico. Občudovala sem jo. Najbolj so mi bili všeč njeni cvetovi. Tudi njena najljubša hrana je cvetal.
Tadeja Tumpej, 3. r.
Rumena vrtnica
Sem vrtnica. Rastem na cvetličnem vrtu. Zraven so moje sestre vrtnice. Smo različnih barv. Ene so rdeče, nekaj jih je roza, ostale smo rumene. Zato nam pravijo Rumenke. Na Kitajskem imamo sestrične zelene vrtnice.
Vsak dan zame skrbi in me zaliva deklica Eva. Eva ima tudi sestro Majo. Nekaj časa sta me gojili obe. Potem pa sem nekega dne po nerodnosti Majo pičila s svojimi bodicami. Od takrat ona ne skrbi več zame. Upam, da me bo Eva še dolgo negovala in da moj cvet še ne bo hitro ovenel.
Nina Vaupotič, 3.b/9
Vijolica
Sem modra vijolica. Rastem v lepem belem lončku na kuhinjski polici. Imam male zelene kosmate lističe. V zemlji imam koreninice. Zame skrbi deklica Neva. Zjutraj, ko vstanem, me najprej zalije z mlačno vodo. Ker dobro skrbi zame, imam veliko lepih cvetov. Ob meni so tudi moje prijateljice marjetice.
Monika Brodnjak, 3.r.
Bila sem tiger
V torek smo bili v šoli namaskirani. Jaz sem bila oblečena v tigra, po obrazu sem bila namazana. Za malico smo dobili krofe in sok. Ko smo pojedli malico, smo imeli ples v maskah. Hišnik nam je vrtel glasbo. Med plesom smo se slikali po razredih. Dobili smo bonbone za lepe maske. Po plesu smo odšli na sprehod po Skorbi. Ko smo prišli nazaj, nas je avtobus odpeljal domov.
Maša Murko, 3. a/9
Zgodba o Mikiju
Vsi otroci se z njim igrajo, Miki pa kar naprej hodi za njimi. Ko je pri meni, glasno prede. Zelo ga imam rada. Miki skače po travi, ker lovi kobilice.
Sanja Kolarič, 2. r.
Pustno vzdušje že po trdiciji pripravljamo tudi na OŠ Hajdina. Učiteljice smo poskrbele, da je bil le-ta živ - žav enotno obarvan. Po krajšem sprehodu skozi naselje Skorba smo se podale še v ordinacijo dr. Simoničeve in proti občinski zgradbi ter bile povsod deležne prijetnega gostoljubja. (Od leve proti desni so prepoznavni tigrica Jožica, mačka Anica, tiger Bojan in miši Valerija, Maja, Dragica, Mojca, Nataša, Danijela, Tatjana, Silva, Karmen, Olga in Danica.) S.H., Foto: Kosi
Lutkarji naše šole pod vodstvom Danice Serdinšek že nekaj let uspešno nastopajo na območnem srečanju otroških lutkovnih skupin, ki je bilo letos v Podlehniku, predstavili pa so se tudi na prireditvi ob materinskem dnevu staršem v šoli ter ob prireditvah materam v občini. Letos so pripravili igrico z naslovom Snežak in zvončki avtorice Jane Milčinski. (S.H.)
Moja muca
Moji muci je ime Muri. Ima dlako črne barve in zelene oči. Stara je eno leto in že zna loviti miške. Spi v garaži. Zelo rada se »crklja«, zato se vedno suče pred nogami. Imam jo zelo rad. Sedaj je bolna, zato sem žalosten. Upam, da bo čimprej zdrava.
Tilen Abraham, 2.r.
Moja muca
Pri nas doma imamo štiri domače živali: muco, zajca Petra, zajklo Metko in pujsiko Klaro. Najrajši imam Mikija. Njegova dlaka je sivo črne barve. Po trbuhu je rjav. Zelo rad je meso. Vsak dan se potepa in išče muce.
Anita Zupanič, 2.r.
HAJDINČAN
Bajka o mestu izgubljene
svetlobe
Nekoč je bila majhna majcena iskrica v mestu izgubljene svetlobe. Mesto je bilo svetlo in obsijano. Vila Lučka in čarovnik Sij sta imela veliko hišo, ki je imela veliko majhnih oken. Skozne je vse opazoval ptič Plameneč. Dan je počasi odhajal in mesto je postalo vse temnejše. Toda na nebu se ni prikazala nobena zvezdica, tudi ne iskrica svetlobe. V hiši vile Lučke pa se je vendar nekaj dogajalo. Ptič plameneč je opazoval skozi okno ples iskric. Poskakovale so in se valjale druga po drugi. Vila Lučka je sedela, čarovnik Sij je mahal in čaral s čarobno palico. Tudi vse hišne živali so prisostvovale temu dogodku. Muca je kar migala z repom, kuža je tiho lajal, papiga je vreščala in ribice so veselo plavale. Toda ogenj na svečki ni zagorel. Vsi skupaj niso ugotovili, kaj manjka, da bi nastala svetloba. Manjkal je namreč ptič Plameneč. Zato je odletel v hišo. Iskrice so se ustavile, zagorel je plamen na svečki in tako se je vrnila izgubljena svetloba. Vsi so bili zadovoljni, da ne bodo v temi.
Tina Haložan, 4. r.
Hišna zgodba
Pozvonila sem pri vhodnih vratih, čakala sem, da bo mami odklenila vrata. V hiši sem slišala čuden šum. Mislila sem, da se muc igra z volno. Ko pa je bilo močnejše udarjanje, sem se zelo prestrašila. Zelo mi je bilo žal, da nisem zjutraj vzela ključa. Nato sem se spomnila in ga odšla iskat. Iskala sem ga vse do večera. Hitro sem odklenila vrata in notri sem zagledala pošast. Mami je trdno spala. Nič ni slišala. Borila sem se s pošastjo in poškodovala pohištvo. Ko sem hotela poklicati policijo, je pošast stegnila taco in telefon je padel po tleh. Nisem se še pustila. Vzela sem mizo in udarila po pošasti. Nič ni pomagalo, samo miza se je zlomila. Vse sem razbila in pošast ubila. Premišljevala sem o njej, ko sem se naenkrat zbudila in si tako olajšala sanje, saj sem ležala v svoji postelji.
Lea Topolovec, 3.bl9
Peka kruha nekoč
V sredini najbolj vročega poletja smo na njivi poželi pšenico.To pšenico smo odpeljali na mlin, kjer nam jo je prijazni mlinar zmlel in nastala je lepa bela moka. Iz nje je mama pozimi pripravljala same dobrote. Dan prej, ko je pekla kruh, je moka počivala na krušni peči. Drugo jutro je že navsezgodaj zakurila krušno peč, da je bilo po hiši toplo. Takoj za tem je pristavila vodo, sol in kvas. Ko je kvas primerno narastel, je vse skupaj zmesila in nastala je velika kepa testa. Razdelila jo je na en veliki hlebec in toliko majhnih, kolikor je bilo tudi otrok. Vse je položila v pletene
košarice in pustila vzhajati. Po kuhinji je tako prijetno dišalo, da smo skoraj zaspali. Včasih je testo tako naraslo, da je pobegnilo iz košare. Potem ga je mama z lesenim loparjem položila v krušno peč in že se je pekel. Komaj smo čakali, da je bil lepo rjav. Takrat smo vedeli, da je gotov. Otroci smo dobili po en mali hlebček. Boljšega kruha še nismo jedli. Veliki hlebec je zdržal do naslednje peke.
Zgodbico sem napisala po pripovedovanju mojega atija. Ob velikih praznikih tudi moja mama speče kruh.
Urška Ljubeč, 4.r.
Pranje perila nekoč
Umazano perilo so zvečer namočili v velik škaf. Zjutraj so ga oželi namilili in ga dali nazaj v škaf, gor nalili mlačno vodo in pustili nekaj časa stati. Potem so ga začeli drgniti na ribežu. Potem so segreli vodo v velikem loncu, namilili perilo in ga dali v lonec, da se prekuha, čez pol ure so ga dali v škaf in ga spet drgnili ter nato nanj nalili mrzlo vodo. če si hotel, da je bilo perilo lepo, si moral tako dolgo menjevati vodo, da je bila čista. Ker še takrat ni bilo pralnih praškov, so največ prali z doma skuhanim milom.
Nejc Ogrinc, 4.r.
Bajka o mestu izgubljene
svetlobe
Nekoč je bila mala majcena iskrica. Živela je v mestu, ki se je imenovalo Lučkovo. V tem mestu so bili ljudje zelo srečni. Iskričin oče je bil vilinski čarovnik Sij, mama pa je bila vila Lučka. Imela je tudi bratca. To je bil mogočni ptič Plameneč.
Nekega dne so se nad mestom pojavili temni oblaki. Na mesto je začel padati kisli dež. Ljudje so postajali žalostni, ker je dež počasi začel zastrupljati naravo. Pridelki iz vrtov so postajali strupeni, drevesa so se začela sušiti in ljudje so začeli odhajati iz mesta. Mesto je začelo umirati.Tudi Sonce ni več sijalo tako prijetno. Sončni žarki so postajali nevarni. V mestu je iz dneva v dan postajalo bolj neprijetno in nevarno. Ob večerih je le še tu in tam zasvetila luč. Tudi Iskričina družina je začutila nevarnost. Začeli so tavati po svetu, pravega doma pa niso nikoli več našli.
Sklenili so, da bodo vsem ljudem pripovedovali o mestu Lučkovem, ki je bilo nekoč srečno, ker pa ljudje niso spoštovali narave, je mesto počasi umrlo.
Jernej Majcen, 4.r.
Kako je bilo nekoč?
V otroštvu moje mame se je precej družin ukvarjalo s kmetijstvom, zato je preživljanje prostega časa bilo odvisno od potreb in dela na kmetiji. Vsak večer je bilo treba
nakrmiti živino, ki je bila pri hiši. Ko so dela opravili, ponavadi je bilo to pozimi zelo zgodaj, jim je ostalo še veliko prostega časa. Takrat so počeli stvari, ki so jim pač bile na voljo. Tisti, ki so bili obdarjeni s posluhom, so lahko prepevali v prosvetnem ali cerkvenem pevskem zboru. Nekateri so svoje sposobnosti preizkušali v dramski sekciji, kjer so pripravljali kulturne programe za razne vaške proslave. Diskotek ali podobnih lokalov razen gostiln takrat ni bilo. Tudi prevoznih sredstev ne. Predvsem ženske so se zbirale zdaj pri eni, drugič pri drugi gospodinji in si pomagale pri opravilih, kot so luščenje bučnic in fižola, prebiranje fižola in ajdove kaše, trganje kurjega, gosjega in purjega perja. Le tega so uporabljali za vzglavnike in »tuhne«. Otroci so pri tem pomagali in poslušali starejše, ki so pripovedovali zgodbe iz svojega otroštva, se šalili, modrovali in prepevali. Po opravljenem delu so tudi zaplesali na narodnozabavno glasbo ali na harmoniko.
Ob prazničnih večerih se je vsa družina zbrala in po večerji so obvezno molili rožni venec, kar je bilo za otroke zelo moreče in nepriljubljeno. V predpustnem času so ob večerih delali rože iz papirja in kostume za pustne like.
Ogromno so brali in se pogovarjali. Mamica si je že kot otrok spletla šal, pozneje pa je pletla rokavice, kape, šale in puloverje za sebe in druge. Dekleta so se lotila tudi Stikanja, vezenja in šivanja. Fantje pa so se urili v bolj moških opravilih, kot so pletenje korp, se zbirali na vasi in prepevali podoknice, rabutali in ogromno kartali.
Nekoč, ne samo v Potrčevih časih, so stale po poljih neštete “rastave” - stave iz koruznice, skoraj takšne, kot nam jo je ob kulturnem prazniku pričarala likovnica Romana Kiseljak. (S.H.), Foto: S.8.
marec 2002
HAJDINČAN
Ko je mami hodila v srednjo šolo, je šel razvoj tudi na vasi hitro naprej. Nastopil je čas največjega uživanja v brezdelju, ležanju pred televizijo, popivanju po diskotekah ter sedenju pri računalniku, je nekoliko nostalgično zaključila pripovedovanje moja mami.
Žiga Zupanič, 4.r.
Značilna zunanjost in notranjost hiš Dravskega polja
Hiše v okolici domačih Hajdoš so imele v davnih časih vse enako obliko pravokotnika. Bile so zelo majhne in prostor v njih je bil kar najboljše izkoriščen. Grajene so bile iz tramov, med seboj povezanih z lesenimi klini ali pa so bili trami tako zarezani, da so se z zarezami držali skupaj. Tako postavljene hiše, po domače »cimprane«, so okoli in okoli obili s poševnimi letvami, na katere se je lažje prijel omet, ki je bil največkrat iz gline ali »blata«, kot so ga poimenovali, ki je moralo biti bolj mastno, da so ga lahko uporabili za omete. Za oplesk so uporabili apno, kateremu so dodali običajno kakšno barvo, saj so večina imeli robove hiš bele, ostalo pa barvno. Robovi hiš so bili ponekod tudi poudarjeni s kakšnim vzorcem ali pa so bili oblikovani kot posebni »cigli«. Najpogosteje so si zunanjost hiš barvale kar gospodinje same z omelom.
Kritina naših hiš je bila običajno slama. V zadnjem času pa tudi opeka ali »cigl« po domače. Nakloni niso bili posebno veliki, saj je bil zgornji del hiše uporabljen le za podstrešje.
Vse hiše so standardno imele enako razporejene prostore:
»Lojpa« so po damače rekli hodniku, kamor si prišel, ko si vstopil v hišo. Tu običajno ni bilo veliko prostora, saj je bil to predprostor, iz katerega se je prišlo v vse druge prostore v hiši. Tu so bile še stopnice na podstrešje.
»Dile« - po domače podstrešje - je bilo namenjeno le za shrambo zrnja v lesenih zabojih in za »mesejak« - viseči lesen zaboj za hrambo mesa. Bil je lesen in iz mreže, ki je bila hkrati zaščita proti mrčesom. Prepih je sušil meso ter ga hkrati daljši čas ohranil. Največkrat je bilo podstrešje le en prostor.
»Kuhja« ali kuhinja je osrednji del kmečkih hiš in je bila vedno zelo mala. V njej je bilo prostora le za peč oziroma za vhodno obokano odprtino, ki je vodila v veliko “krušno peč”, ki je bila običajno v drugem prostoru. Pred to odprtino je bil velik »komen« kot so poimenovali ploščo pred pečjo, na katero so odlagali sklede ali stvari, ki so jih potrebovali za kuho ali peko v »krušni peči«. Pripomočki so bili:
»burkle« ali vile, ki so jih potrebovali za nošnjo skled v peč in »lopar«, ki so ga uporabljali za dajanje kruha v peč in še za mar-
sikaj drugega. To je značilno za obdobje otroštva mojih starih staršev. Se prej so bila kurišča v prvotnih črnih kuhinjah odprta. Stropi kuhinj so bili običajno obokani. V obdobju vojne leta 1943 so v naših krajih začeli zidati že tudi prve štedilnike z zaprtim kuriščem z vratci in tudi s pečicami, ki so pekle na način, da je bilo gorišče pod prostorom za pečico in tudi pod oblikovanimi »rinkami« kot smo že takrat imenovali zgornje kovinske plošče. Kurili so z drvmi, ki so jih hranili zraven v »kištah« - prostoru, v katerega so nanosili drv. V kuhinji je bil prostor le še za klop. V njej je bila shranjena posoda. Nad njo pa je visel na steni tako imenovani »sledjek« - polica za krožnike in lončke. V kuhinji so bila običajno vrata, skozi katera smo prišli v »špajz« ali shrambo, ki je prostor za shranjevanje živil, kot so moka, zdrob in drugo.
V tem prostoru so tudi stopnice za v klet, ki je prostor za shranjevanje krompirja in »repe«, kot smo poimenovali kolerabo.
»Hiša« je najbolj topel in največji prostor v celotni hiši, to je največja soba, v kateri so ponavadi spali »oča in mati«, kot so imenovali svoje starše takrat. V tem prostoru je bila velika postelja, kakšen zaboj za obleke, morda v sodobnejšem času že kakšna omara ali skrinja, porisana s podobami.
Na mizi so jedli vse obroke. Velik del te sobe pa je zavzela »krušna peč« ki ima kurišče v kuhinji. Zazidana je bila iz velikih barvnih »kahel« z nabožnimi podobami. Na peči je bil prostor za otroke, da so se po večerih greli. Okoli peči so bile klopi, na katerih je bil prostor za starše.
»Stiblc«je majhna zadnja sobica v kmečki hiši. V tem prostoru so bile običajno le postelje, saj so tu spali otroci, ki jih v takratnih časih ni bilo malo. Nekaj jih je spalo v »hiši«, nekaj v »štiblcu«, nekaj pa jih je spalo tudi v »štali«, kot so poimenovali hlev, ki je bil zgrajen zraven hiše, in to nad živino, kamor so jih napotili, če ni bilo drugačne možnosti. Bili so težki časi, v katerih se je gledalo le na to, da so na toplem.
Takšne oblike hiš so se le redko ohranile. V večini primerov zraven stoji že nova, stilno neprilagojena.
Hiše iz naše polpretekle dobe so bile res majhne in utesnjene, vendar so dajale videz topline in domačnosti, kar danes pogrešamo.
Lepo je bilo takratno življenje, vendar si mi življenja brez vode in kopalnice ne moremo več predstavljati. V tistih časih so namesto pralnih strojev prale mame pri potokih, umivali pa so se v »lavorjih« ali »škafih«, v katere so nalili vodo, ki so jo prinesli iz studenca. Vodovod je v naše kraje pritekel z gradnjo »kanala« za Dravo, ki je bil zgrajen 1965 1.
Tudi življenje brez elektrike (dobili smo jo
komaj leta 1952) bi si sedaj težko predstavljali, saj ob petrolejskih svetilkah kljub petju in zgodbam le ni tako živahno.
Naš novi čas nam je prinesel še televizijo, radio in računalnik. Lepo je poslušati zgodbe, kako je bilo, a vendar je lepše živeti v obdobju izobilja, pa čeprav nam prinaša takšen način samo nove težave, saj prelepo življenje tudi škoduje.
Kaja Abraham, 4.r.
Od vseh vrst sreče...
Od vseh vrst sreče je najbolj očarljiva sreča zaradi trdnega in nežnega prijateljstva. Ublaži naše skrbi, razprši žalost in nam svetuje v sili.
Seneka (4.pr.n.š.)
...Včasih si mislim: »O, koliko prijateljev imam, prav zabavni so.
Prijatelji so moji sošolci in vsi, ki me spravijo v dobro voljo. A vendar - vsak prijatelj tudi ni najboljši prijatelj...«
Ina Purg, 7.19
. ..Prijateljstvo je nekaj lepega. Traja večno ali pa le kratek čas. Želim si prijatelja, ki bi bil z menoj prijazen in do mene pravičen. Zdi se mi, da sem takšnega prijatelja že spoznala...
Tina Turk, 7.19
...Z Blažem sva najboljša prijatelja. Zaupava si majhne in velike skrivnosti, pomagava si v nesreči. Zaupava si tudi znake prve ljubezni. Zadnje čase mi pomaga pri učenju. Dobri prijatelj je kakor lep razgled po težko prevoženi poti...
Jernej Šori, 7.19
...V življenju imam veliko srečo, da imam pravega prijatelja - Matjaža...
Marko Špurej, 7.19
...V zgodnjem otroštvu se nisem dobro zavedal, kaj je pravi prijatelj. Danes vem, če imaš prijatelja, kateremu zaupaš, lahko postaneš boljši človek...
Benjamin Sluga, 7.19
.. .Vsak človek ti ne more biti prijatelj. Prijatelj je lahko le tisti, ki je dobrega srca, ki zna prisluhniti težavam, te razume in podpira pri odločitvah...
Dauorin Breg, 7.19
...V Izoli sem spoznal Miha; takoj sva se spoprijateljila. Skupaj sva se potapljala, lovila ribe, iskala zanimive kamne. Dnevi so hitro minevali in najino prijateljstvo je vse bolj raslo. Ko sva se poslavljala, sva bila zelo žalostna. Se sedaj sva prijatelja...
Miroslav Korenjak, 7.19
...Moja najboljša prijateljica je Tamara. Če potrebuje pomoč, me pokliče in jaz ji rada pomagam. Najino prijateljstvo je čudovito in upam, da bo takšno tudi ostalo...
HAJDINČAN
marec 2002
Tjaša Gašljevič, 7./9
Mini pesem o ljubezni
Na tebe mislim vse dni in, oh, učiti se mi ni.
Ko spomnim se na te, močno bije mi srce.
Jaz in ti - midva, v ljubezni srečna sva.
Tadej Brodnjak, 7./9
Ko sva se spoznala
Ko sva se spoznala, sva si roke podala.
Bila sva zaljubljena do ušes, skoraj do nebes in čez.
Skupaj sva se učila, vse ovire prebrodila, dokler mi nisi rekla, da me ne ljubiš in od mene stekla.
Gregor Trlep, 7.19
Spoznala sem, kaj je prijateljstvo...
Nekega sončnega dne smo se v peskovniku igrali Helena, Simon in jaz. Kopali smo luknje in delali rove. Med igro smo se živahno pogovarjali.
Čez nekaj časa pride moja mama in reče: »Če je kdo žejen, lahko pride na sok.« Odšla sva samo jaz in Simon. Helena je ostala na peskovniku.
Ko sva s Simonom spila sok, sva se vračala v peskovnik. Med potjo me Simon vpraša: »Ali veš, v kateri državi je največja šuša?« Jaz sem vedela, da je hotel reči suša, ampak začela sem se smejati in kričati: »Suša!« Simon je pričel teči in me loviti. Naenkrat se je ustavil in sedel v travo. Tudi jaz sem se ustavila in gledala, kako sedi kot kup nesreče. Postalo mi je hudo, zato sem odšla k njemu. Pogledala sem ga in videla, da ima solzne oči. Vedela sem, da je žalosten, zato sem se mu opravičila. Opravičilo je prišlo iz mojega srca. Oba sva vstala in odšla k Heleni, ki je ves ta čas sedela na pesku in zamudila vso zgodbo.
Ko sva prišla k njej, naju je vprašala: »Kje sta bila tako dolgo?« Midva pa sva se nasmehnila in rekla: »V hiši je bilo prijetno hladno in sva ostala malo dlje.«
Tisti dan sem spoznala, kako pomembno je imeti prijatelja in se z njim igrati. Najpomembneje pa je, da ga spoštuješ.
Stari ljudje so govorili: »Prijatelja žaliti pomeni - prijatelja izgubiti. Brez prijateljstva pa ni življenja.«
Pripravila Majda Korošec
□HD
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj
7P Društvo jijrc Prijateljev Mb MladiriePtuj
Povabilo na družinski izlet
Dragi otroci in starši!
Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti vas vse skupaj vabita na družinski izlet! Povod za druženje je svetovni dan družine, ki ga uradno praznujemo 15. maja.
Za cilj letošnjega potovanja smo si izbrali ljubljanski živalski vrt. Ker pričakujemo veliko družbo, smo za prevozno sredstvo izbrali vlak. Na izlet se bomo odpeljali v soboto, 11. maja 2002, ob 6.45, vrnili pa se bomo popoldan.
Izlet je za vse otroke brezplačen, cena za odrasle pa je 3000 SIT in vključuje prevozne stroške in vstopnino.
Informacije dobite na sedežu Društva prijateljev mladine Ptuj, Miklošičeva 5, vsak delavnik od 8. do 11. in od 12. do 14. ure in na telefonskih številkah 774 27 81 in 031 356 845. Kontaktna oseba je Mojca Bezjak.
Prijave sprejemamo do 26. aprila 2002. Otroci brez spremstva staršev se izleta ne morejo udeležiti.
Veselimo se veselega druženja ob svetovnem dnevu družin!
Planinsko društvo Hajdina
T^laninsko društvo Hajdina je imelo
1 prvi občni zbor 2. februarja 2002 v domu krajanov Skorba. Ljubitelji gora so poslušali poročila predstavnikov društva in po razpravi potrdili poročila in program dela za leto 2002, kjer je posebej izpostavljeno sodelovanje pri organizaciji pohoda žena občine Hajdina na Triglav, izvedba štirih pohodov v visokogorje in organizacija krajših pohodov v sredogorje. Nočni pohod na Donačko goro bo tradicionalen ob praznovanju občinskega praznika. Pohodi bodo pravočasno objavljeni v časopisu Večer in na sistemu CATV.
Sprejet je bil sklep o letni članarini društva, ki znaša 1000 SIT, in je namenjena delovanju društva, vsak član pa prejme tudi člansko izkaznico društva. Članarina društva je internega značaja, zato je potrebno članarino PZ Slovenije pravtako poravnati, ker nam le-ta nudi določene ugodnosti na planinskih turah in pohodih.
Na občnem zboru je sodeloval tudi župan občine Hajdina, ki je zaželel društvu izvedbo varnih in prijetnih pohodov v naravo in v gore ter osamosvojitev delovanja društva, ki se, kot večina novih društev, ubada z začetnimi težavami.
Vodstvo in člane društva čaka še veliko dela organizacijske narave, priprava kadrov za vodenje pohodov in veliko sprotnega dela s prepričanjem, da ga bomo uspešno in kvalitetno izpeljali in tako omogočili ljubiteljem narave prijetno sprostitev v lepih kotičkih naše dežele.
Sprostitev v naravi nam bo pravgotovo dala zagon za nove delovne uspehe v privatnem življenju, pri opravljanju dela in življenju v naši občini.
Ob velikonočnih praznikih želimo vsem ljubiteljem narave in gora kakor tudi vsem občanom vesele praznike.
Kiseljak Janez
marec 2002
HAJDINČAN
Mažoretke - naši veliki plesni upi
T Tajdinske mažoretke so prva mažoretna skupina v Hajdini,
1 lki je začela delovati ob koncu leta 2000 s svojim sedežem - Klubom hajdinskih mažoretk. Članice kluba so učenke Osnovne šole Hajdina, ki so zaorale globoko ledino v tej zvrsti mažoretnega športnega plesa v svojem kraju. Po petih mesecih svojega delovanja pa so se v letu 2001 že udeležile državnega prvenstva mažoretk Slovenije in dosegle odlično 2. mesto ter osvojile v kategoriji Team junior naslov državnih vice prvakinj. Tudi na letošnjem državnem prvenstvu, ki bo potekalo v Kanalu pri Novi Gorici 20. in 21. aprila, se bodo ponovno pomerile v imenovani kategoriji s konkurentkami drugih klubov in poskušale ubraniti lanskoletni uspeh. Velja omeniti še to, da marsikateri mažoretni skupini v Sloveniji v tako kratkem času delovanja ni uspela tako dobra uvrstitev na državnem prvenstvu. Z novim šolskim letom pa so se prvi generaciji mažoretne skupine pridružile še nove članice in en član (Rebeka Korošec, Tina Haložan, Kaja Abraham, Tjaša Glažar, Maja Trlep, Urška Horvat, Iris Horvat, Katja Rudolf, Katja Drevenšek, Sara Burjan, Selma Babajič, Helena Kancler, Leja Topolovec, Andreja Spurelj in Domen Haložan).
Ker pa je sestavni del mažoretne dejavnosti mažoretna palica, je hajdinskim mažoretkam na pomoč priskočila občina Hajdina
Slovenska ljudska stranka
OB PRIHAJAJOČIH VELIKOČNIH PRAZNIKIH VAM ŽELIMO VELIKO NOTRANJEGA MIRU IN RAZUMEVANJA
OBČINSKI ODBOR SLS HAJDINA
s finančnim prispevkom za nove mažoretne palice, kar je vredno vse pohvale in spoštovanja.
Seveda pa gre velika zahvala tudi g. Jožetu Lahu, ravnatelju OS Hajdina, saj brez njegove moralne podpore, predvsem pa razumevanja in uspešnega sodelovanja ta projekt ne bi bil izvedljiv.
In na koncu gre pohvaliti starše otrok, saj je za njihov uspeh potrebna tako finančna kot tudi moralna podpora.
Ob vsem tem pa je za njihov dokončen uspeh odgovoren njihov mentor Sašo Koprivnik, ki kljub rosno mladim dvajsetim letom to delo opravlja strokovno dovršeno in uspešno.
OBČNI ZBOR
STRANKE LDS OO HAJDINA
Dne 11.01.2002 je bil v prostorih Roškar v Hajdošah izveden občni zbor stranke LDS občinski odbor Hajdina. Ob večinski udeležbi članov LDS - Hajdina so se občnega zbora udeležili tudi poslanka državnega zbora Lidija Majnik, sedanji generalni sekretar LDS Peter Jamnikar, regijski koordinator za spodnje podravje Emil Mesarič, župan Radoslav Simonič in posamezniki iz občine Hajdina, ki jih zanima delovanje stranke na našem območju.
Za popestritev občnega zbora so poskrbele ljudske pevke iz Hajdine, ki s svojo pesmijo zaznavno sooblikujejo ljudsko petje doma in v širšem slovenskem področju.
Na občnem zboru je spregovoril predsednik OO LDS Hajdina Slavko Burjan in izpostavil uspešno delovanje stranke v občinskem svetu občine Hajdina, vaških odborih in posameznih društvih. Poslanka državnega zbora Lidija Majnik je podala priznanje dosedanjemu delu OO LDS Hajdina in se dotaknila širšega področja družbenega delovanja, saj se zaveda, da občina Hajdina s svojo urbano danostjo predstavlja zelo pomemben segment pri povezovanju Slovenije v prometnih, kulturnih, vodnih in mnogih drugih področjih, ki so življensko pomembni za širšo regijo. Nadalje je opisala področja dela, ki so ji bila zaupana v državnem zboru, na koncu pa izrazila pripravljenost sodelovanja in pomoči naši lokalni skupnosti pri uresničevanju razvojnih usmeritev, v kolikor se bo pokazala takšna volja.
Z državno poslanko se je strinjal župan Radoslav Simonič, pri čemer je svojo misel sklenil s tem, da je ustvarjalnost, odrekanje in nasploh delo posameznikov iz OO LDS Hajdina v občinskem svetu in raznih odborih zelo zaznavno.
Razvojno strategijo dela LDS je podal sedanji sekretar LDS Peter Jamnikar.
Na občnem zboru so bila obravnavana in sprejeta dopolnila OO LDS Hajdina, izvoljena podpredsednica stranke Anica Drevenšek in sekretar Daniel Pavlica. Dosedanji predsednik Slavko Burjan je bil soglasno izvoljen, do sprememb pa je prišlo v zastopstvu izvršnega odbora stranke.
Občni zbor je zaključil Janko Merc, predsednik delovnega predsedstva, in se zavzel za spodbujanje odprtih komunikacij ter enakopravno obravnavanje vseh občank in občanov občine Hajdina pri uresničevanju tako zahtevnih nalog, kot so izgradnja avtoceste, hitre ceste, zaščita vodnih virov in drugih razvojnih usmeritev, s katerimi se bomo soočili v bližnji prihodnosti.
LDS OO Hajdina se vsem udeležencem občnega zbora zahvaljuje za tvorno sodelovanje.
Občinski odbor LDS Hajdina
HAJDINČAN
marec 2002
Nogometno dogajanje v občini Hajdina
Qo zimskem nogometnem pre-
M moru, ki so ga nekateri igralci izkoristili za igranje malega nogometa, se je pričel spomladanski del nogometne sezone 2001/2002. Pričakovanja trenerjev, igralcev in navijačev posameznih klubov so seveda zelo različna, seveda pa si vsi želijo čim boljših rezultatov.
Dogajanje v obeh tretjeligaških ekipah iz naše občine je bilo v zimskem premoru zelo pestro, v obeh ekipah se je namreč zgodilo kar nekaj sprememb. V ekipi Hajdine, ki je po jesenskem delu osvojila kar 20 točk, kar jo je pripeljalo na solidno 7. mesto, so se sodeč po okrepitvah odločili, da tega mesta ne bodo le branili, ampak da želijo še višje. Nove okrepitve Jurišič (NK Dornava), Šmigoc (NK Skorba) in Horvat (Drava Asfalti Ptuj) vsekakor govorijo v prid le temu.
V	ekipi Gerečje vasi pa je po slabem jesenskem delu (le 11 točk in 12. mesto) prišlo do korenitih sprememb, kar se je »govorilo in obetalo« že dalj časa. Zamenjala se je uprava kluba, prav tako pa je prišlo do sprememb na trenerski klopi članske ekipe. Ekipo sedaj vodi »temperamentni« Branko Sarenac, nekdanji igralec Maribora, zelo dobro poznan širokemu krogu ljudi. Uprava kluba je uspela pripeljati v klub tudi nekaj novih igralcev (Hojnik, Hertiš, Prelec ...), kar bi naj po njihovih pričakovanjih zadostovalo najmanj za obstanek v tretjeligaški konkurenci. Čas bo pokazal svoje, ali so bile vse te »korenite spremembe« upravičene in pravilno tudi izpeljane.
V	obeh A - ligaških ekipah iz občine Hajdina (Skorba in Slovenja vas) so seveda pričakovanja tudi velika, obe ekipi si močno želita uvrstitve v končnico tekmovanja (Play Off). Seveda pa pot do takšnega rezultata ne bo lahka, za vsako točko se bo potrebno krepko potruditi, zraven tega pa imeti še tudi nekaj športne sreče.
V	ekipi Hajdoše pa bodo v spomladanskem delu prvenstva poskušali izboljšati rezultat z jesenskega dela, zato so v klub pripeljali tudi izkušenega »golgeterja« Petra Kaučeviča.
GEREČJA VAS - HAJDINA 0:3 (0:1)
X Jprvem spomladanskem krogu 3. SNL V - sever sta se v Gerečji vasi pomerili
obe ekipi iz občine Hajdina. Lokalni derbi je po dolgem času privabil kar precejšnje število gledalcev, ki so gledali povprečen tretjeligaški nogomet. Pričakovanja pred tekmo so bila v obeh taborih dokaj previdna, tradicija pa je bila na strani domače ekipe. Vendar pa je, sodeč po dogodkih na tekmi, gostujoča ekipa Hajdine dokaj z lahkoto prišla do prepričljive zmage, domačin pa je krepko razočaral svoje zveste privržence. Gostje so tekmo pričeli zelo angažirano, kombinatorno, že od prve minute naprej je bila pri njih prisotna večja želja po zmagi. Povedli so že v 16. minuti s »srečnim« zadetkom mladega Petroviča, potem ko je le-ta zadel v stilu Milana Osterca (»žoga preko noge«). Domačin si v prvem polčasu sploh ni znal pripraviti nobene konkretne priložnosti za zadetek, podobna situacija se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Ključni trenutek tekme se je vsekakor zgodil ob upravičeno dosojeni enajstmetrovki za goste, ki jo je v zadetek rutinirano spremenil Viktor Hotko. Preritem sta lepo dvojno podajo izvedla Horvat in Železnik, katerega je v kazenskem prostoru nespretno »podrl« domači branilec Kmetec. Domačin je nato popolnoma popustil, gostje pa so izvedli še kar nekaj obetavnih protinapadov, ki pa jih niso uspeli realizirati. Končni rezultat je po podaji s kota postavil Črnko.
Hajdinčani so torej po dolgem času zmagali v Gerečji vasi ter tako odlično pričeli z nadaljevanjem prvenstva. Očitno je tudi, da so se vse »okrepitve« odlično vklopile v samo moštvo, kar pa je vsekakor tudi zasluga »stratega« na klopi Čeha. Le upamo lahko, da bodo s takšnimi igrami Hajdinčani nadaljevali tudi v nadaljevanju prvenstva ter tako še večkrat razveselili svoje navijače.
Tega pa seveda ne moremo trditi za ekipo Gerečje vasi, ki je zelo razočarala, še posebej pa je zaskrbljujoče dejstvo, da nekateri igralci sploh niso bili motivirani za takšno tekmo, ki se »zgodi« le dvakrat na sezono. Seveda je možnosti za popravni izpit še dovolj (v igri je še 36 točk), vendar pa se bo potrebno v nadaljevanju prvenstva močno potruditi, da se bo bodo dosegli zastavljeni cilji, to pa je v trenutni situaciji lahko »le« obstanek v ne preveč kakovostni tretjeligaški konkurenci. Lahko pa se celo zgodi, da bo razplet te tekme posredno vplival tudi na nadaljnji potek razvoja nogometa v občini Hajdina.
Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTEU
Poskrbimo za zdravo in dobro počutje
T)očasi, a sigurno se poslavljamo od
1 težkih in turobnih dni, saj je pred vrati že težko pričakovana pomlad. Za večino ljudi je običajno dovolj, če si naberejo šopek prvih zvončkov in se nadihajo svežega zraka ter si tako pričarajo svojo pomlad. Tisti, ki se odpravite v gozdičke ali na travnike po zvončke, pa vas razveselijo tudi prvi žafrani, ki na rjavih, še ne poraslih predelih, krasijo s svojo nežno vijolično barvo. Ta prizor vam zagotovo pričara pomlad, ne glede na koledar!
Že misel na prihajajoče sončne dni nam prežene slabo voljo in morda tudi kakšen prehlad. Kmalu se bo v vsakem domu pričelo spomladansko čiščenje in pospravljanje zimskih oblačil. Običajno pa nam ob vsem tem čiščenju tudi zmanjka moči in začutimo »spomladansko utrujenost«. To se nam zgodi zaradi spremenjenega ritma in predvsem bolj dinamičnega življenja v novem letnem času. V zimskem času se naše telo precej poleni, postanemo bolj ležerni in umirjeni, kakor narava sama. Vendar s pogostejšimi sprehodi in predvsem delom na vašem vrtu in dvorišču se vam bodo moči postopoma vrnile.
Topli sončni žarki vas bodo zvabili tudi na kolo in z upočasnjenim tempom vožnje se boste prijetno počutili in s tem razgibali svoje telo. Če boste na kolesu dovolj pozorni in dovzetni za naravo, boste odkrili nešteto novih stvari, kot so na primer sveži, mladi brsti in listi na drevesih, prebujajoče ptičje petje in šopi nežno-dišečih vijolic, ki se skrivajo v živo zeleni travi.
Mesec marec je tudi mesec narcis, ki bodo s svojo toplo rumeno barvo zacvetele na številnih vrtovih in tudi travnikih. Ljubitelje narave naj spomnim, da je pravi raj na zemlji v času cvetenja narcis na pobočjih Golice nad Jesenicami in tega ne smete zamuditi za nič na svetu! V šopek zbrane narcise in njihov nežni vonj vam bodo osvežile stanovanje. Za tiste, ki morda ne veste, naj povem, da je narcisa dobila ime po mladeniču iz grške mitologije, ki se je zaljubil v svojo podobo v vodi. Ime mu je bilo Narcis.
Mesec marec je mesec žensk in verjetno je prav zato tako barvit, nežen, svež in ljubljen, kot so naše mame, babice in vse ženske! Z upanjem, da je vsaka dobila košček dišeče narave, vam želim prijetno preživljanje spomladanskih dni!
Saška
marec 2002
HAJDINCAN
Na podlagi 5. člena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) in 16. členom Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99,12/01) izdajam naslednji
SKLEP
I.
Občinska uprava občine Hajdina uradno posluje s skupnim elektronskim naslovom, in sicer: obcina.hajdina@siol.net
II.
Sporočila, prejeta na v prvi točki naveden naslov, redno pregleduje in sprejema sprejemna pisarna občinske uprave občine Hajdina.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v občinskem glasilu občine Hajdina.
Številka: 082/01 Datum: 19.03.2002
ŽUPAN Radoslav SIMONIČ
ZELENI KOTIČEK
-	Občane in občanke obveščamo, da lahko odlagajo akumulatorje in ostalo odpadno motorno ter hidravlično olje v za to postavljene posode na bencinskem servisu v Hajdo-šah.
-	Projekt spomladanskega čiščenja okolja se je pričel z akcijo učencev osnovne šole Hajdina v petek, 22. marca 2002, pred osnovno šolo Hajdina.
-	Projekt se bo nadaljeval s čistilno akcijo lovcev Lovske družine Kidričevo.
-	Za akcijo zbiranja nevarnih odpadkov bomo datum izvajanja sporočili naknadno.
Valerija Šamprl, občinska uprava
Matevžu Cestniku st. -poslednji kulturni pozdrav
V	hladnem januarskem popoldnevu, natančneje 28. januarja, smo se Draženčani poslovili od Matevža Cestnika. Bil je začetnik ali kar gonilna sila kulturne in prosvetne dejavnosti, dober organizator in aktiven član takratne kulturne skupine.
Prvič je na oder stopil kot 14-letni fantič, kasneje pa se je preizkusil kot režiser in mentor skupine. V letih od 1948 do 1984 so na oder spravili več deset predstav, s katerimi so igrali v kar 22 krajih nekdanje občine Ptuj. Takratni časi in okolje ni bilo tako prijazno do kulturnih navdušencev, vendar je bila želja močnejša in g. Cestnik je znal pritegniti ljudi ter jih navdušiti za to ljubiteljsko dejavnost.
V	svojem življenju je ob kulturi užival še v svojem poklicu, saj je imel več desetletij lesostrugarsko obrt in se celo do leta 1994 še aktivno ukvarjal s popoldansko obrtjo. V pozni jeseni življenja je okusil osamljenost in žalost, saj njegovih nekdanjih prijateljev ni bilo več in je starost preživljal v svojem družinskem krogu.
Nekoč je rekel, da je njegova želja, da bi v Dražencih zavel mlad veter in da bi aktivnosti v sami vasi nadaljevali mladi ljudje. Ta želja se mu je zares uresničila, saj je današnje kulturno društvo v popolnoma novi in mladi sestavi.
Od nas se je poslovil v 92. letu starosti in za seboj pustil močan pečat na temelju ljubiteljske kulture v Dražencih.
Saška Serec
Priprave na sanacijo križišča in prestavitev Martinove kapele
Že dalj časa nam je vsem Hajdinčanom dobro poznana problematika neurejenega križišča pri Skolibru. To je križanje občinske ceste iz Zg. Hajdine proti pokopališču in državne ceste Ptuj -Lovrenc na Dravskem polju. V tem križišču je že bilo precej težjih in lažjih prometnih nesreč. Vožnja skozi križišče je vedno rizična, saj je križišče popolnoma nepregledno. Vaški odbor Zg. Hajdine to problematiko prav dobro pozna, kar je razvidno iz njihovega plana. Vsako leto je v planu sanacija tega križišča.
Končno je prišel čas, da je to spoznalo tudi ministrstvo za te zadeve in pokazalo voljo, da pristopi k reševanju problematičnega križišča. Rešitev tega problema pa je povezana z več dejavniki. Ena od zahtev je, da se prestavi kapela sv. Martina, ki stoji ob samem robu križišča. Kapelo moramo prestaviti Hajdinčani na svoje stroške pred začetkom posega v samo križišče. Da bi delo normalno in hitro potekalo, je župan imenoval gradbeni odbor, ki je zadolžen za organizacijo vseh aktivnosti ob prestavitvi kapele. Ker je kapela kulturni in sakralni spomenik, hkrati pa tudi naš ponos, bo prestavitev zahtevala veliko truda in denarja. Zato se obračamo na vse vaščane iz Sp. in Zg. Hajdine, da pristopijo na pomoč v kakršnikoli obliki. Zbirali bomo denarna sredstva, materialna sredstva, delovno silo in prostovoljne strojne storitve. Zlasti bomo veseli dobrih sponzorjev.
Vse akcije zbiranja kakršnih koli pomoči za realizacijo tega projekta bodo organizirane preko Gradbenega in Vaškega odbora z soglasjem Občinske uprave.
Odbor si je zadal nalogo, da z delom prične takoj po velikonočnih paznikih in ga konča pred Sv. birmo na Hajdini. Zato prosimo vse vaščane Hajdine, da prispevajo po soji moči in zmožnosti. S skupnimi močmi bomo projekt lahko končali pravočasno.
Se toplo priporoča Gradbeni in Vaški odbor in Vam hkrati želi vesele in lepe VELIKONOČNE PRAZNIKE
V hvaležen spomin
UMRLI OD 01. 12. 2001 DO
-	Ana METLIČAR, Gerečja vas 24, roj. 03. 11. 1925, umrla 19. 12. 2001
-	Neža NEMEC, Draženci 4, roj. 16. 12. 1926, umrla 27. 12. 2001
-	Stanko METLIČAR, Slovenja vas 63/a, roj. 20. 01. 1945, umrl 12. 01. 2001
-	Alojz BRODNJAK, Slovenja vas 10, roj. 22. 05. 1918, umrl 13. 01. 2002
-	Ivan ŠOLAR, Skorba 20, roj. 20. 06. 1934, umrl 20. 01.2002
-	Matevž CESTNIK, Draženci 18/b, roj. 14. 09. 1910, umrl 18. 01. 2002
-	Anton SAGADIN, Gerečja vas 45, roj. 05. 01. 1946, umrl 06. 03. 2002
HAJDINČAN
december 2001
Prireditev »Najuspešnejši športniki občine
Hajdina za leto 2001«
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina in mag. Stanko Glažar, sekretar športne zveze ob zaslužnih športnih delavcih
v
športna zveza Hajdina je v petek, 'Ol. februarja 2002, v Prosvetni dvorani na Hajdini organizirala tradicionalno prireditev »Najuspešnejši športniki občine Hajdina za leto 2001«. Na njej so bila podeljena priznanja najboljšim na področju šolskega športa, pokali posameznikom z izjemnimi rezultati in najboljše uvrščenim nogometnim ekipam občine Hajdina po posameznih starostnih kategorijah ter na koncu še priznanja najzaslužnejšim športnim delavcem po posameznih športnih društvih.
Priznanja za najuspešnejše na področju šolskega športa v letu 2001 so prejeli:
Monika Cestnik - za dosežke v atletiki Tjaša Glažar - za dosežke v atletiki in tenisu
Sanela Jazbec - za dosežke v atletiki Samantha Kos - za dosežke v atletiki Katja Merc - za dosežke v atletiki Barbara Petek - za dosežke v atletiki Maja Skaza - za dosežke v atletiki Maja Trlep - za dosežke v atletiki Kajetan Brodnjak - za dosežke v kolesarstvu
Marko Drevenšek - za dosežke v atletiki Tadej Horvat - za dosežke v atletiki Martin Kočar - za dosežke v kolesarstvu
Mihi Lešnik - za dosežke v kolesarstvu in atletiki
Andrej Mlinarič - za dosežke v atletiki Matjaž Podhostnik - za dosežke v atletiki
Matjaž Rozman - za dosežke v atletiki
Alex Strelec - za dosežke v kolesarstvu
Denis Šmintič - za dosežke v atletiki
Jernej Sori - za dosežke v atletiki
Tibor Ules - za dosežke v atletiki
Marko Vidovič - za dosežke v kolesarstvu in atletiki
EKIPA KOLESARJEV OŠ HAJDINA -medobčinsko tekmovanje - ekipno 2. mesto
ODBOJKARSKA EKIPA OŠ HAJDINA -medobčinsko tekmovanje - 3. mesto
Med posamezniki sta se v letu 2001 najbolj izkazala:
Ivana Fekonja - članica Gimnastičnega društva Ptuj; njeni najboljši rezultati v letu 2001 so bili:
•	2. mesto v polfinalu šolskega prvenstva v gimnastiki,
•	2. mesto na odprtem prvenstvu Bežigrada v skokih z male prožne ponjave,
•	4. mesto na državnem prvenstvu v akrobatiki in
Alen Tement - tudi član Gimnastičnega društva Ptuj; njegovi najboljši rezultati v lanskem letu pa so bili:
•	2. mesto v polfinalu šolskega prvenstva v gimnastiki,
•	5. mesto na odprtem prvenstvu Bežigrada v skokih z male prožne ponjave,
•	2. in 3. mesto na državnem prvenstvu v akrobatiki.
Sekretar in podpredsednik športne zveze Hajdina ob najuspešnejšima športni koma za leto 2001 (Ivana Fekonja in Alen tement)
Najboljše nogometne ekipe po posameznih starostnih kategorijah v sezoni 2000/2001 so bile:
-	v kategoriji cicibanov (selekcije od 7 do 10 let): Nogometni klub Skorba,
-	v kategoriji mlajših dečkov (selekcije od 10 do 12 let): Nogometni klub Gerečja vas,
-	v kategoriji starejših dečkov (selekcije od 12 do 14 let): Nogometni klub Hajdina,
-	v kategoriji kadetov (selekcije od 14 do 16 let): Nogometni klub Hajdina,
-	v kategoriji mladincev (selekcije od 16 do 18 let): Nogometni klub Hajdina,
-	v kategoriji članov: Nogometni klub Gerečja vas.
Osrednja podelitev prireditve pa je zajemala podelitev priznanj najzaslužnejšim športnim delavcem po posameznih športnih društvih
Letos so ta priznanja prejeli:
AMBROŽ IVAN iz Športnega društva Hajdina (dolgoletni član ŠD Hajdina, ki že dve desetletji vestno opravlja vsa blagajniška in računovodska dela ŠD Hajdina).
KRAJNC IVAN iz Športnega društva
Hajdoše (dolgoletni aktivni član ŠD, član Upravnega odbora ŠD)
KRAJNC STANKO iz Športnega društva Hajdoše (dolgoletni aktivni član ŠD, član Upravnega odbora ŠD)
MOHORIČ JOŽE iz Športnega društva Slovenja vas (ustanovni član ŠD, dolgoletni aktivni član ŠD)
PAVEO FRANC iz Športnega društva Gerečja vas (ustanovni član ŠD, dolgoletni igralec in vedno aktiven član ŠD) SVENŠEK KARL iz Športnega društva Gerečja vas (aktivni član ŠD in predsednik ŠD - 2 mandata, zelo prizadeven član, zaslužen tudi pri izgradnji športnega parka v Gerečji vasi)
Prireditev sta z lepo izvedenimi glasbenimi točkami popestrila Uroš Sagadin in Marko Cartl.
Na koncu naj v imenu Športne zveze Hajdina še enkrat čestitam vsem prejemnikom priznanj in pokalov, hkrati pa upam, da jih bodo le-ta dodatno vzpodbudila k še boljšim dosežkom v prihodnje. Obenem se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki priznanj sicer niso prejeli, je pa njihovo udejstvovanje v različnih športnih krogih prav tako zelo pomembno za nadaljnji razvoj športa v občini Hajdina.
Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTELJ
V	OBČINI HAJDINA NA OBISKU MINISTER ZA PROMET MAG. JAKOB PRESEČNIK S SODELAVCI
Na pobudo občinskega odbora Slovenske ljudske stranke v občini Hajdina je bila v soboto, 23. marca, v domu krajanov v Skorbi zanimiva okrogla miza na temo Vpliv avtoceste na življenje ljudi ob njej, na kateri so želeli slišati odgovor, zakaj še zmeraj ni nič jasnega v zvezi z gradnjo avtoceste, saj življenje ob sedanji cesti postaja neznosno. Med udeleženci okrogle mize so bili minister za promet mag. Jakob Presečnik, Angel Polanjko, državni podsekretar, predstavnika Dars-a in družbe za državne ceste, tokratnega strankarskega dogodka pa se je udeležil tudi tajnik SLS mag. Andraž Vehovar.
V	povabilo je stranka zapisala, da bo avtocesta največji poseg, ki bo dolgoročno zaznamoval okolje v hajdinski občini, v uvodu pa je Ivan Brodnjak iz vrst SLS poudaril, da bo sploh težko najti variato, s katero bi bili zadovoljni vsi, a poiskati je potrebno najustreznejšo.
Hajdinski župan Radoslav Simonič je zbranim predstavil dosedanje aktivnosti občine v zvezi s prizadevanji za gradnjo avtoceste, s tem vprašanjem pa so se srečali pred tremi leti, ko je občina nastala. Župan Simonič je kritično ocenil delo nekaterih služb na ministrstvu za promet, saj že od lani jeseni čakajo na odgovor, k temu pa dodal, da ne želi, da se v to področje vmešava politika, kajti o izbiri primerne trase za avtocesto bo morala odločati stroka.
V	dobri uri in pol obrazložitev je bilo slišati, da je Hajdina prav na stičišču velikega križišča, ki ga je treba nekako razrešiti, a vendar se je iskanje optimalne trase za avtocesto zavleklo že na dobrih 15 let. Na Hajdini se bosta srečali hitra cesta Slovenska Bistrica - Ormož in avtocesta Maribor - Gruškovje - Macelj, to je zdaj že jasno, a se na tem ob območju pojavlja vse preveč kritičnih točk; najprej so to arheološka naj-dbišča, potem rezervoarji pitne vode, iz katerih se napaja kar 22 občin, prebivalci in obstoječe ceste ter železniška proga. Ponujenih je kar nekaj variant, a nobena še ni tako »zrela«, da bi jo kot ponudbo lahko ta trenutek predstavili javnosti, je povedal Polanjko.
če bodo za tako imenovano »dravsko vozlišče« v predvidenem roku našli najboljšo rešitev, potem načrtujejo, da bi z gradnjo avtoceste pričeli leta 2005, z njo pa zaključili do 2010, a ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da avtocesta bo, le če bo denar, kajti že zdaj bi za uresničitev nacionalnega programa potrebovali 1,2 milijarde ameriških dolarjev.
Zadovoljstvo nad tem, da se je okrogla miza v hajdinski občini zgodila prav v organizaciji SLS, je izrazil tudi mag. Andraž Vehovar, ki je obljubil, da si bodo v stranki prizadevali, da bi do rešitve prišlo čimprej.
TM
DRUŠTVO LJUBITELJEV KLASIČNIH IN ŠPORTNIH VOZIL KIDRIČEVO
X Zletu 2001 smo se v dogovoru z občino Hajdina predstavili vsem vaškim skupno-V stim z našimi starodobniki. Vključenih imamo 14 članov iz občine Hajdina in veliko simpatizerjev.
Vljudno vabljeni na naše klubsko srečanje, ki bo 27. aprila 2002 v Lovskem domu na Zg. Hajdini 103e, kjer si jih boste lahko ogledali od 9.ure dalje.
Tretje srečanje oldtimerjev pred cerkvijo sv. Martina in občino Hajdina