Političen list za slovenski národ. P* poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 &ld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejem a n veljil: Za eelo leto 12 »ld., za pol leta B gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Xaznanlla (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se Uska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v sredo 17. aprila 1889. Letiiil¿ XYIÏ. Opotiiiiijcvuliii troski. Govor poslanca V. Pfeiferja v državnem zboru dno j 3. aprila 1889. Obravnava o budgetu finančnega ministerstva daje ini priliko, da izpregovorim pri točki „davčni eksekucijski troški" o takozvanih o p o m i n j e v a 1 u i h tro ških. Ti so najhujši davek, ker zadevajo prvič revne ljudi, ki vsled pomanjkanja denarja ne morejo točno plačati davkov, in drugič so posebno visoki — so naravnost kazen za revščino. Ako davkoplačevalec ne plača davkov ob obroku, ne zgodi se to iz nagajivosti ; on jih no more plačati, ker večkrat nima denarja za najpotrebnejše stvari, za kruh in sol. Finančni zaklad mora sicer skrbeti, da davki dohajajo enakomerno; vendar ne sme izkoristiti nadloge takega reveža, da ima tudi od tega dohodke; to ni častno za državo, tudi ne človeško, to je drakonska neusmiljenost. Po „Zbirki ukazov glede pobiranja davkov", katero je tinaučno mmisterstvo izdalo 1. 1878, znašajo opominjevalni trosm za prvi teden vsak dan 5 kr.. drugi teden po 10 kr., torej v 14 dneh 1 gl. 5 k.'., in ker se davki poberajo vsako četrtletje, na leto štirikrat 1 gl. 5 kr. = 4 gl. 20 kr., in to ne glede na visokost davkov. Le vsled odločnih ugovorov proti tem visokim eksekucijskim troškom od strani zastopnikov v državnem in raznih deželnih zborih je linančna uprava dovolila olajšave, ker je 1. 1883 znižala opominje-valne troške na 10 kr. v četrtletji za one davkopl?-čevalce, katerih letni dolg na davkih z državn&n dokladami ne preseže 5 gold. iu ob jednep ™ vse davkoplačevalce znižala troške za dražbe J» polovico. , L. 1883 so bili opominjevalni troš-i se bolj znižani na 10 kr. pri vseh davkoplačevalk- katerih letni dolg ne preseže 20 gld., ako ti "l0stali davki niso še iz prejšnjega leta. Te olajšave pa so odvisne od naslednjih po- . gojev: 1. Da dohodki od eksekuoijskih pristojbin popolnoma pokrijejo tekoče eksekucijske troške; 2. da olajšave ne veljajo za one davkoplačevalce, od katerih se morajo izterjati zaostali davki več nego jed nega leta; 3. da te olajšave takoj uimajo veljave v onem davčnem okraji, v katerem so se vsled olajšav zaostali davki pomuožili in temu niso vzrok elemeu-tarne nezgode. Te olajšave ugajajo mnogim malim davkoplačevalcem, vendar jo krivica v tem, da posameznik večkrat ne more biti deležen olajšave, ker v prvem slučaji no more zabraniti, da ne bi eksekucijski troški celega okraja ne bili večji nego prijemki, tako da morajo ravno najrevnejši okraji izključeni biti od te dobrote. V drugem slučaji pa so krivi gospodarski propad, slaba kupčija, ogerska konkurencija, židovsko vino, prepoved somujev itd., kakor pri nas na Kranjskem zaradi epidemij, da mnogi ne morejo plačati davka; v tretjem slučaji pa kaka tovarna na- povo konkurz, aa<> ustavi in tekoče davke dolžna ostane, ali če veleposestnik ne plača davkov in potem mora cela občina, kjer jo tovarna ali velepo-sestvo plačati navadne, in ne znižane opominjevalne troške. Te olajšave, gospoda moja, morale bi biti brezpogojne in ves okraj ne bi smel odločevati, tudi bi morale veljati za vse davčne vrste, kar pa sedaj ni pri kolkih, taksah, neposrednih in percentualnih pristojbinah. Pri tej priložnosti bi opozoril na novo, ne ravno nizko postavko dohodkov, ki se opira na določbo § 2. postave z dne 23. maja 1883, drž. zak. št. 82. Vrše se namreč zemljeknjižni vpisi, katerih podlage so se določile tekom zapuščinske obravnave, uradnim potom, če vdeleženci sami ne prosijo; ravno tako se vrše potrebni prepisi listin za pristojbinski urad proti dvojni pristojbini, ako stranka ne predloži o pravem času listin; in temu nasledek je, da davčni urad s plačilnim nalogom določi stranki dvojne prepisue pristojbine v zuesku 2 gld. za jcden prepis, 4 gld. za dve prepisani listini itd. Ako stranka ne plača v 30 dneb, pride eksekutivni opomin, in stranka mora plačati opominjevalni trošek 1 gld. 5 kr. ne glede na visokost zneska. (Dobro! Dobro! na desnici.) Popolni opominjevalni trošek se zaračuni tudi oni stranki, ki ima doplačati še 10 kr. kolekovine. Tako je prišlo, da so v krškem ckraji, kjer so eksekucijski troški pred 10 leti znesli okoli 400 gld., v minolem letu že dosegli svoto 1400 gld., ako-ravno so dovoljene olajšave. (Čujte ! Oujte !) (Konec sledi.) Govor drž. poslanca Snkljcja v državnem zboru dne 26. marca 1889. (Dalje.) Druga točka, o kateri se je pritoževalo, je imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na Kranjskem, ki se je izvršilo koncem minolega leta. Gospodu poslancu Dumroioharju tii dvojo ne ugaja: Prvič, da se ni imenoval nobeden nemški nadzornik; drugič je pa gospod poslanec posamezue imenovanih šolskih nadzornikov osebno napadel, predbacivajoč jim sovraštvo zoper Nemce, fanatizem in cerkveno nestrpnost, same lastnosti, o katerih kar naprej priznavam, da ž njimi, če se dajo dokazati, dotičniki niso sposobni za te službe. Kar se tiče prvega predmeta, čudim se, da ne opazi gospod poslanec za Koroško, kako naravnost nasprotuje lastni teoriji. Kako je lansko leto v svojem govoru tudi naučno upravo napadal, češ, da izroča šolo narodnostim, iu danes pa od iste naučne uprave zahteva, naj se ne odločuje po strokovnjaški sposobnosti, marveč naj hrani gotove službe izključno za člane neke gotove narodnosti. (Prav dobro ! na desnici.) Tako daleč, kakor gré gospod poslanec Dum-reicher, gredo pri nas „inferijornih" Slovencih le Stanley. Sloveči preiskovatelj črnega d* sveta - vroče Afriko - Amerikanec Stanley, ' katerem dolgo ča«a živa duša ni vedela, kje tiči" če je sploh še živ vrača se z. Eminom pašo guvernerjem neke države v centralni Afriki, medekama Beli Nil in Kongo ležeče, po silno težavi P«tu v Evropo. Spremlja ga množica zamorsk družin. Tudi šest bečev (ton) slonove kosti i» seboj. Velikanski sprevod pomika se proti Žagarju, od zapada na iztok. Stanley je med temk° ga je Evropa že mrtvim prištevala, prehod strahovito divje kraje po osrednji Afriki, kamo^ s^aj ni še stopila noga nobenega Evropejca yeI ¡e ob reki Aruwimi navzgor do velikega mec^ med Kongom in Nilom, do velikanske pla-8 5200 ževlJev v¡soke, ki dozdevno severno do p-paSmo države sega. Na zapadni strani je v.del'nley Prek° velikega jezera, ki napolnuje veliko d'0' vlsok« gore „Unyoro" in na jugu druge g*e veIikane- Keka Aruwimi teče 950 kilometro^lefi' nÍen strraec ZIia*a od 5400 do 1400 čev = 4000'' ali na vsak kilo- meter 42'/5 čevlja. Reka dere večinoma po velikanskih gozdih. Poslednje Stauley-evo sporočilo je z otoka B u n-gaugeta v reki Aruwimi z dne 28. avgusta 1888. Ondi Stanley najprvo sporoča o pripravah, ki so se mu pred odhodom iz tabora Jambuy-a ob dolenjem toku reke Aruwimi v neznane krajo potrebne zdele. Pred vsem je moral dosedauji tabor primerno zavarovati. V to svrho je pustil ondi majorja Bar t tel o ta in J. S. Jamiesona z 257 možmi za posadko. Sam se je dvignil dalje v neznani svet dno 28. junija 1887 s 389 možmi. Kakor se sploh ne d;i drugače misliti, boriti se mu je bilo ves čas z nepopisljivimi težavami in prestati čuda veliko smrtnih nevarnosti. Takoj prve dni po odhodu napadli so ga v oudašujih pustinjah zamorci, ki so mu hoteli preprečiti pot. Na devetdnevnem potu po tistih divjih krajih pomrlo mu je več ljudij. Dn6 13. avgusta odbijati je moral zopet zamorski napad in mu je pri tistej priliki pet mož na bojišči obležalo. Ostrupljene puščice so jih zadele in umreti so morali. Dne 31. avgusta prišla je karavaua do Manyemcev in tu je obrnila sreča Stanley-u popolnoma hrbet. V treh dneh pobegnilo mu je kakih 2*3 mož, živeža |e bilo čedalje manj, ker so dotične pokrajine malo prej suženjski trgovci popolnoma opustošili. Vsled tega mu nikakor ni kazalo dolgo muditi se in je po jednodnevnem odmoru dalje potoval, toda vsi iz rodu Somali in Sudanci so ga zapustili, češ, da jih ne veseli, kože na prodaj nositi. Od drugih 55 mož mu je polovica ušla, polovica pa lakote poginila, in tako je dospel Stanley le še z 218 možmi v Kilongo Longo. Preživil se je z vsem ostalim spremstvom večinoma z divjim sadjem, gobami, in kakor bob debelimi lešniki. Nekateri izmed spremstva so bili že tako lačni, da so divjakom za peščico hrane prodajali svoje orožje, strelivo in obleko. Vsi s Stanley-em vred so bili berači v pravem pomenu besede. Telesno so bili že tako onemogli, da niti orožja ni prtljage več niso mogli nositi. Popustili so torej na nekem nekoliko ugodnem in prikritem kraju reke ladijo in 70 tovorov blaga pod nadzorstvom zdravnika Parke j a in stotnika Nelson a, ki nista mogla na nobeden način več dalje. Pokrajina je bila do celega opustošena. arabski suženjski trgovci niti jedno koče niso cele pustili. Podrtine, ki so jih Arabci pustili, poteptali so za temi sloni popolnoma, da je bila puščava čez in čez, kakor daleč je le oko segalo. Do 12. novembra vlekla se jim je pot skozi velikanske gozde, kjer nt bilo skoro prav uič živeža dobiti. Ljudje so že do ljudje, o katerih se mora reči: To so čudaki. Mi zmerni ljudj« smo zadovoljni s tem, da ima dotični državni opravnik poleg popolne stvarne tudi popolno jezikovno zmožnost. Gospod poslanec za celovško trgovinsko zbornico ne sme enega prezreti: Saj vendar na Kranjskem ni uiti e n eg a šo 1 s kega o kr aj a, v katerem bi imeli Nemci večino; v krajevnem re-pertoriji najdemo, da imajo znamenitejše manjšine Nemci le v dveh kranjskih šolskih okrajih, namreč prvič v mestu Ljubljani 18.S45 Slovencev in tem nasproti 5658 Nemcev; drugič pa v šolskem okraji kočevskem — kajti jezikovni otok kočevski ni popolnoma eden in isti s šolskim okrajem kočevskim _ kjer najdemo 14.674 Nemcev, njim nasproti pa 26.703 Slovencev. (Čujte! na desnici.) Priznati mi bo pa moral častiti gospod poslanec, da k najvažnejšim učnim predmetom ljudske Šole spada materinščina. Kako bi pa mogel okrajni šolski nadzornik na Kranjskem opravljati svoj posel, če ni dotičnega deželnega jezika v pismu in besedi zmožen? Reči moram naravnost, niti narodna stranka na Kranjskem, niti učna uprava ni kriva, da mej vsemi onimi Nemci, ki bi bili sicer sposobni za to službo, ni niti enega, ki bi imel zadostno jezikovno sposobnost. Toda, gospoda moja, govorilo se je tudi o osebah. Prosim Vas, bodite preverjeni, da jako nerad stopim na to polje. Če ste meni nasproti pravični, odrekati mi ne bodete mogli spričevala, da sem se vedno trudil le o stvarnih zadevah in stvarno govoriti, odkar sedim v tej visoki zbornici in kadarkoli poprimem besedo. (Dobro! na desnici.) Če ste pravični, uporabljati ne morete na mene znanih Juvenalovih besed o „Gacchih, ki se pritožujejo zaradi vstaje." Obžalujem, da se toliko besediči o osebah; razprava se s tem ne pospešuje ter se pre> mnogokrat le ostruplja. Priznavam sicer: so predmeti, katerih ne mo remo omenjati, ne da bi zadeli tudi osebo. Toda ravno v takih slučajih je dolžnost vsakega dostojnega človeka in dvojna dolžnost vsakega parlamentarca, da se natanko pouči, kakošni so viri, iz katerih je zajemal svoja poročila; videli bodete takoj, kako je častiti gospod poslanec Dumreicher izpolni to dolžnost. Napadel je moža, ki je z menoj — tu storim osebno opazko — izza otroških let v srčnem prijateljstvu, za katerega književno in osebno vrlost in poštenost jamčim tako odločno, kakor sam za-se. Imenoval je tega moža „zloglasnega vrednika nekega slovenskega lista", „Ljubljanskega Zvoua". Ponavljam, kar sem imel že enkrat čast storiti v tej zbornici, da je „Ljubljanski Zvon" leposlovno-zuanstven mesečnik, ki si je v resnih znanstvenih krogih pridobil odločno priznanje. Poslanec Dumreicher zastopa koroški volilni okraj. Ali je prezrl oni podlistek, kateri je bil priobčen pred kakimi tremi leti v nekem velikem listu prestoluice, podlistek, podpisan od znanega pisatelja H. Noe-ta, v katerem se pritožuje zaradi znanstvene nebrižnosti koroških Nemcev ter jim ne more v vzgled staviti boljšega, nego — ta „zloglasni list", „Ljubljanski Zvon" ? (DalJe slčdi-) Politični pregled. V L j u bij a ni, 17. aprila. Notranje dežele. Novo voljeni okrajni zastop celjski je imel predvčeraj osuovalno sejo. Nemško-liberalna manjšina je najprvo reutačila in tarnala, potem pa zapustila zborovalno dvorano. Nemcu se pa res slabo godi! Tam, kjer je leta in leta mej „gjavri" gospodoval lik turški paša, mora sedaj gledati, kako se šopiri na lastnih tleh „inferijorni bindišar". Grof Hartenau (princ Aleksander Batten-berški) bo v kratkem odpotoval na grajščino Heili-genberg pri Jungheimu na Hesijskem, kjer bo ostal čez poletje. Izjavil se je, da namerava vstopiti v avstrijsko armado. Dunajska židovska verska občina je izročila ministerskemu predsedniku Taaffeju spomenico o izgredih protisemitov. (Menda posledica zadnjih občinskih volitev na Dunaji!) Taaffe je odposlanstvo prijazno sprejel ter mu zagotovil, da hoče vlada strogo stati na podlagi državnih temeljnih zakonov in enakopravnosti. liossutliu se je bolezen obrnila na slabo. Pričakuje se v kratkem njegova smrt. Njegova sina sta odpotovala v Turin. Tnanje države. Srbski minister zunanjih zadev, Gruic, je razposlal inozemskim zastopnikom Srbije okrožnico, v kateri povdarja, da je glavni nalog vlade vrav-nanje državnih financ. Posrečilo se je dosedaj skrčiti primanjkljej na polovico, ob enem pa se bodo dohodki povišali v prvi vrsti z boljšo izrabo samoprodaje duhana. Vlada skrbi za točno izpolnjevanje dolžnostij nasproti tujim upnikom. Tudi notranji dolgovi se stalno in neprestano poravnavajo. Okrožnica konečno naglaša, da dokazuje naraščanje Brbskih kurzov, kako prav sodi inozemstvo o srbskem prestolnem prevratu. — Metropolit Mihael je prašal še enkrat srbsko vlado, ali so kaki zadržki zoper njegovo povrnitev v domovino. Vlada mu je odgovorila, da ne. Zaradi tega je metropolit odpotoval v Peterburg, da se poslovi, ter bo po velikonočnih praznikih došel v Belgrad. Bolgarski državni vjestnik objavlja one ruske liste, katerim je dovoljen vhod v Bolgarijo; teh je šest ter so večinoma lepoznanski in znanstveni listi, vsi ostali so prepovedani. Izmed drugih inozemskih časopisov jo vsem dovoljen vhod, le enemu češkemu in enemu francoskemu ne. — Vojvodinja Klementina je predvčeraj odpotovala na Duuai. Princ jo jo octtftiiji poios.j T gariji se more na kratko označiti z besedami: Vlada sedi trdno na krmilu, opozicija v ječi, narod pa pri delu. Vredniki in sotrudniki „Narodnega Prava" so že dlje časa pod ključem. Dne 12. t. m. so obsodili vrednika plovdivskega lista „Rhodope". Slednja pravda še ni končana ter se bo nadaljevala zoper sotrudnike, katere je imenoval obsojeni vrednik. Mej temi sta Gešov in znani Madjarov. Bavarski princ-regent je izrekel ministerskemu predsedniku pl. Lutz-u svoje priznanje, da je tako izvrstno varoval kronine pravice, vzlic temu pa ustregel željam škofov. „Post" javlja: Samoa-konferenca se bo sešla dne 1. majnika. Nemčijo bo skoraj gotovo zastopal grof Herbert Bismarck ter tudi posvetovanju predsedoval, ker se bo vršilo na nemških tleh. Kakor pravi Ilavasovo izvestje, pripravljena je Francija vdeležiti se kouferencije zoper trgovino s sužnji, vendar pa pri tem ne bo dovolila, da se preiskujejo narodne ladije. — Dne 14. t. m. so se vršile volitve v Seine - departementu za generalni sovet. Nobeden izmed kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov, vendar stoji Boulanger na čelu zapisnika. — .Evénement" poroča, da je preiskovalni sodnik našel mej zaplenjenimi listinami Bou-langerjevimi pisma z nekim kapitanom, v katerih mu slednji poroča o VBem, kar se je godilo pri vladi. Odvedli bodo več oseb v zapor. — Državno sodišče se ne bo sešlo k skupni seji, kakor že povedano, pred mesecem dnij. Preiskovalna komisija je uradno že dognala odsotnost zatožencev ; povabiti jih bo morala sedaj dvakrat s prestanki desetih dnij k obravnavi, potem še le bo sodišče moglo „in contumaciam" izreči sodbo. — Boulanger sam je neki vsied mnogih razburjenostij postal jako bole-hen ter potrebuje mnogo morfija. — V Pariz so začeli že tujci, posebno Angleži in Američani, prihajati. Tudi jeden del razstavljalcev je že došel. Gostilničarji si veselja manejo roke, gospodinje pa tarnajo, kajti pričela se je že draginja. — Predsednik se je prehladil ter ne bo mogel nekaj časa zapustiti sobe V angleški spodnji zbornici je naznanil državni podtajnik zunajnih zadev, Fergusson, da je dobil angleški zastopnik v Teheranu zatrdilo, po katerem je vest o odstopu trdnjave Kelat-Nadirja neistinita. Kretski poslanci so se brzojavno pritožili pri turškem velikem vezirju, da so umori na Kreti vedno pogostejši, redarstvo pa vedno bolj nebrižno. Turčija naj odpokliče gubernatorja, ko bi pa tega ne hotela storiti, pomagali si bodo Kretani sami. Izvirni dopisi. Iz mokronoške okolice, 11. aprila. (Pogled na Koroško.) Minulo je že leto, kar so položili v prezgoduji grob pokojnega prvoboritelja koroških Slovencev. Nasprotniki Slovencev so mislili, da bode s pokojnim g. prof. Einspielerjem pokopana vsa slovenščina na Koroškem. Toda varali so se. Glej čudo, tužna Koroška se je začela zavedati svoje slovenske preteklosti, in 6eme, ki je je pokojnik neutrudljivo sejal, začelo je kaliti in čvrsto poganjati. Zadosti jasno nam pričajo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, slovenske posojilnice in družbe sv. Mohora, da se je začel koroški kmet zavedati svoje narodnosti. Najbolj pa je priča slovenske zavednosti, da so zmagali Slovenci pri volitvi za deželni zbor in poslancem izvolili prečast. g. Gregorja Einspielerja. Njegov izvrstni list „Mir" je vedilo in prapor zatiranemu koroškemu Slovencu. Spoznati mora vsak omikani Slovenec, da si je „Mir" v prvi vrsti stekel največ zaslug za probujo koroških Slovencev. Njegovo geslo „vse za vero, dom in cesarja" navdušuje Slovence, da krepko stopajo za njim in se čedalje bolj zavedajo. Slava tudi ondašnji slovenski duhovščini, da vzbuja Slovence iz narodnega spanja, ki so dosihmal nevadoči potrapani po nemških liberalcih ž njimi držali in tako sami sebe teptali. Z&libog, da nimajo koroški Slovenci nobenega poslanca v državnem zboru, ki bi razkrival rane in težnjo ondašnjih Slovencev. Naši vrli slovenski poslanci koroških rojakov ne bodo zapustili in se bodo vedno zdnje potegovali. Priča je bil govor čč. gg. kosti shujšali in nevolja je bila od dne do dne večja. Stanley jih je sicer tolažil, kakor svoje dni Kolumb svoje mornarje, naj potrpe, saj se gozd vendar ne more v večnost vleči, in onstran gozda morajo priti v rodovitne kraje, kjer jim nobene reči ne bo več manjkalo. Ali kdo mu je le verjel? Živa duša ne več, kajti obupnost je bila nepopisljiva! Kjer je le Kdo mogel, prodal je puško in strelivo za nekaj koruznih storžev! Stanley vidoč, da se tu z lepo ne da nič več opraviti, dal je dva iz-mi'd najzlobnejših hujskačev in upornikov zgrabiti in vpričo vseh obesiti. To je pomagalo, ob jednem bilo je pa tudi silnega gozda kmalu konec. Dne 12. novembra dospela je ekspedicija v Ibviri, kjer je bilo konec najhujših težav, s katerimi se je bilo ijudem od 31. avgusta pa do sedaj neprestano boriti. Bila jih je pa tudi že sama kost in koža, in število skrčilo se je od 289 na 174. Gozd, v katerem so toliko prestali, opisuje Stanley tako-le: „Mislite si gozd prav na gosto z grmovjem in goščo zaraščen, skozi in skozi moker, iz katerega se dviguje do 180 čevljev visoko drevje. Povsod obilno raznovrstnega trnja, potokov in rek. Drevje stoji, dokler more, ali dokler ga veter ne podere. Kadar omaga, zvrne se na to ali na ono stran, in marsikako mlado deblo o tej priliki polomi. Po tleh vse gomazi mravljincev in žužkov razne barve, razne velikosti, nad nami po vejah kriče opice in ptiči, pri nas ob levi in desni je pa tu pa tam zapokalo po gošči, kakor bi se gozd podiral; slonove črede pojale so se tedaj na to ali ono stran. Ljudje po teh gozdih so dvojevrstni: pritlikovci, ki streljajo z ostrupljenimi puščicami in se ob jednem jako spretno po goščavi skrivajo, da jih niti videti ni lahko, in pa velikani, ki so oboroženi z jako ostrimi sulicami. Le-ti stoje ob kakem deblu, kakor štorovi nepremakljivo in prežijo na svoj plen. Dež nas je močil vsak drugi dan, nezdravi zrak napravljal nam je mrzlico in grižo. Gozd vsied obilno sence vže po dnevu skoro temen, je ponoči vzor prave egiptske temote, da bi jo človek kar grabil lahko. Popolnoma ga tudi po prestauku v Ibwiri še ni bilo konec — tega groznega gozda, vendar pa so si ljudje ondi dobro počili, najedli se in po možnosti okrepčali." Dne 24. novembra odrinila je ekspedicija dalje in še le 5. decembra imela je gozde popolnoma za seboj in se je radovala zopet neomračene solnčne svetlobe. Zlato solnce poživilo je s svojimi dobro-dejnimi žarki karavano nepopisljivo, in nekateri so samega veselja, da imajo strahoviti gozd za seboj, kar plesali po bujni travi kljubu precej težkemu tovoru na plečih. Vsakemu se je zdelo, da karavani solnce sreče vendar ni še zašlo, kakor se je ta in oni že dostikrat bal. Dne 9. decembra dospeli so v kraljestvo mogočnega poglavarja Mazambonija in 13. decembra opoludne k jezeru Nyanza. Sedaj bi bili potrebovali ladijo, ali kje je bila tam doli v Kilongi Longi. Stanley se ni dolgo obotavljal, temveč je še tistega dne se obrnil nazaj v Ibwiri, kamor je dne 7. januarija dospel. Od tu poslal je lajtenanta Stairsa s sto možmi v Kilongo Longo po ladijo, ki so jo ondi pustili pod nadzorstvom zdravnika Parketa in stotnika Nelsona. Dne 2. aprila napotil se je Stanley proti jezeru Albert Nyanza in 26. aprila odrinil je oddelek njegovih ljudij proti Mavi, južni postaji Emina paše. Dne 29. aprila ugledal je Stanley na jezeru plavajdč kedivov parnik. Na njem sta bila Emin paša in Casatti. Da je bil pozdrav čez vse presrčen, pač ni treba omenjati. Dne 25. maja obrnil se je Stanley proti Uga-rovi preko Kilonge Longe. V Bunalyo dospel je 17. avgusta in zvedel od posadke Barttelota, s katero se je ondi sešel, da so zamorci majorja umorili. Od 257 mož posadke ostalo jih je le še 71 pri življenji in tudi ti niso bili za nobeno rabo več. Od ondot se je Stanley zopet obrnil proti Kminu-paši, s katerim sedaj proti Zanzibaru potuje. poslancev Kluna, dr. Gregorca in drugih ravno sedaj v državnem zboru na Dunaji. Pa če dobijo koroški Slovenci po predlogu gospoda dr. Ferjančiča drugačen volilen red, potem je upanje, da bode imeli vsaj jednega poslanca na Dunaji. Najhuje je to za koroške kmete, da morajo slovenski otroci obiskavati nemške šole. čemu bi ne imeli vsak svoje pravice? Protivniki mislijo, da bodo z mladino zatrli slovenski živelj, kajti le mladina je up boljše bodočnosti. Cujemo, da so se slovenske občine začele pri- I toževati zoper nemške šole in bodo tudi uslišane; i če pri deželnem šolskem svetu nič ne opravijo, naj se obrnejo na Dunaj; jedenkrat mora zmagati pravična stvar. Posnemajo naj slovensko občino Šmarije na Spodnjem Štajerskem. Tisti bralec, ki čita »Mir", razvidi, kako se morajo koroški Slovenci boriti za narodne svetinje proti svojemu sodeželanu Nemcu. Ti pa, ljubi „Mir", zagovarjaj nadalje in vodi koroške Slovence, uči jih in izpodbujaj, kakor si jih dosihmal, potem bo veselo upanje, da si pridobimo, kar želimo, kajti delati mora vsak Slovenec po g. Einspielerjevih besedah, ki jih je izpregovoril pri zlati maši: „Slovenci, bodite jedini in skrbni, potem bo nam nastopila boljša bodočnost!" Ta dopis sem poslal v Vaš cenjeni list, da bodo bralci razvideli, da se tudi mi priprosti kmetje zanimamo za narodno stvar in srčno želimo tudi našim bratom v Korotanu take pravice, kakor jih imamo mi Kranjci. Živeli bratje onostran Karavank! Bog in narod! Tominčev Francelj. Dnevne novice. (Volilci I. razreda) so imeli sinoči volilni shod v mestni dvorani. Gosp. dr. vitez Blei weis je nagovoril volilce ter na predlog g. Povšeta predsedoval shodu. Predsednik je priporočal dosedanje štiri izstopivše odbornike kot kandidate. Volilci so brez debate soglasno potrdili vse štiri gospode, ki so: dr. Alfonz M os che, ces. svetnik I. M ur ni k, Mihael Pakič in Fran Ravnih ar. (Gospodom volilcem III. razreda.) Pri volilnem shodu III. volilnega razreda izbrani kandidat gosp. Ludovik Widmayer je naznanil volilnemu odboru, da ne prevzame kandidature v mestni zbor. Ker zaradi praznikov ni več časa sklicati volilni shod, ponudil je volilni odbor kandidaturo dosedanjemu občinskemu svetovalcu gosp. dr. V. Gregoriču. Temu prizivu je g. dr. Gregorič ustregel, in volilni odbor se nadeja, da bodo tudi gospodje volilci soglasno volili dosedanjega občinskega svetovalca. Za III. razred sta torej kandidata g. dr. Vinko Gregorič in g. Anton Klein. (Predstava v korist podpornemu društvu naših velikošolcev na Dunaji), bode se vršila, kakor se nam poroča, na Velikonočni ponedeljek v dvorani ljubljanske čitalnice. Lepo število ljubljauskih dam in gospodov zbralo se je pod pokroviteljstvom gospe Murnikove v namen, da prirede predstavo, katere ves dohodek je namenjen podpornemu društvu slovenskih velikošolcev na Dunaji. To je res blag namen, in nas veseli, da tudi bela Ljubljana kaj stori za svoje rojake, za slovensko mladino, ki je up naše boljše bodočnosti. Hvala ide torej v prvi vrsti pokroviteljici in vsem domorodnim damam ter gospodom, ki se žrtvujejo v ta blagi namen. Vzpored omenjene predstave je ta-le: I. Prolog, zložil g. A. F u n t e k, govori gospica Jelica K r e m ž a r j e v a; II. Veseloigra: „Vdova in vdovec", poslovenil dr. Janez Bleiweis, igrajo slovenski diletantje: gospa Q Valenta-Brusova, gospica Anka Goljaševa ter gospoda Anton Trstenjak in J. Šuman; III. Žive podobe: a) Obljuba slovenskega naroda očetu Bleiweisu; Libuša proro-kuje češko bodočnost P r e m i s 1 u; c) P o b r a-timstvo Cehov in Slovencev. (Odbor „Glasbene Matice") razposlal je raznim pevskim društvom in čitalnicam nastopno vabilo: „Slavno društvo! Narod slovenski stavi prvi spomenik. V kratkem bode stala v beli Ljubljani soha prvega pesnika „Ilirije oživljene", Valentina Vodnika. Trideseti junij t. 1. zjedini ob nje odkritji v naši stolici vse Slovence od deroče Drave do sinje Adrije, in ta dan bode nam pravi narodni praznik, o kojem pokažemo, kako cenimo svoje može. Tedaj se „mojstru pevcev" mej druzimi pokloni tudi glasbena vila slovenska. „Glasbena Matica" povode slavce ožje domovine k spoifaenikir, da počaste brata pevca. Vabi Vas torej, da se tega poklona vdeležite, zajedno Vas proseč, da se podvizate odzvati se temu vabilu in priglasiti se pri podpisanem odboru, ki Vam takoj pošlje, kolikor treba, izvodov slavnostne kantate. Dan iu uro zadnje skušnjo naznanijo slovenski dnevniki. „Glasbena Matica" se nadeje mnogoštevilnega odzivanja zavednih sinov slovenskih in je prisrčno vsprejme v svojo sredino. Bog in narod! Za odbor „Glasbene Matice": Ravnih ar, predsednik; Paternoster, tajnik." (Cesta čez Bogenšperk.) Kranjski deželni zbor je v štirinajsti seji dne 18. oktobra minolega leta sklenil postavo glede preložitve ceste čei Bogenšperk. Ta sklep ni dobil Najvišjega potrjenja, ker je določil, da morata tudi dva tuja okraja, zatiški in trebanjski, in sicer prvi 2702 gold. 91 kr., drugi 6081 gld. 37 kr. plačati zgradbenih troškov, kar pa se ne strinja s cestno postavo z dne 5. marca 1873 drž. zak. štev. 8. Torej je sklep v formalnem in materijalnem oziru pomanjkljiv. V prvem oziru se deželui zbor ni posvetoval z zatiškim in trebanjskim cestnim odborom, ali hočeta oziroma moreta plačati dotični svoti za zgradbo. V materijalnem oziru deželni zbor ni določil, v katero kategorijo naj se uvrsti preložena cesta in na kak način naj cestni odbori plačujejo izvanredne troške za cesto. Treba je torej v obeh ozirih natančnih določb, da tudi ne bo dvojbe, kdo naj v prihodnje skrbi za vzdržavanje ceste. (Umrl) je včeraj tukajšnji advokat g. dr. Fran Suppautschitsch, star 77 let. N. v m. p.! (Osebne vesti.) Pri c. kr. kranjskem linančnem ravnateljstvu je računski olicijal g. Aleks. Alten-burger imenovan računskim revidentom, računski asistent g. And. Rieder računskim oficijalom in računski praktikant g. Fidel Jagodic računskim asistentom. (Iz deželnega šolskega sveta.) Začasni učitelj v Mokronogu, gosp. Karol Trost, je dobil stalno mesto za tretji razred, in bivša učiteljica v Draga-tušu, gospa Kristina K u r al t, četrto mesto na štiri-razrednici v Št. Jerneji. (Bela Velika noč.) Sneg je danes zjutraj precej na debelo pobelil Ljubljano ia okolico. Božič na solnci, sv. Jurij pri peči. (Llovd in delavci.) Iz Trsta se nam poroča: Delavci v lloydovem arsenaiu od ponedeljka več ne delajo, ker se niso mogli zjediniti z upravo za število ur. Delavci so zahtevali opoludne jedno uro počitka, upravni odbor jim tega ni dovolil. V nedeljo so delavci imeli shod in sklenili še jedenkrat poslati deputacijo do upravnega odbora, da bi poskusili sporazumljenje, kar pa bode gotovo brez vspeha, kakor jim je povedal svetovalec Petke na shoda, h kateremu so ga povabili. Kako se bo stvar razmotala, kdo ve? Delavci se sklicujejo na § 8S. obrtnijske postave iu očitajo lloydovi upravi, da je iz tega paragrafa pobrala, kar ji ugaja, drugo pa je izpustila. Ko bi veliki gospodje najprej dali dober vzgled, bi tudi delavci popustili nekoliko od svojih zahtev. (Nedeljski počitek.) Uprava činklove tovarne dobro ve, da je primorana po novi obrtni postavi privoščiti svojim delavcem nedeljski počitek in ne onečastiti Gospodovega dnč; žal, da ne velja to povsem. Tako smo videli v nedeljo dopoludne, ko so ljudje hodili v cerkev in iz cerkve, k sv. Krištofu itd., na južni strani Cinklovega vrta proti železnici tri pleskarje, ki so neumorno in ne brigaje se za mimopotujoče in vozeče se tujce po železnici prepleskavaii železno vrtno ograjo. Proti poludnevu pripodil jih je lijak in jim uničil ter opral vse pleskanje pri ograji. Mimošetajoči ljudje so glasno to skrunjenje nedelje grajali. (Iz Novega Mesta) se nam brzojavno poroča, da je bil včeraj županom izvoljen gosp. dr. Albin P o z n i k. (Katoliški shod na Dunaji.) Oglasili so se dalje knezo-škof Schonborn iz Prage, nadškof Iza-kovicz iz Lvova, škof dr. J. Kahn iz Celovca, škof Zobl iz Feldkirchna. Dubrovniškega škofa bode zastopal arhidiakon Gregor Rajčevie, škofa tržaškega stolni dekan Andrej Sterk. (Iz Spodnje llrušice) se nam javlja, da se vsled ukaza c. kr. poštnega in brzojavnega vodstva v Trstu z dne 14. t. m. nameravano otvorjenje nove pošte v Spodnji Hrušici ustavi začasno. („Slovenski Pravnik") ima v 4. številki naslednjo vsebino: 1. Dr. Sk.: O zbirki pravosodnih zakonov v slovenskem jeziku. 2. Nekoliko o privatnopravnih ugovorih v stavbinskih rečeh. 3. Dr. Dragotin G.: Slovenščina pa razsodbe. 4. Razsodba z razlogi iz I. 1756. 5. Dr. Franc Zupane: Iz sodno-zdravniška prakse. 6. Iz pravosodne prakse. 7. Načrt novega, kazenskega zakona. 8. Književna poročila. 9. Drobne vesti. 10. Naznanilo. (Admiral Sterneck) se je v ponedeljek zvečer odpsljal s posebno ladijo t Pulj, da priredi potrebno za pomorske velike vaje. Telegrami. Dunaj, 17. aprila. „Wiener-Zeitung" objavlja izvrševalno naredbo k orožni postavi, potem naredbo naučnega ministra o olajšavah za visokošolco, ki služijo kot jednoletni prostovoljci. Praga, 16. aprila. Po poročilih iz Rima bo knezo-nadškof grof Schönborn v kratkem imenovan za kardinala. Požun, 17. aprila. Škof Ronay je umrl. Belgrad, 16. aprila. Govori se, da bo v kratkem prišla kraljica Natalija v Srbijo ter si v bližini Topšiderja kupila posestvo. Odprto pismo državnemu poslancu g. GUSTAVU HOCK-u. Dne 30. marca t. 1. v 324. seji državnega zbora dunajskega se Vara je zljubilo, odgovarjajo poslancu gosp. Klunu v Vašem „stvarnem popravku" razun druzih neresnic tudi naslednjo, mene zadevajočo trditev izreči: „Slovenski poslanec Muri je v deželnem zboru koroškem pritrditi moral,da sedanje razmere slovenskih šol na Koroškem potrebam popolnoma zadostujejo, in da sta on in njegova občina z njimi celo zadovoljna." Naravnost rečem, da je to grda in nesramna laž; niti prvo niti drugo ni istina, ali vsaj le malo resnici podobno. — Gosp. Hock! Vi ste ud deželnega zbora koroškega; kot tak morate vedeti, kaj se tam godi; zato Vas javno pozovem, da mi odgovorite, kdaj sem se jaz v tem smislu, ali vsaj temu podobno izrazil? Moj značaj mi ne pripusti, dvoumevno ali zvijačno govoriti. Sklicujem se na moj govor od dne 19. januarija 1888. Takrat sem jasno in naravnost naglašal, da je sedanji pouk na koroških slovenskih šolah za slovensko mladino brez vse koristi, zato ker se edino umi j i v a materinščina popolnoma odriva, ter ubogi deci že v najnižjih pričet n i h razredih edino le ptuja neumljiva nemščina v glavo uteplje, tako da slovenski otroci tudi potem, ko so soli odrasli, niti v svojem jeziku citati, še manj pa pisati znajo. Rekel sem dalje, da se deca v teh šolah sicer nauči nemški brati, pa to znanje je za-njo ničevo, ker ne ume, kaj je čitala. Šolarji se tudi naučijo nemški pisati, pa tudi to jim ne hasne,. ker si nemščine niso v toliki meri prisvojili, da bi v njej pravilno pisati mogli; sklenil sem, da o drugih šolskih predmetih niti ne govorim, ker oni temeljito znanje dotičnega jezika zahtevajo. Ravno v isti seji mi je poslanec dr. U b 1 oporekal, kako se vjema, da sem danes zoper celo učno metodo na slovenskem Koroškem, ko sem se vendar enkrat povoljno o „jezerskej" šoli izrazil. Jaz sem ga zavrnil, da govorim kot poslanec splošno o razmerah koroških slovenskih šol, ne pa samo o jezerski, katera je po našem pritisku slučajno nekoliko boljša. Celo smešno je, da se mi vedno le domača (jezerska) občina in šola pred oči stavi, saj imam menda kot voljeni poslanec dolžnost celi volilni okraj enako zastopati, ne pa edino domače občine. Usojam si pri tej priliki pripominjati, da niti jezerska občina z današnjo naučno uredbo ni zadovoljna, dokaz temu enoglasna sklepa občinskega kot tudi kraj nega šolskega soveta od dne 3. novembra 18SS, katera pri vis. e. kr. deželnem šolskem sovetu za pouk na podlagi materinega jezika prosita. Ne bom se dalje z Vašim „stvarnim" popravkom bavil, le toliko si usojam pripominjati, da niti jedue trditve gosp. poslancu Klunu niste ovrgli; nasprotno je pa vse, kar ste Vi navedli, naravnost neresnično ali pa napak obrnjeno. Pri Jezeru, dne 12. aprila 18S9. Franc Muri, 1. r. de?., poslanec in posestnik. Umrli ho: U. april«. Jakob Virk, delavec, 73 let, Vegove ulice 10, pljučnica. 15. aprila. Marija Tegel, mestna uboga, 76 lot, Karlov-ska cesta 7, marasmus. — Ivan Höllauer, prisiljeneo, 32 let, 1'oljanska cesta 50, pneumonia. V bolnišnici : 11. aprila. Franc Bricelj, delaven, 24 let, jetika. 14. aprila. Jera Selan, kajžarjeva žena, 42 let, processus puerporalis. — Marija Doktoric, gostija, 75 let, marasmus senilis. 15. aprila. Marija Zdešar, delavka, 24 lot, febris puerporalis. — Ivan Cajlien, delavee, 78 let, marasmus senilis. Tujci. 15. aprila. Pri Maliéu: Plantan, c. kr. notar, iz Radovljice. — Palier, Godina, Druchs, Reinhard, Szlaviek, trgovci, z Dunaja. — Leskove iz Idrije. — Löftier iz Brna. — Kopper iz Linea. — Coris in Leban iz Trsta. Vremensko sporočilo. C jS i Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v 1 mm opazovanja zrukoraera v mm toplomera po Celziju i 7. u. zjut. 16! 2. u. poji. 19. u. zvee. 729-7 727 1 725-0 4.4 1-6 7'6 si. vzh. si. zap. oblačno dež 4-00 sneg dež Srednja temperatura 7 9°, in 1'4° pod normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 17. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna 100 16 5»;, avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akcije ....... London ... ...... Srebro.......... Francoski napoleond...... Cesarski cekini ....... Nemške marke ....... 85 gl. 85 „ 110 „ 100 „ 903 „ 297 „ 120 „ 9 5 58 10 70 95 30 50 30 51' 68 75 kr. Na najnovejši in najboljši način iimctne /S MÂi m m m zooovii ja brez \sakih bolečiu ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. (36) © m m H m mr mSM IM1W Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katere sem dobila po 14mesečni rnlii od meno same izumljenega mazila, naznanjam: To je edino sredstvo zoper izpadenje las, /.a pospeševanje njihovo rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepko brade ter že po kratki rabi tako laseni kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da prerano ne osive. Cena lončku 2 gld. Razpošilja sc vsak dan v vse kraje celega sveta po ¡jošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih in več lončkov ¿5% rabat in tVauko-pošiljatev. (20—5) KKKXKXKKKKKXXXXXXX ▼▼ftftftffffftffVfftftftftftftftfff^ X Brata Eberl, x X izdelovalca oljnatili barv, flrncžev, lakov ÎC X I" napisov. J Pleskarska obrt za stavbe in meblje. * TT tili lil ¡3»lSk. Ä ■-.i i xa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. JJ TT nrinni"ftiy.alo r»i i'liiftttf /In nnroi.ini in n n /vi,.. i *i cf t * u fnn priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reeino fino delo in najnižje cene. X Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiiohsen) v domačem ^ lanenem oljnatem flrneži najlineje naribane in boljše Jfc ^^ nego vse te vrste v prodajalnah. u ^ par Cenilce mi znhtcvinijo. ^ ^ kxxkxxkkkkk*kkkkxx Odlikovan: ¡873, 1881. - 05 -Bi- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VIT., Zieglergasse 27. Zastopnik Frane Itiiirkncr. Proti gotovi naročbi sc naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi celi ornati. Odlikovan: 1873, 1881. Potrtim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da so mi ne-pozabljena, preskrbna mati Marija Aljančič, posestnica v Bistrici pri Tržiču. po hudi bolezni in prevideni s sv. zakramenti umrli due 14. t. m. o polunoči. Zahvaljujem se h krati naj-srčneje v svojem in svojih sorodnikov imenu prečast. duhovščini in zlasti še blagim Trži-čanom za milo, v toliki meri skazano sočutje, ki nam je v nenadomestljivi izgubi lajšalo silno bolest. Bog vsem povrni! Preblago mater pa priporočam v molitev! V LJUBLJANI, dné 17. aprila 1889. ti) Valentin Aljančič, kapelau pri sv. Petru. Diseldorfske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. 50 L ? t Z §► ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna wroljnatih barv, finie/a in laka~3K Hit ž t 1 jjubljani. i ~ Solwlti drevored «i (semeniščno poslopje). i ■£ %> t £ Pisarna in zaloga: Filijala: Slonov« nlleo lO-liJ priporoča slikarjem, (lijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, likarjcin kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno ? ► izdelke ter pošilja na zahtevanjo cenilnike zastonj in franko. > ► Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno j1 £ pripravne za razprodajalce, po znižanih conah; v dežah od 25 klgr. ► naprej primerno ceneje. Perstene, mineralne > Kupovalcem večjih množin ' > prednostne cene. in kemične barve, t saifcO i = 4 Vse vrste slikarskih in i likarskih čopičev in J slikarske patrone. SMARNICE za 188». leto izšle so pri MATIJI GERBERJU, založniku v Ljubljani. à ? * ? È ? ..Veneek krsealiskill resnic" tO je: Berila pojasnjevana s primeri za majevo pobožnost", in tudi masne in druge molitve. Spisal P. Hrisor/on Maj ur, duhoven. Cena Šmarnicam je: v polu usnji 60 kr., usnji 76 kr., v usnji z zlato obrezo 95 kr. Dobijo se tudi krasno vezane, n. pr. v rujavo usnje, okovane, v baržunu itd. — Po pošti pod križnim zavitkom 10 kr. več. jj^r- Dohi.jo sc v vseli lilij ii£-otržili