> >> & & & & & Kaj je testna forma? Testna forma je od ti s izbranih slik z mo- ti vi, ki vsebujejo čim ve č barv, katerih na- men je vizualna ocena kakovos ti od ti sa pred korekcijo gradacijskih krivulj in po njej, polj z razli čnimi rastrskimi tonskimi vrednostmi (v nadaljevanju RTV) posebej za vsako procesno ali posebno barvo ter elementov za skladje, podvajanje, drob- nih elementov idr. Izbira elementov na testni formi je pre- puš čena ti skarni, a naj ne bo preve č ali premalo polna, naj se uporabi povpre čna pokritost, s katero se ti skarna sre čuje pri vsakodnevnem ti skanju barvnih ti skovin. Na testni formi se, če jo ti skamo zaradi upravljanja korekcijskih krivulj, osredo- to čimo predvsem na rastrska polja. Ta so najpomembnejši in edini objek ti vno merljivi elemen ti , ki nam pokažejo od- stopanje ali ujemanje z referen čnimi vre- dnostmi RTV. Če testnih slik in drugih testnih elemen- tov nimamo ali jih ne želimo od ti sni ti , je lahko celotna forma za potrebe upravlja- nja korekcijskih krivulj gradacije sesta- vljena tudi zgolj iz teh rastrskih in polnih polj. Primer takšne forme je slika 2. Kako ti skamo testno formo? Testna forma se ti ska na stroju, ki je v za- dovoljivem stanju, o čiš čen, lahko z novimi ti skarskimi gumami itn. Ob ti sku so potreb- ne ustrezne klimatske razmere – vlažnost zraka in temperatura, kondicioniran papir, barve ter druga sredstva, ki se jih bo upora- bljalo tudi pozneje v redni produkciji (alko- hol, voda, sušila ipd.). Ofsetne ploš če pred ti skom testne forme obvezno premerimo in se prepri čamo, da so vrednos ti RTV takšne, kot so v dokumentu navedene kot referen čne. Meritev na ploš či mora bi ti iden ti čna referen čni vrednos ti , ki pripada merljivemu polju; tako mora bi ti pri 50-odstotnem rastrskem polju takšna tudi izmerjena vrednost. Testna forma se izvede za vsak ti p papir- ja posebej oziroma vsaj za motno in sijajno premazne papirje, nepremazne brezlesne papirje in premazne kartone posebej. Koli čina papirja, ki se po ti ska, naj bo nekaj sto ali celo ti so č pol – velja pravilo: ve č je bolje. Za meritve se izbere nekaj deset na- TESTNA & & & & KOREKC CIJSKE & & & & TESTNA TESTN & & & & & & & Če ste se kdaj spraševali, kaj in zakaj sta testna forma in urejanje krivulj, ki se tako pogosto omenjata v ti skarnah in grafi čnih studiih, vam bo ta članek skušal zadevo predstavi ti z uporabniškega vidika. GRAFIČAR - 15 Peter POTOKAR, dipl. inž. graf. teh. vodja montaže TISKARNA KO ČEVSKI TISK, d. d., Ljubljanska cesta 18a, 1330 Ko čevje T: +386 (0)1 89 30 137 F: +386 (0)1 89 30 127 M: +386 (0)40 38 99 83 E: peter.potokar@set.si S: www.set.si Slika 1: Testna forma, sestavljena iz razli čnih elementov. klju čnih pol skozi ves od ti s, vsako posebej pa se premeri in vredno ti . Če so meritve med polami enako konsistentne, pomeni, da je ti sk konsistentno stabilen, ponovljivost od ti sov med naklado je dosežena. Nato se na od ti sih izmerjena rastrska polja posame- znih barv in njihovo povpre čje primerjajo s standardnimi referen čnimi vrednostmi. Če vrednos ti med polami nihajo ali se spreminjajo v odvisnos ti o d t e g a , n a k a - terem delu pole merimo, pomeni, da po- stopek izvedbe procesa ni bil ustrezen za dolo čanje rastrskega odklona in korekcijo gradacijskih krivulj. Korekcija krivulj gradacije V tabeli s standardnimi vrednostmi imamo zapisane podatke za premazne in nepremazne papirje. Ob navedbi po- sameznega barvnega izvle čka je priporo- čena op ti čna jakost njegovega polnega polja (obarvanje polnih površin), poleg rastrskih polj pa so dogovorjene standar- dne vrednos ti rastrske tonske vrednos ti . T ak o je za izvle ček magente pri 50-od- stotnem rastru standardna vrednost za premazne papirje okoli 64 odstotkov, kar pomeni 14-odstotno pove čanje RTV. Meritve na testni formi in njihovo pri- merjanje z referen čnimi vrednostmi nam pokažejo, ali je gradacija ti ska tolikšna, kot jo dolo ča standard. V primeru enakomernega ponovljivega odstopanja naših meritev od standardnih vrednos ti lahko korigiramo krivulje gra- dacije ti ska in tako dosežemo standardni rastrski odklon oziroma gradacijo ti ska. Krivulja v programih za urejanje je graf vrednos ti za posamezen izvle ček in do- lo ča, kako se posamezna rastrska tonska vrednost reproducira na ploš či. Urejanje krivulje v enem izmed uporabni- ških vmesnikov je predstavljeno na sliki 5. Kdaj in zakaj delamo testno formo? Izvedbo ti ska testne forme in korekcijo krivulj gradacije ti ska izvajamo, kadar: ti skamo z barvami, ki se razlikujejo ↗ od teh, ki jih uporabljamo v redni produkciji – na primer ti sk z viso- kopigmen ti ranimi barvami, pri ka- terih je priporo čena op ti čna jakost obarvanja polnih površin druga č- na, želimo pa zagotovi ti standar- dno gradacijo ti ska; ti skamo s posebnimi dodatnimi ↗ barvami in je zahtevana maksimal- na kakovost od ti sa – pri barvah Pantone je namre č prirast RTV od- visen tudi od lastnos ti barve in se, kot je ugotovljeno v praksi, pri raz- li čnih barvah Pantone razlikuje; 16 - GRAFI ČAR izvle ček op ti čna jakost obarvanja povečanje izvorne RTV v % 10 20 30 40 50 60 70 80 90 cian 1,57 13 26 39 51 61 72 81 89 95 m a g e n t a1 , 4 6 1 42 74 05 26 47 48 39 09 6 rumena 1,25 14 28 41 53 64 75 84 91 96 čr n a 1 , 9 2 1 63 04 45 66 77 78 59 29 7 izvle ček op ti čna jakost obarvanja povečanje izvorne RTV v % 10 20 30 40 50 60 70 80 90 cian 1,05 16 31 44 56 66 76 84 90 96 m a g e n t a1 , 0 5 1 73 24 65 86 97 88 59 29 6 rumena 1,03 17 33 47 59 70 79 86 92 97 čr n a 1 , 4 5 1 93 65 06 27 28 18 89 39 7 Slika 2: Prikaz izseka testne forme, sestavljene iz zgolj rastrskih polj. Tabela 1 in 2: Standardne RTV za premazne in nepremazne papirje. Vir podatkov: ISOcoated_v2_eci.icc - standardni profi l za ofsetni tisk na papir tipa 1 in 2 (sijajno in mat premazani papirji). PSO_Uncoated_ISO12647_eci.icc - standardni profi l za ofsetni tisk na bel nepremazan papir. TEHNOLOGIJA TEHNOLOGIJA GRAFIČAR - 17 ti skamo z višjimi linijaturami rastra ↗ ali uvajamo druga čne oblike/struk- ture rastrskih to čk; izvajamo ve čja servisna in vzdrže- ↗ valna dela na ti skarskem stroju za- radi preverjanja ustreznos ti od ti sa po posegu; names ti mo nov stroj – predvsem je ↗ zelo pomembno, da je od ti s enako- meren, konsistenten in ponovljiv po vsej površini ter da ni ve čjih odsto- panj med eno in drugo stranjo od- ti sa, če gre za ti skarski stroj z oboje- stranskim ti skom v enem prehodu; želimo preveri ti kakovost ti ska v ↗ daljšem časovnem obdobju, pripo- ro čljivo je izves ti test vsaj v časov- nem obdobju enega leta (tudi me- se čni tes ti niso prepogos ti ). Testna forma za te potrebe je lahko vklju- čena kar v pole redne produkcije kot manjši merski klin; se pojavijo težave s ti skarskim ↗ strojem, pri čemer nam na primer lahko dolo čen agregat podvaja ali deformira rastrske to čke – tu je ko- rekcija krivulje za časna rešitev pred obveznim servisnim posegom; obstaja celo praksa upravljanja ↗ videza ti skovine na željo naro č- nika ali ti skarja, in to izvajamo s pomo čjo upravljanja korekcijskih krivulj ti skarske gradacije. Če ima- mo opravka s slabše pripravljenimi slikami, se z izbiro dolo čenih vna- prej nastavljenih krivulj spreminja kon čni videz ti skovine. Zaklju ček Obvezno je, da za kakovosten standar- dni od ti s najprej zagotovimo ponovlji- vost ti ska in šele nato upravljamo rastrski odklon s pomo čjo krivulj gradacije ti ska. Če se nenadoma spremenijo razlogi za korekcijo omenjenih krivulj, lahko pride do nasprotnega, nega ti vnega u činka. Po upravljanju krivulj in pred uporabo v redni produkciji je priporo čeno, da se opravi ponovni od ti s testne forme s po- mo čjo novih nastavitev izdelave ploš č, pri čemer se ob pravilni iden ti čni izvedbi celotnega postopka izdelave ploš če in ti - ska testne forme prepri čamo o ustrezno- s ti od ti sa v skladu z referenčnimi stan- dardnimi vrednostnimi merili. Velja, da če ima od ti s želeno op ti čno jakost obar- vanja in so doseženi rastrski odkloni zno- traj toleranc odstopanja od standardnih referen čnih vrednos ti , barvna korektnost ti skovine in konsistentnost skozi naklado v skladu z narejenimi standardnimi poiz- kusnimi izpisi nista vprašljivi. Slika 4: Korekcija krivulje v enem izmed grafi čnih siste- mov – vsak sistem ima svoj na čin dela, svoj uporabniški modul za upravljanje RTV. V našem primeru so v stolpcu »process« ciljne vrednosti gradacijske krivulje, v stolpcu »measured« pa izmerjene dejanske vrednosti. Takšen sistem nam avtomatsko prilagodi vrednosti na ploš či za razliko med ciljno in izmerjeno vrednostjo. Kadar imamo na odtisu previsoko vrednost, nam sistem na tistem območju zniža rastrsko tonsko vrednost za upodobitev na ploščo in obratno. Obstajajo tudi sistemi, pri katerih vrednosti na ploš či dolo čamo sami s fi zi čnim vpisom odklona rastrske tonske vrednosti – v takšnem primeru sami izra čunamo, za koliko odstopa izmerjena vrednost od ciljne, in spustimo ali dvi- gnemo krivuljo za ustrezno rastrsko tonsko vrednost. Slika 3: Shematski prikaz pove čanja rastrske pike. Črno polje je rastrska pika, ki je reproducirana na ploš či, sivo polje pa prirast RTV, ki nastane med tiskom.