MAJA ŠUBIC Razstava v Galeriji Loškega muzeja, november 2002 "Dnevnik, ki ga je Darwin pisal med svojim potovanjem okoli sveta, imajo tudi v loški knjižnici. Kogar zanima si ga lahko prebere", je v osmem razredu, pred dobri mi dvajsetimi leti, zaključila uro biologije tovarišica Križnarjeva. Še istega dne sem v rokah razočarano držala pusto sivo knjigo, z drobnim tiskom na porjavelih straneh, brez ene same samcate risbice. Potovanje na ladji Beagle. Le kako je bila lahko ta knjiga osnova tako zanimivi šolski uri o Darwinu?! Trudila sem se z branjem, vendar sem si morala kmalu priznati, da me dolgočasi. Vrnila sem jo, a me je nekaj gnalo, da sem si jo vedno znova izposojala. Knjiga me je vsakič zvesto čakala na spodnji polici, saj ni bilo nikogar, ki bi si jo želel izposoditi. Dnevnik je mestoma res dolgočasen, vendar se je vredno pregristi skozenj, saj skriva v sebi polno zanimivosti iz sveta biologije, geologije in antropologije. Ker besedilo dobesedno kliče po ilustracijah, sem se odločila, da bom najzanimivejše dele dnevnika skozi likovno interpretacijo približala tistim, ki nimajo potrebnega časa in potrpljenja, da bi knjigo prebrali. Na povabilo Loškega muzeja sem v novembru 2001 pripravila razstavni projekt, ki sem ga v celoti posvetila Darwinovemu Potovanju na ladji Beagle. Pri iskanju slikovnega gradiva in dodat nih informacij, potrebnih za uresničitev svoje ideje, sem kmalu naletela na številne težave, saj v Sloveniji praktično ni ustanove oziroma znanstvenika, ki bi se intenzivne je ukvarjal z Darwinom in njegovim delom. Tudi neskončno brskanje po Inter netu mi ni vračalo vloženega truda. Tako sem se odločila za študijsko pot v London, kjer sem obiskala številne muzeje, knjižnice in znanstvene ustanove. Naj omenim le obisk Welcome Instituta, National Maritime Museuma in seveda Slovenski izvod Potovanja na ladji Beagle, ki ga je leta 1950 v prevodu Olge Grahor izdala DZS, Joto Tomaž Lunder 283 NA LADJI BEAGLE POTOVANJE LOŠKI RAZGLEDI 49 National History Museuma. V slednjem hranijo veliko primerkov, ki jih je Darwin pošiljal s potovanja. Na žalost je bil v času mojega obiska dobršen del depojev nedostopen, saj so muzejske preparate selili v na novo zgrajen Darwinov center, ki so ga odprli septembra 2002. S sestro Nives Lunder, ki mi je pri razstavi veliko pomagala, pa sva imeli edinstve- vo priložnost dodobra pregledati depoje paleontološkega dela Darwinove zbirke. Težko popišem vzhičenost, ki naju je zajela, ko sva ostali sami med neskončnimi metri omar, v katerih so bili tudi predali s fosili, ki jih je na svojem potovanju nabral Darwin. S posvečeno previdnostjo sva v roke jemali posamezne primerke, jih fotografirali in popisovali. Na nekaterih so še vedno pritrjeni listki z drobno in čitlji vo Darwinovo pisavo. Bil je zares slovesen občutek. Zaradi specifičnosti in obširnosti gradiva, ki sem ga zbrala na tem oddelku, sem se odločila, da bom geološki del dnevnika predstavila kasneje, razstava na Loškem gradu pa se bo nanašala na zoološki del Darwinovih dnevniških zapiskov. Decembra 2001 je poteklo 170 let, kar je ladja Beagle dvignila sidra in izplula iz angleškega pristanišča Dewonport. Obletnice ponavadi radi zaznamujemo s čim trajnim: knjigo, značko, žigom ali znamko. Odločila sem se, da naredim Beaglu v spomin veliko polo kamnitih znamk. Darwin je zapustil Anglijo kot mlad teolog, veliki navdušenec nad naravoslovjem, čez pet let pa se je domov vrnil kot znanstvenik. Primerke, ki jih je nabiral, je sproti pošiljal domov v Anglijo. Znanstveniki, ki so pošiljke odpirali, so se neizmirno čudili strokovni obdelavi vsega poslanega materiala. Ravno pošiljke - z znamkami ali brez njih - so Darwinu utrle pot med težko dostopno znanstveno srenjo. Kamnite znamke naj bi predstavljale vez med Darwinovo ljubeznijo do geologije in biologije, ter težo, ki jo je potovanje pustilo na svetovnonazorske nauke nasploh. Znamke so izdelane v klasični freskotehniki na svež omet, ki je nanešen na nazobčane plošče jezerskega lehnjaka v velikosti 700 x 400 mm. Na njih je izbor devetih dvojnih motivov živali in pokrajine, v kateri jih Darwin opisuje. Freske so opremljene z imenom države, v kateri so nastale (Slovenija) in številko, ki pa ne pomeni nominalne vrednosti znamke, temveč nam pove, na kateri strani slovenske izdaje knjige Potovanje na ladji Beagle (DZS Ljubljana, 1950, prevod Olga Grahor) lahko preberemo opis upodobljene živali. Pod številko se nahaja znak ladjice, pos net z naslovnice te iste izdaje, nakazuje pa, da gre za ladijsko znamko. Ob vsaki živali je izpisano tudi njeno latinsko ime. Stranske znamke bloka vsebujejo tudi vinjete, na katerih je v grizaju naslikanih šest pokrajin, verno posnetih po gravurah iz dnevnika kapitana FitzRoya, ki ga hrani WeIlcom Istitute Library v Londonu. , ..^ ,,.j.u_.,.^.,. ,»....,....... Eden od predalov s fosili, ki jih je Darivin nabral v Južni Ameriki, pale- ontološki oddelek National History Museuma v Londonu, foto: Nives Lunder 284 POTOVANJE NA LADJI BEAGLE Maja Šubic, Potovanje na ladji Beagle, freske na lehnjaku, 2001, 286 x 167 x 106 cm Maja Šubic, znamk Potovanje na ladji Beagle, pola Ceno F1IzKoy 3441 m Ovitek prvega dne z žigom Maja Šubic, Potovanje na ladji Beagle, 2001, olje na kovini, premer 150 cm 285 Kamnite znamke so postavl jene na masivno železno mizo. K izdaji znamk spada tudi katalog, v katerem je vsaka od kamnitih znamk filatelistično kategorizirana in opremljena z Darwinovim tekstom, v kate rem je opisana. H katalogu spada tudi filatelistični blok 3 ^ 3 znamke, s stranskimi znamka mi, na katerih so vinjete. Ve likost bloka je 202 x 115 mm. Ob otvoritvi razstave je bil izdan tudi priložnostni ovitek s podobo gore Cerro FitzRoy, ki je poimenovana po kapi tanu ladje Beagle in pa žig prvega dne, na katerem je podoba ladje Beagle. Drugi glavni sestavni del razstave je bil orjaški globus iz valjanega železa, premera 150 cm in teže 200 kg. Razstavljiva krogla, poslikana v oljni tehniki, prikazuje Darwin opisoval v svojem dnevniku. Na globusu je naslikana tudi ladja Beagle in njena petletna najzanimivejše živali, ki jih je pot okoli sveta. Na galerij skih stenah so si obisko valci lahko o- gledali doku mentarno sli kovno gradi vo, neposred no vezano na ladjo Beagle in njeno po tovanje 2 Dar- winom na krovu. LOŠKI RAZGLEDI 49 Ladja Beagle Pravi vzroki za drugo potovanje ladje Beagle Darwinovo potovanje pa ni bila prva pot ladje Beagle v Južno Ameriko. Že leta 1828 je pod poveljstvom kapi tana Stokesa plula ob obalah Ognjene zemlje. Nepredvidljive vremenske razmere, ki vladajo na tej zemljepisni širini, viharno morje, divja in nepoz nana obala, ob kateri je ladja tavala kakor po neskončnem labirintu, pa skorbut, zaradi katerega je pomrlo veliko posadke, so bili vzroki, da je kapitan obupal in si v svoji kajuti pog nal kroglo v glavo. Mladi Robert FitzRoy, ki je nato prevzel nesrečno ladjo, je dobil nalogo, da dokonča njeno zemljemer sko misijo in jo varno pripelje nazaj v Anglijo. To je bila zanj težka naloga, saj je bil neizkušen, poleg tega pa je imel težave s posadko, ker so bili mornarji prepričani, da po ladji blodi duh mrtvega kapitana. Ob nekem izkrcanju so jim prebivalci Ognjene zeml je ukradli čoln, zato je FitzRoy zajel nekaj talcev. Ker štir je izmed njih ujetništvu niso nasprotovali, se je kapitan odločil, da jih vzame s seboj v Anglijo, kjer se bodo "izo brazili" in krstili. Obljubil jim je, da jih bo pripeljal nazaj z vsem potrebnim, da se v teh krajih ustanovi anglikanski misijon. Na angleški admi- raliteti za ponovno odpra vo ladje sprva ni bilo nav dušenja, končno pa jih je Fit2Roy, ki bi rad svojo obljubo držal, prepričal, da lahko s potovanjem na območje Patagonije in Čila prehitijo francoske in sev ernoameriške interese na področju trgovanja in pomorskih poti. FitzRoy je dobro poznal težke razmere, v katere se je podajal, zato je želel na krovu ob sebi imeti nekoga, ki mu bo intelektualno dorasel, s katerim se bo lahko pogovoril o nastalih težavah in bo z njim delil razisko valno strast. Splet poznanstev med intelektualci v Cambridgeu je botroval temu, da je bil na odpravo povabljen prav Charles Darwin. Robert FitzRoy (1805-1865), kapitan ladje Beagle, iz knjige J. Broivne: Charles Dar-uiin Voyaging Mladi Darivin, Doiun House iz knjige 286 POTOVANJE NA LADJI BEAGLE Darwin in njegovo potovanje , , i , K . Charles Darwin je takrat dopolnil 22 let in je bival s svojimi sestrami in očetom, uglednim zdravnikom, na posestvu Mount v Shrewsburyu. Končal je študij teologije in čakal, da nastopi službo anglikanskega duhovnika. Ves prosti čas je že v času študija posvečal proučevanju narave. Najprej je, tako kot njegov brat Erazem, pričel študirati medicino, vendar sta ga pogled na kri in prisostvovanje zdravniškim posegom brez anestezije od tega odvrnila. Veliko se je družil s profesorji in študenti različnih nar avoslovnih znanosti in si tako pridobil ogromno znanja. Bil je natančen in pozoren zbi ralec in popisovalec ter odličen strelec in jezdec. Kot tak se je njegovemu prijatelju, profesorju Henslowu, zdel več kot primeren, da ga priporoči za naravoslovca na odpravi ladje Beagle. Domneval je, da bo v dolgih dneh plovbe tudi primerna družba kapitanu FitzRoyu. Napisal mu je pismo s pov abilom, naj se pridruži odpravi, ki je Darwina čakalo doma, ko se je vrnil z geološkega potepanja po severnem Welsu. Pismo ga je navdušilo in ga je takoj prebral očetu. Ta je sinu potovanje odločno odsvetoval in mu v podkrepitev naštel kopico vzrokov. Dodal pa je, da potovanju ne bo več nasproto val, če najde človeka z zdravim razumom, ki bi mu to pot pri poročil. Charles se je žalosten umaknil v svojo sobo in na lis tek napisal vse očetove ugov ore. Ta kos papirja je še danes ohranjen. Naslednje jutro se je odpravil k svojemu stricu Josu 'Wedg- woodu (ime te družine še danes slovi po izdelavi odličnega porcelana), ki se je nad potovan jem takoj navdušil in Char- lesovega očeta prepričal, da za mladega človeka ni lepše prilož nosti, da spozna svet. Vendar težav še ni bilo konec. itH: •.••'&mnj}'-\ Dartvinov spisek očetovih ugovorov, zakaj naj se ne udeleži odprave: 1. To bi kasneje škodovalo mojemu duhovniške mu ugledu 2. Divji načrt 3- Mesto narovoslovca so bržkone ponudili že mnogim pred menoj 4. Ker ga ni nihče sprejel, so bržkone imeli pomis leke glede ladje ali resnosti odprave 5. Če odidem-, se nikoli ne bom, ustalil 6. Vedno bi bival v neudobju 7. Znova bi zamenjal poklic 8. To bi bil nekoristen podvig (prev. N. Bernard) 287 LOŠKI RAZGLEDI 49 Takrat je bila zelo v veljavi frenologija, veda, katere o-snovno vodilo je, da lahko človekov značaj sodimo po njegovih telesnih značilnostih. Kapitan se je komaj pustil prepričati, da Darwinov premajhen in "čuden" nos še ne pomeni, da bo na krovu imel prepirljivca in slabiča. 27. 12. 1831 je ladja Beagle odplula proti Južni Ameriki. Potovanje naj bi trajalo dve leti, vendar se je razvleklo na polnih pet let. Beagle je bila 240-tonska trijambor nica z desetimi topovi in je spadala v kategorijo tako imenovanih nestabilnih ladij. Darwin plovbe ni bil vajen in je ves čas potovanja trpel za zelo hudo morsko boleznijo. Vselej je bil na moč vesel, kadar se je ladja zasidrala in je lahko odšel na kopno. Njegova tesna kajuta, ki jo je delil s kartografom, je bila precejšnje nasprot je velikim sobanam v katerih je dotlej živel. Kosil je s kapitanom, kar velja na ladji za posebno čast. Med jedjo sta razpravljala o različnih temah. Darwin je bil po poli tičnem prepričanju liberalni vhig, FitzRoy pa konzervativni torijec, zato je med njima večkrat prišlo do nesoglasij. Nekoč sta se zaradi različnih pogledov na suženjstvo tako močno sprla, da je Darwin že razmišljal o prekinitvi potovanja. Kljub temu sta do konca odprave gojila vzajemno spoštovanje in prijateljski odnos. Po triinšestdesetih dneh plovbe so pristali na brazilski obali. Tropski gozd ga je takole očaral: "Danes je bil zame dan navdušenja. In še navdušenje je preslaboten izraz za občutke prirodoslovca, ki se prvič sam sprehaja po brazilskem gozdu... Saj ni težko našteti posamezne predmete, kijih občudujemo v teh veličastnih prizorih; ni pa mogoče opisati globokih čustev občudovanja, začudenja in pobožnosti, ki pre vzamejo in privzdignejo duha." Ladja je opravljala najrazličnejše meritve, zato se je ponekod ustavila tudi za več mesecev. Takrat je Darwin najel vodiča in konja ter se podal na raziskovanje notranjosti kop nega. Nabiral, zbiral in popisoval je praktično vse, na kar je naletel: rastline, živali, kam nine in fosile. Nabrano je skrbno prepariral in konzerviral, opisal in pripravil za trans port. Ladijski tesar mu je sproti izdeloval močne zaboje, ki so jih ladje, ki jih je Beagle srečevala, nato odpeljale v Anglijo. Tam so jih znanstveniki, čudeč se primerkom in Darwinovim sposobnostim, odpirali in razglabljali o njihovi vsebini. Potovanja po kopnem so bila zelo tvegana, saj je odprava večkrat naletela na uporne Indijance, nezaupljivo vojsko ali najrazličnejše odpadniške skupine. Zanimivi so Darwinovi opisi ljudi in odnosov med njimi. Kljub njegovemu, za tiste čase naprednemu pogledu na svet, smo ob branju nemalokrat začudeni ob nenavadni ozkosti njegovih stališč. Ladja je plula tudi po območjih, kamor do tedaj človeka še ni zaneslo. Na obal ah Patagonije in Ognjene zemlje tako najdemo tudi zemljepisna imena, ki jih je dala prva oziroma druga odprava ladje Beagle (Kanal Beagle, Darwinov Nandu, freska na lehnjaku 2aliv, gora Cerro FitzRoy itd.). 288 POTOVANJEMA LADJIBEAGLE NANDU (Struthio Darivinii) Ko sem bil ob Rio Negru v severni Patagoniji, sem pogosto slišal gauče govoriti o zelo redkem ptiču, ki so ga imenovali Avestruzpetise. Opisovali so ga kot manjšega od navadnega noja (teh je tam mnogo), sicer pa zelo podobnega noju. Rekli so, da je njegova barva temna in lisasta, da ima noge krajše in operjene niže kakor navad ni noj. Laže jih je ujeti z balami kakor druge vrste. Maloštevilni domačini, kisa videli obe vrsti, so trdili, da ju lahko ločijo na veliko razdaljo. Jajca manjše zvrsti pa so bila očitno bolj splošno znana, trdili so, da so prav malo manjša od jajc navadne vrste (rhea), toda nekoliko drugačne oblike in bledomodrikaste barve. Ta vrsta je na ravn inah ob Rio Negru zelo redka, a nekoliko poldrugo stopinjo dalje proti jugu pa jih je predcej. V Port Desireju v Patagoniji (48° j. š.Jjeg. Martens ustrelil noja; ogledal sem si ga, in ker sem v trenutku ne vem kako popolnoma pozabil na petizo, sem mislil, daje ne popolnoma dorasel ptič navadne vrste. Skuhali in pojedli smo ga, preden sem se zopet spomnil nanjo. Na srečo so bili glava, vrat, noge, perutnice, mnogo največjih peres in velik del kože še ohranjeni Iz teh sem sestavil skoraj popoln primerek, ki je sedaj razstavljen v muzeju Zoološkega društva. G. Gould mi je pri opisovanju te nove vrste izkazal čast, da jo je imenoval po meni. Med patagonskimi Indijanci v Magellanovi ožini smo našli na pol Indijanca, ki je živel že nekaj let pri tem plemenu, a je bil rojen v severnih pokrajinah. Vprašal sem ga, če je kdaj slišal o rodu Avestruz petise. Odvrnil je: "Saj tu v teh južnih deželah drugih sploh ni "Povedal mi je, daje število jajc v gnezdu petize dokaj manjše kakor v gnezdih one druge vrste, namreč ne večje kot povprek petnajst, in trdil, da jih leže več samic, ne ena sama. Ob Santa Cruzu smo videli več teh ptičev. Bili so izredno plahi; mislim, da so videli človeka že v takšni daljavi, ko sami še niso bili vidni Ko smo potovali ob reki navz gor, smo jih videli malo, na naši mirni in hitri poti navzdol pa jih je bilo mnogo, v parih ali po štiri pet Opazili smo, da petiza ne razprostre peruti, kadar začne teči z vso hitrostjo, kakor ima navado severna vrsta. Za zaključek naj pripomnim, da živi Struthio rhea v deželi ob La Plati do malo južno od Rio Negra ob 41 °j. š. in da zavzema Sruthio Danuinii njegovo mesto v južni Patagoniji; del dežele okrog Rio Negra je nev tralno ozemlje. G. A, d 'Orbignyseje med svojim bivanjem ob reki Rio Negru zelo trudil, da bi si priskrbel takaga ptiča, a se mu ni posrečilo. Dobrizhoffer je že dolgo vedel, da živita dve vrsti noja, saj pravi:"Vedeti morate tudi, daje emu v raznih delih zemlje po velikosti in navadah različen; kajti tisti, ki žive na ravninah Buenos Airesa in Tucumana, so večji in imajo črno, belo in sivo perje; tisti iz bližine Magellanove ožine so manjši in lepši, kajti njihovo belo perje ima črne, črno pa bele vršičke." Charles Darvuin, Potovanje na ladjiBeagle, DZS, Ljubljana, 1950, str 89-90 Beagle se je v Anglijo vrnila oktobra 1836. Darwin je vstopil v domačo hišo natanko pet let in tri dni po tem, ko jo je zapustil. Ko ga je oče zagledal, se je obrnil k sestram in dejal: "Poglejte, njegova glava je dobila drugačno obliko?!" Ni se spremenila samo oblika Darwinove glave, ampak ves način njegovega živl jenja, čutenja in razmišljanja. Prvi dve leti po potovanju označuje kot najbolj delovni 289 LOŠKI RAZGLEDI 49 Robert FitzRoy: Prebivalci Ognjene zemlje Darivin na svojem posestvu Down House v vsej svoji karieri. Skupaj z znanstveniki, ki so ga navdušeni vabili v svoje vrste je pregledoval in urejal gradivo, ki ga je vsa ta leta pošiljal z odprave. O potovanju je bilo kmalu izdanih tudi več knjig, od katerih velja omeniti 5 boga to ilustriranih knjig o živalstvu (Zoology of the Beagle), ki jih je Darwin uredil s pomočjo strokovnjakov za posamezna področja. Tu je seveda že omenjeni dnevnik, ki ga je zelo zan imivo primerjati z dnevnikom kapitana FitzRoya, saj odpravo opisuje s popolnoma drugačnimi očmi, krasijo pa ga tudi njegove lastne ilustracije. FitzRoy si je skrivaj želel, da bi njegova odprava potrdila Genezo - zgodilo pa se je ravno obratno - Darwin je z izsledki, zbranimi na tej poti, postavil dotedanje prepričanje o stvarjenju sveta pod vprašaj. Tega mu kapitan ni mogel odpustiti. Le redkokdaj sta se srečala. FitzRoy ni nikoli našel osebne sreče, kar ga je v šestdesetem letu pripeljalo do samomora. Darwin se je leta 1839 poročil s svojo ses- trično Emmo Wedgwood in se umaknil na pos estvo Down v bližini Londona. Rodilo se jima je deset otrok, katerim je bil zelo predan oče. Menda so se igrali v njegovi delovni sobi in risali po hrbtnih straneh znanstvenih zapiskov... Ves čas je bil zelo šibkega zdravja, kar naj bi bilo posledica pika neke žuželke, ki ga je pičila v Andih. Kljub temu je neutrudno delal in raziskoval vse do smrti 19. aprila leta 1882. Šest let prej je v svoji avtobiografiji zapisal: "Potovanje na Beaglu je bilo po svojem pomenu daleč najvažnejši dogodek v mojem življenju in je odločilo o vsej moji karieri; in vendar je bilo odvisno od drobnih okoliščin, n. pr od stričeve ponudbe, da me popelje 30 milj do Shrewsburyja, kar bi bilo storilo le malo stricev, in od take malenkosti, kakor je bila obli ka mojega nosu! Vedno sem čutil, da dolgujem temu popotovanju svoje pravo šolanje ali vzgo jo duha. Naučil sem se posvečati pozornost raznim naravoslovnim strokam in bolje opa zovati, čaprav sem to že prej kar dobro znal." 290 POTOVANJE NA LADJI BEAGLE Uresničila so se torej njegova pričakovanja, ki jih razberemo iz pisma, ki ga je dva meseca pred odhodom pisal FitzRoyu: "Zame se bo začelo od tega trenutka novo življenje in ta dan bom imel vse svoje nadaljnje življenje za svoj rojstni dan." Potovanje mu je v resnici dalo ogromno gradiva, na podlagi katerega je vsa nadaljnja leta razvijal svoje ideje, ki so mu prinesle tolikšno slavo. 291