Avstrija na vzhodn. (Dalje.) Navedeao preseljevaaje se je tedaj zmirom godilo aa korist obeb dežel —v aaše kakor jutraaje, ia takisto se daaes godi. Še dandaaes lehko aajdea svoj krub aa vzhodu, če ga je doma preraalo, ia ai nam treba v Ameriko, ker aam je bolje pri vzhodaih Slovaaih. Rekel sem pa, da aam je vzhod važea v dvojaem pomeau, ia moram dokazati še drugi razlog. Ta tiči v kupčiji. Avstrija prideluje po svojib. jako izurjeaih fabrikab. doati blaga, (obleko, usaje, orodje itd.), česar še ae pridelujejo vzbodae dežele. Od aekdaj je poslala Avstrija svoje blago po svojih rekah, železDicah ia cestab proti vzhodu, ia za to privozila žito ia živiao, viao in kože, brastov les itd. Kako važaa je za aaa ta kupčija, zaano bode bolje Kraajskim obrtaikom, kakor pa aašim, ker so bili Kranjci od aekdaj bolj obrtni memo aas. Ali velika števila tudi jasao pričajo važaost omeajeae kupčije. Ko je namreč laai Rumuaija odpovedala Avstriji kupčijako pogodbo, čitali smo po vseh časaikih, da zgubi Avstrija s tem na leto 33 milijoaov gold. izvožaje; da aamreč za toliko maaje moremo prodati v samo Rumuaijo. To je lepo atevilo. ia Bog daj, da se ta zguba kmalu popravi. Ne misli, da aašega kmeta ae briga ta zguba Duaajskih ali českih fabrikaatov! To bi bila huda zmota. Vsi državljafli smo v zavezi. Kdo bode kupil naše viao ia sadje, če so v stiski aaše fabi-ike ia ajihovi delavci? Ali ae dela toliko ia toliko Sloveaeev pri železu ia pri premogu, pri železnicab ia aa ladjah ? Vsi tisti so živeli o pridelovaaju ia prodajaaju avstrijakega blaga na vzbodae dežele; vsi trpimo zgubo — in vsi vže čutimo to zgubo, če hočeš biti resaifea! Vprašaj Pohorca, koliko maaje leea splava po Dravi? Vprašaj aaše kupce, koliko maaje blaga so prodali ob prazaikib memo prejšajih let? Odgovoril bode vsakdo, da čutimo aeko zi pomaajaaaje, aeko slabost aašega pospodarakega Sila je toliko večja, ker vže več let nam meje bolj ia bolj Nemško cesarstvo, ki r aa papirju aaš zavezaik. Ne samo ašemu žitu, viau in uašej živiai, temuč oti vsakemu pridelku aaše obrtnije imajo iaoko cariao, da akoro ni mogoče kaj procfati na Nemško. Slišal aem, da še deska ne gre črez mejo brcz neprimerae cariae, le hlode še lehko prodajajo tjo iz českih ia karpatskih host. Radi pa, svoje blago prodajajo sem aa Avatrijo. V tej zadevi naša politika zelo',trpi po razdelitvi našega cesarstva v dve državi^ Madjari namreč aio ae pomagajo braaiti vzajemnih tcžcnj. Pred dvema letoma je Nemško cesarstvo zopet povekaalo cariao proti aašemu blagu, ia Dunajska vlada je koj predložila državaemu zboru jedaako poveklaaje aaše cariae proti nemškemu blagu. Madjarska vlada je bila obečala, ravnati takisto, pa aič ni ukrenila; tedaj pajetudi aaša vlada morala svoj predlog umekaiti. Toliko bolj jasno je, da ae smemo zgubiti še kupeije v oae vzbodne dežele, kamor jo še imamo, ia to v Bolgarijo, Srbijo, Bosao. Kar ae tiče Bosae, vzbudila se je Avstrija, bvala Bogu! iz stoletaega di^emauja pri vzaodai politiki, potegaila svoj meč, ia osvobodila lepo deželo iz turškega jarma. Vem, da še ai vse v redu; vem, da Slovaai ne moremo vsega hvaliti, kar je aaaa vlada tam ustaaovila, ia še turškega obraaila — ali jasno je, da smo prišli Avstrijaai v dežolo njej aa korist, sebi pa aa slavo, ojačeaje ia kupčijsko korist. Ne sme se pozabiti, koliko let ao Bosaaski beguai trkali aa aaaa vrata, ia prosili miloščiae — kdo bo tajil, da jim je sedaj bolje? Ia česmo imeli takrat veliko atraako v parlameatu, ki ai hotela vojske, ki je kricala: Drugega aimamo aa vzhodu kaj opraviti, aego kupčijske pogodbe sklepati! — tedaj tisti atraaki zapečkarjev daaes lebko s pratom pokažemo raztrgaao kup- čijako pogodbo z Rumuaijo. Kri ai voda; ia aaša pogodba z Boaao, ki je bila s krvjo spisaaa. drži aekoliko močneje. Pa tudi drugi aarodi so vže davao apozaali, kolike vredaoati 80 te vzhodne dežele za kupčijo ia domačo obrtaijo. Zavidali so nam lego našega cesarstva, aeprecealjivo lego pri vzbodaili vratih, reko Duaavo ia aje močae pritoke, ki aaše blago lehko aosijo proti vzbodu. Tega aam aobeden ne more vzeti — ali dosti drugega so nam vzeli, dokler aismo marali, ali arno premalo marali za svoj poklic. (Koaec prib.)