NTERVJ Z NEJO BERGER Marketing: ©<ä© QSE ©©8 Si üy i/y'www.snapko.eem Morate prebrati: ( 4 Naša bodočnost. I___________________________ f 5 Aktualno l___________________________ f 6 Podeljenih 20 štipendij l___________________________ f 9 Srečen za umret l___________________________ ( 13 Podjetniški kotiček l___________________________ ( 15 Intervju - Neja Berger l___________________________ f 18 Športnik leta 2011 l___________________________ 1 J 1 J 1 J 1 J 1 J 1 J 1 J Zasavc-a izdaja ZmasPrint d.o.o. Gabrsko 11 a, Trbovlje, tel. 03 56 53 920 Glavni in odgovorni urednik: Jože Dolinšek. E- mail urednika: djjosse15@gmail.com Izvršna urednica: Stanislava Radunovič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: ZmasPrint d.o.o. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Gabrsko 11a, 1420 Trbovlje Komerciala: 040 267 411,031 524 826 E- mail iz. urednice: stanislava.radunovic@gmail.com, http://zasavc. gajba.net Zasavc je mesečnik, izhaja vsak tretji četrtek v mesecu. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Prispevki niso lektorirani. Pozdravljeni v letu 2012, dragi bralci Zasavca! Ob koncu minulega leta sem v medijih zasledila razmišljanja o sporočanju dobrih novic, ki bi jim morali nameniti več pozornosti kot slabim. Mediji vam radi postrežemo z novicami naše črne stvarnosti. Trenutno aktualne novice o izboru mandatarja, sestavi koalicije, glasovanju, kako iz trenutne krize. Črne so napovedi v gospodarstvu in politiki. Politična preračunavanja in usklajevanja nam že na samem začetku leta grenijo življenje. Vendarle upam, da bo na teh straneh skozi leto tudi veliko dobrih novic. Zdaj pa k Zasavcu. Najstarejši zasavski časopis je prišel v druge roke. Ob tem dogodku je prišlo tudi do sprememb. Naš časopis je postal mesečnik in je dobil celovito barvno podobo. Zgodile so se tudi kadrovske spremembe. Deležni smo bili vaših pohval in graj. Preobrazba se bo še nadaljevala. V prihodnjem mesecu Zasavca ne bo več na policah trgovin in kioskov, vendar pride k vam na obisk v vaše predalčnike enkrat na mesec kot brezplačnik. 21000 tisoč izvodov naklade bo razdeljenih v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. V njem boste lahko našli (in objavili) aktualne reklame, oglase, napovednike, voščila, čestitke, obvestila, osmrtnice... Na naših straneh boste še vedno lahko prebirali aktualne novice iz Zasavja. Tudi sami boste lahko sodelovali pri kreiranju mesečnika. Vabimo šole, društva, knjižnice in posameznike, da s svojimi prispevki obogatijo vsebino. Naš časopis postaja brezplačni mesečnik informativno razvedrilnega značaja. Želimo se približati mladim, zato bi radi pisali tudi za njih, o njihovih interesih, njihovih problemih in njihovi zabavi. Znova se srečamo v četrtek, 16. februarja, torej pred Pustom. In še misel izpod peresa Dolly Parton : Menim, da se moraš sprijazniti z dežjem, če hočeš videti mavrico. Stanislava Naslednjič se snidemo 16. februarja 2012 kot brezplačnik !11 f ' "X Naslovnica: Zima Slika: StaR Naša bodočnost/Razmišljanja iBVC Kjei iejei Ljubezen, yiaite veieLje. 11.12. 2011 Jelka Golobar, Golče 3, Zagorje - hči Sara 12.12. 2011 Rebeca Glušič, Novi Log 13, Hrastnik - hči As j a Godicelj 13. 12. 2011 Nafije Visel, Breg pri Litiji 33, Litija - hči Jelnaz Nina Grobljar, Cesta Tončke Čeč 25a, Trbovlje -sin Matija Vidmar Mateja Kovač Krhlikar, Opekarna 19b, Trbovlje -hči Lana Krhlikar 14. 12. 2011 Hana Pec, Loka pri Zidanem Mostu 115, Loka -sin Vili Žnidaršič 15. 12. 2011 Manja Burjes, Mestni trg 12, Trbovlje - hči Lana Škrinjar Lucija Pfeifer, Loka pri Zidanem Mostu 106, Loka -hči Mia Golob 16. 12. 2011 Sabina Kaj bič, Jesenovo 35, Čemšenik - Ela Brečko Nina Murk, Ponoviče 19a, Sava, Litija - sin Aljaž Mravlje 18. 12. 2011 Nina Jezerkič, Trg revolucije 17 b, Trbovlje -hči Hana Smajič Tatjana Ojsteršek, Debro 47, Laško - sin Taj Mateja Gräber, Pongrac 141, Griže, Žalec -hči Žana Stropnik Gaber Barbara Smode, Nasipi 34, Trbovlje - sin Til Krajnc 19. 12. 2011 Alenka Raspotnik, Čolnišče 24, Zagorje - hči Urša Lazar 20. 12. 2011 Barbara Klanšek, Polje 2, Zagorje - sin Matija Tajnik 21. 12. 2011 Simona Podlesnik, Rudarska cesta 15, Kisovec, Zagorje - hči Tya Kučiš Natalija Mernik, Žiče 64c, Loče - hči Valentina Novak Arijeta Nuhanovič, Partizanska c. 22a, Trbovlje -sin Tian Kmetič 22. 12. 2011 Nina Zupančič, Prapretno 52a, Hrastnik - hči Ana Božanovič Nina Kovač, Sallaumines 5, Trbovlje - sin Anže 24. 12. 2011 Maruša Mljač, Obrtniška c. 28, Trbovlje - hči Lucija Praznik 25. 12. 2011 Ines Knez, Selo pri Zagorju 47, Zagorje - hči Hana Bantan 27. 12. 2011 Vesna Južina, Savska c. 6, Zagorje - sin Tosja 28. 12. 2011 Lučka Zupančič, Kolenov graben 1, Radeče - hči Lila Mariin Strniša Bojana Krautberger, Farčnikova kolonija 8, Zagorje - hči Tita Kotar 29. 12. 2011 Andreja Škrut, Šuštarjeva kol. 26, Trbovlje - sin Jan Jamšek Zeqije Ferati Misimi, Keršičeva 21 a, Trbovlje -sin Albin Ferati 30. 12. 2011 Špela Rebernak, Ul. talcev 20, Zagorje -hči Tinkara Habjan Andreja Kukovič, Straža na Gori 8, Dramlje, Šentjur - sin Žiga Fujan 1. 1. 2012 Jasna Bezgovšek, Trubarjevo nabrežje 31, Laško -sin Gal PRVI V NOVEM LETU! 2. 1. 2012 Valerija Selan, Jagnjenica 26a, Radeče - hči Teja Kmetič Meliha Djedovič, Ul. prvoborcev 39, Hrastnik -hči Tia Krafogel 3. 1. 2012 Darja Drnovšek, Senožeti 2, Zagorje - hči Neža Režun Alenka Horjak, Prvomajska ul. 32, Sevnica -hči Larisa Lara 4. 1. 2012 Mojca Lokar, Šklendrovec 6a, Zagorje - hči Naja Kos Marjetka Lokovšek, Olešče 16, Laško - hči Ana Slapšak 5. 1. 2012 Rusmira Buljubašič, Naselje na šahtu 15, Kisovec, Zagorje - sin lian Nina Kunstič, Sallaumines 10, Trbovlje - sin Lukas Lavrič Petra Prošt Šilc, Ravni Dol 7a, Sodražica - sin Ožbej Šilc 6. 1. 2012 Melita Klemen, Dom in vrt 28, Trbovlje - hči Ela 7. 1. 2012 Zala Mihailovič, Ul. Luke Svetca 1, Litija - sin Filip 8. 1. 2012 Katja Stošicky, Krakovska c. 10b, Domžale -hči Leni Lapanja Mojca Bratanič, Kešetovo 10, Trbovlje - hči Lili Škrbec Tjaša Nemec, Klek 40, Trbovlje - sin Enej Zidar Angela Ferme, Limovce 3, Trojane - sin Gaber Merkužič 9. 1. 2012 Jasmina Imamovič, Opekarna 20b, Trbovlje - sin Mark Hasič Maruša Brvar, Zg. Log 22, Litija - hči Doroteja Dolšina Mojca Jazbec, Kolovrat 3b, Izlake - hči Nika 12. 1. 2012 Aleksandra Krajšič, Spodnji Log 37, Sava -sin Andraž Flisek Tanja Brvar, Ulica talcev 19, Zagorje - sin Jakob Šuštar 14. 1. 2012 Marjanca Češek, Prešna Loka 29, Sevnica -sinova Dejan in David Mastnak Katarina Nučič, C. Tončke Čeč 2, Trbovlje -hči Iza Nučič Ledinek Nataša Podpečan, Reka 27a, Laško - sin Urban Marot 15.1. 2012 Klara Čebin Pavlič, Kolovrat 15e, Izlake -hči Ana Marija Pavlič Sabina Šergan, Prekopa 21, Vransko - hči Laura Karničnik Od naše zadnje številke je zraslo veliko veselja. Kar 56 malčkov je v trboveljski porodnišnici pokukalo na svet. Zato bomo skupaj še naprej sejali ljubezen in veselje. Vsem iskreno čestitamo! Ob veselem dogodku se z vami veseli Zasavci Mefistova razmišljanja Levo in desno Imamo dve roki. Kakor koli se obračamo je ena leva in druga desna. Brez ene ali druge si ne predstavljamo vsakodnevnega funkcioniranja. Čeprav smo v povprečju ljudje večinoma desničarji, potrebujemo tudi levico, velja tudi obratno. Prepričan sem, da vsak posameznik ceni obe svoji roki in nobene ne podcenjuje. Sodelovanje obeh je nujno in nenadomestljivo. Naša družba je razdeljena na levico in desnico. Volivke in volivci predstavljamo nekakšno telo na katerega sta obešeni leva in desna politična opcija. Tako levica kot desnica sta za normalno funkcioniranje demokracije nepogrešljiv družbenopolitični segment. Demokracija pač deluje po sistemu vladanja in nadzora. Pozicija vlada, opozicija nadzoruje. Tako, kot sta roki vsakega posameznika pomembni za nemoteno in učinkovito funkcioniranje, je pomembno tudi politično vodenje države in korektna kontrola opozicije nad opravljenim delom koalicije. Vprašanje, kdo je pomembnejši, je nesmiselno, pomembno je le vprašanje ali deluje pozicija v interese države in njenih prebivalcev in ali opozicija vrši svojo vlogo nadzornika državotvorno in konstruktivno ali pa svojo vlogo nadzornega organa zlorablja in v interesu svoje stranke zgolj ruši obstoječo oblast in nabira točke za naslednje volitve. Slovenija prejema vse slabše bonitetne ocene. Zgolj tretjina podjetij še lahko dobi kredit in ga je tudi sposobna vračati. Vse več je aktivnega prebivalstva, ki nima zaposlitve. Stanje v kakršnem smo se znašli je kritično. Krizi ni videti konca. Za oblast pa se naši izbranci prerivajo kot, da se ne zavedajo, kako težko breme bodo s prevzemom oblasti naprtili na svoja pleča. Človek se nehote vpraša v čem je smisel. Očitno je za naše politike oblast privilegij in ne dolžnost. Stanje v kakršnem smo se znašli zah- teva sodelovanje. Levica in desnica bi morali kljub politični preteklosti in tradicionalnim razhajanjem in zgodovinskim zameram sodelovati tvorno, v interesu državljank in državljanov. Učinkovitega reševanja bolnika ne more izpeljati kirurška ekipa, ki bo po svoje vse povprek vršila reze z namenom iskanja tumorja in neupoštevanju znanja vrhunski asistentov. Ekipa, kakor koli bo sestavljena, potrebuje odločnega kirurga. Trenuten položaj na naši politični operacijski mizi je takšen, da bi vsi radi operirali, vloge glavnega kirurga, ki bi operacijo vodil, pa ne želijo podeliti tistemu, ki je od volilnega telesa na volitvah dobil največ glasov. Glas ljudstva naših politikov očitno ne zanima. To ves čas, od predvolilne kampanje naprej, dokazuje zvitorepi perfidnež Virant, ki si ves čas, od volilne kampanje naprej izbira nevesto, čeprav že od takrat, ko je za aktualne volitve izbral »samostojno« pot, natančno ve s katero stranko se bo na koncu oženil in s kakšnim namenom. Če se vrnem k rokam. Roki slehernega smrtnika delujeta složno po načelu, roka roko umije. Potem družno obe roki poskrbita še za telo, katerega del sta. Poskrbita, da je telo lepo urejeno in vsestransko priskrbljeno. Ponosni sta na svoje delo, ko se skupaj z zadovoljnim in urejenim telesom odpravita, med ljudi. Prav bi bilo, ko bi tudi naša politična levica in desnica tako družno, kot roki vsakega posameznega individualca, kolektivno za svoje volilno telo skrbeli. Žal, bo verjetno na veke vekomaj držalo, da bosta leva in desna politična stran, svoje volilno telo vsake štiri leta, ali še kdaj na predčasnih volitvah, z obljubami nahranili, vmes pa jih v dilemi in kaotičnem stanju pustili. Mefisto MEJNIK (po A. Aškercu) Sejem bil je živ. Predsednik je predlagal mandatarja. Zakvačkal se je. Da bi izvoljen bil, ga ni denarja. Hm, je rekel, da ima dovolj glasov, kar brez skrbi! Z dobrim marketingom se kaj hitro, kak glas dobi. Pa bil je Zoran svoje dni direktor, uspešen pač, računal ni, da v politiki je-pa čist' drugač. Vsak vodja v stranki s svojimi poslanci manipulira, vsak za oblast in blagostanje svoje-kandidira. Pa pride dan volitev... Čuj iz klopi: »Joj! Kam dam glas?« »Če si obljubil nam podporo svojo, glasuj za nas!« Saj glasoval bi jaz po vesti svoji in z vami bil, a kaj, ko lističa za glasovanje nisem dobil. Da »Puckotov« bi ne bilo v stranki in v klopi, nič lističev ne bo, da kakšen »Pucko« ne prestopi. Se to zgodi! Prešteje se glasove. Zgroze se vsi! Kdo mandatarstvo v državi naši, naj zdaj dobi? Bil je Zoran svoje dni direktor in župan, A novi mandatar v državi naši žal ni znan. Zaradi kupčkanja prav vse v driavi-boli glava. Umrla demokratična in pravna je država. KRESNIČEK Podeljenih 20 štipendij Regionalni center za razvoj je kot izvajalec Enotne regijske štipendijske sheme Zasavje v petek, 16. decembra 2011, pripravil posvet Znanje za Zasavje in podelitev štipendij za šolsko leto 2011/2012. Podeljenih je bilo dvajset štipendij. Glavna tema razprave je bila, kako v Zasavju v prihodnjih letih zagotoviti kar največ štipendij in kako mladim po končanem študiju omogočiti zaposlitev. Uvodno besedo na posvetu je imel predstavnik Sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Dušan Mikuž. Predstavil je obstoječe in načrtovane spodbude v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem in možnost, da lokalne skupnosti pri zagotavljanju sredstev za štipendije deloma prevzamejo vlogo delodajalcev. Takšno sofinanciranje, kot se že kaže v nekaterih regijah, omogoča delodajalcem lažje odločanje za vključitev v regijske štipendijske sheme in posledično povečuje število štipendij. Posveta so se udeležili še predstavniki treh zasavskih občin, podjetij, ki se vključujejo v štipendijsko shemo, in štipendistov. Marino Barovič, direktorico Splošne bolnišnice Trbovlje, zavoda, ki je z enajstimi podeljenimi štipendijami eden največjih zasavskih štipenditorjev, prve tri zaposlitve, izvirajoče iz štipendijske sheme, prepričujejo, da bodo tako rešili največjo težavo - pomanjkanje predvsem medicinskih kadrov: »Vključitev v regijsko štipendijsko shemo pomeni za Splošno bolnišnico Trbovlje dolgoročno naložbo in Prepričana sem, da bomo v nekaj prihodnjih letih prav s pomočjo štipendij zapolnili kadrovski deficit in na ta način zagotovili celovito zdravstveno oskrbo občanom, obenem pa bistveno prispevali k razvoju zasavske regije.« Katji Vrtačnik, študentki 4. letnika enovitega magistrskega študija farmacije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, je štipendija pomembna kot denarni vir v času študija in predvsem kot jamstvo za delovno mesto. »Zato bi se rada zahvalila gospe Marini Barovič, direktorici Splošne bolnišnice Trbovlje, ki je v meni videla potencial, in Regionalnemu centru za razvoj, ki je omogočil dodelitev štipendije na področju farmacije v Trbovljah. Kot prejemnico kadrovske štipendije za delo v bolnišnični lekarni me pomirja in z veseljem navdaja dejstvo, da me v domačem kraju čaka zaposlitev, s katero se lahko poistovetim. Študij farmacije zame ni le pot do izobrazbe, temveč me opredeljuje. Zato mi priložnost, da lahko s pridobljenim znanjem prispevam k delovanju in razvoju omenjene lekarne, veliko pomeni.« RCR Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje pomaga Novo leto prinaša načrte in zaobljube ter pritisk ob njihovem izpolnjevanju - v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje to med drugim pomeni, da nadaljujemo z izvedbami in predstavitvami tega, kar je bilo v preteklem letu zaželeno, obiskano ter odobravano s strani obiskovalcev knjižnice. Med te dejavnosti sodi tudi dobrodelnost/pomoč oz. sodelovanje pri zbiranju raznoraznih zadevščin, ki jih imajo nekateri dovolj, drugi pa premalo. Med 3. in 31. januarjem v naših prostorih tako poteka dobro- delna akcija, s pomočjo katere zbiramo osnovne potrebščine za nego dojenčkov in otrok - pleničke, krpice, vate, robčke, kretnice, losjone, gele za umivanje in kopanje, šampone in podobne drobne reči, ki delajo naše malčke mehke, dišeče ter predvsem zadovoljne. Nakup osnovnih potrebščin za nego malih otrok, predstavlja veliko finančno breme mnogim staršem oz. družinam in vsi, ki takšnih problemov nimate, ste vabljeni, da kupite in podarite kakšno od teh potrebščin. Zbirne škatle najdete v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje na oddelku za odrasle, na mladinskem oddelku in tudi v enoti Dom svobode. Nova igrala za osnovnošolce v Litiji Peter Strle, ravnatelj Osnovne šole Litija, in Irena Vide-Prešeren, predstavnica podjetja Dm drogerie markt Slovenija, v družbi učencev OŠ Litija ob predaji donacijskega bona. dm drogerie markt litijske otroke razveselil z donacijo Otroci iz Osnovne šole Litija se bodo odslej lahko igrali na novih igralih. Nakup gredi na vzmeteh, drogov na treh višinah in tibetanskega mostu jim je omogočilo podjetje dm drogerie markt Slovenija, ki je ob decembrski otvoritvi svoje nove poslovalnice v Litiji šoli podarilo donacijski bon v višini 4.200 €. Predstavnikom šole so ga izročili v času novoletne predstave, ki so jo učenci iz podružnice s prilagojenim programom pripravili za svoje starše. Nastop otrok je bil izjemno dodelan ter ganljiv, predvsem plesne in tudi ostale točke. E ko igrala so narejena iz materialov najvišje kakovosti in z mislijo na popolno varnost otrok pri igri. Zasnovana so tako, da spodbujajo ustvarjalnost in opazovanje, saj upoštevajo naravno inovativnost otrok, otroci pa jih lahko uporabljajo tako, kot jih doživljajo, ker način uporabe ni strogo določen. Ker imajo na Osnovni šoli Litija tudi podružnico s prilagojenim programom, bodo otroška igrala Legnolandia razveseljevala tudi otroke s posebnimi potrebami. »Nova igrala bodo obogatila naše skromno igrišče, na katerem se družijo otroci iz treh programov; tako otroci iz večinske osnovne šole, kot tudi otroci s posebnimi potrebami,« se je podjetju dm drogerie markt zahvalila Marjeta Mlakar Agrež, pomočnica ravnatelja. Irena Pavčič, fotografija arhiv OŠ L Domača obrt tudi v Zasavju Zasavje je zaznamovano predvsem z industrijsko tradicijo, kljub temu pa lahko v mnogih zapisih zasledimo, da je bila na pode- Za košaro porabimo 25 ur dela. želju razvita tudi domača obrt. Po vaseh še najdemo živeče izdelovalce različnih izdelkov domače obrti, le malo pa jih ima to dejavnost tudi registrirano. Zato je Turistično društvo Hrastnik konec decembra vabilo na praktični prikaz postopka nabiranja naravnih materialov za pletenje košar. „Zdelo se nam je smiselno, da začnemo na območju LAS ponovno obujati področja domače in umetnostne obrti ter jih tako ohranimo,“ je dejala Nada Grešak, specialistka za podeželske projekte, ki letošnji četrti projekt Leader tudi vodi. Projekt se imenuje IZDELKI IZ ŠIBJA - PODEŽELSKA TRADICIJA IN PRILOŽNOST ZA DOMAČO OBRT - KOŠARE. Čeprav se je ravno na prvi delavnici ozračje močno ohladilo, se je zbralo v dvorani KS Kovk deset zagnanih posameznikov iz vseh koncev Zasavja, ki so začeli z delom na terenu. Nada Grešak jim je pokazala mesta, kjer se dobi drenov les in srobotje. Aktivnosti se bodo nadaljevale vsako soboto v januarju, ko bodo začeli tudi z obdelovanjem materiala, spoznali izdelovalce košar in se izdelovanja lotili tudi sami. Izračunali so, da je v en izdelek treba vložiti kar 25 ur dela. Posamezniki se lahko po novem letu še priključijo, saj bo z večjo udeležbo ta stara obrt še bolj zaživela. Turistična društva vseh treh zasavskih občin - Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi - Čemšenik, ki so program podprla, bodo na svojih vsakoletnih prireditvah in razstavah izdelke tudi predstavili. Fanči Moljk uspela dobrodelna dražba unikatnih izdelkov Člani Društva Naš Hrastnik so organizirali dobrodelno dražbo unikatnih izdelkov s podpisanimi deli nekaterih znanih ustvarjalcev kot so Feri Lainšček, Jadranka Juras in drugi. Potekala je v soboto, 17.12.2011, v Galeriji delavskega doma Hrastnik. Izkupiček so namenili hrastniški osnovnošolki in srednješolcu, ki sta ostala brez očeta in skupaj z materjo živita v hudi stiski. „Ne morem verjeti, da smo na dražbi prodali vse predmete in da smo zbrali 668.00eurov!“ je bila navdušena Mateja Jecl, predsednica društva, ki združuje mlade Hrastničane s skupni interesi na področju družbene, izobraževalne, raziskovalne, humanitarne in informativne dejavnosti. Vsem se je zahvalila za obisk, še posebej županu Miranu Jeriču; zahvale za organizacijo pa so bili deležni tudi Marko, Urška, Primož, Jure, Tina, Božidar,Tadej,Marjanca, Tjaša, Nejc Kralj inTjaša Majdič (na sliki). Fanči Moljk Fotografija: arhiv Mateja J. Prostovoljska ekipa za pripravo dražbe; Mateja četrta z leve. Mladinski center Hrastnik izbral najboljšo pesem Konec decembra so v Mladinskem centru Hrastnik izbrali najboljšo pesem na temo Hrast. Nagrado je dobila Zarja Vršič, objavljena pa bo tudi v literarni reviji Poetikon. „Večer je nadgradila Ljoba Jenče, svobodna umetnica, ki živi in dela ob presihajočem Cerkniškem jezeru,“ je povedal Davorin Peršič. Sama pa pravi, da ji srečanja z ljudsko duhovno kulturo pomenijo neizčrpen vir spoznavanja in razumevanja življenja Slovencev. Davorin Peršič je imel tudi odlično predavanje o pomenu praznikov in obiskovalci so predlagali za prihodnje podobne teme. Žirija z zmagovalko Zarjo Vršič in na desni Davor Peršič. Fanči Moljk Fotografija: arhiv D.P. Društveno Z3S VC Na RTH pozitivno zaključili leto 2011 28. decembra 2011, so na Rudniku Trbovlje Hrastnik predstavnikom medijev mag. Aleš Berger direktor družbe, Tim Tomažin namestnik direktorja in Milan Žnidaršič predsednik NS podali informacije o poslovanje RTH v letu 2011 in načrte za leto 2012. Nakopali so okrog 430 tisoč ton premoga. Kurilna vrednost nakopanega premoga se je gibala od 10 GJ/t navzgor proti 14 GJ/t. Prodajna cena premoga je bila v letu 2011 4% nižja v primerjavi z letom poprej, kljub temu pa so dosegli rezultat na nivoju načrtovanega. Imeli so težave na področju zapiralnih del, ker so slednja morali prilagajati glede na razpoložljiva sredstva. Omejena sredstva so se namreč sprotno občutno zmanjšala od tistih, ki so bila obljubljena oziroma načrtovana. V tem segmentu so bila v celoti izvršena le dela na zapiranju jam, do bistvenih odstopanj pa je prišlo na področju ekološko prostorske sanacije. Skoraj v celoti je bil v letu 2012 realiziran kadrovsko socialni program, kjer je bilo porabljenih 86 odstotkov predvidenih sredstev. Število zaposlenih so znižali iz začetnih 436 na 371 ob koncu leta 2011. Kot že rečeno je prišlo zaradi rebalansa državnega proračuna na zapiralnih delih do primanjkljaja, saj so od pričakovanih 15 mio evrov dobili celo 4 mio evrov manj. To je pomenilo, da so morali na RTH posledično sprejeti rebalans letnega poslovnega načrta za leto 2011. Kljub temu so uspeli leto 2011 zaključiti na meji rentabilnosti, z ustvarjenimi prihodki pa so uspeli pokriti vse odhodke. Sam zapiralni del pa je posloval z izgubo v višini približno 1,2 mio evrov. Leto 2012 je za RTH zadnje leto, ko bodo še pridobivali premog ob sočasnem izvajanja postopnega zapiranja. Leto 2012 je tako za RTH prelomnega značaja. Začasni poslovni načrt za leto 2012 predvideva 350 tisoč ton nakopanega premoga. V letu 2012 bodo zapiralna dela prilagodili razpoložljivim sredstvom. Računajo na 13,9 mio evrov, ki bodo nakazana večinoma iz državnih proračunskih virov. RTH tudi v letu 2012 načrtuje zniževanje števila zaposlenih. Leta 2013 pa naj bi RTH prenehal s proizvodnjo premoga. Konec leta 2012 naj bi na RTH beležili še 312 zaposlenih kar je nekoliko več kot je predvideno v srednjeročnem programu. Leta 2013 bo pozornost namenjena aktivnostim v nadaljevanju prestrukturiranja družbe. Na ta način želijo zagotoviti delovna mesta za prezaposlitev presežnih delavcev vzporedno pa tudi pozitivne finančne učinke. Premog se bo, po zagotovilih odgovornih na RTH, na območju Zasavja še vedno pridobival in sicer na območju Brnice. Pri tem pa je potrebno poudariti, da bo v ta namen registrirana nova družba na področju rudarstva. Gre torej za povsem nov projekt, izven okvirov in nalog, ki jih bo družba RTH nadaljevala v skladu z Zakonom o postopnem zapiranju. Hčerinske družbe RTH so v letu 2011 poslovale uspešno in so celo presegle napovedi. Izjema je le M&P. V letu 2011 je bila predana namenu sončna elektrarna, ki posluje pod imenom RTH Solar. V letu 2013 nameravajo dokončati proizvodne objekte v katerih bo poslovalo podjetje Vitales RTH. Podjetje bo namenjeno predelavi lesnih sekancev, ki jo v prihodnje nameravajo nadgraditi s proizvodnjo briketov večinoma iz slovenske biomase. Potekajo tudi pogovori o postavitvi proizvodnje fotovoltaičnih ekopanel. Na Bukovi gori načrtujejo postavitev vetrnic za pridobivanje električne energije. M.A.Š. Steklarna Hrastnik nagradila inovatorje V Steklarni Hrastnik so tudi letos podelili deset priznanj inovatorjem, ki bodo prispeval k izboljšavi proizvodnje. Od 132 predlaganih so trije dobili nagrade - Marjan Žerko, Dejan Laknar in Radoš Zorko, drugi pa priznanja: Darja Jug, Anja Simončič, Štefanija Kajič, Suzana Trumnič, Boris Matko, Novko Kolobarič in Aljoša Deželak. Andrej Božič, predsednik uprave, je med drugim dejal, da ga veseli, ker je 88% predlogov izvedljivih v praksi.“Predlogi pa dajejo tudi finančni učinek in prihranke," je še dodal. Iz Steklarne poročajo tudi o zagonu čistilne naprave proti prekomernemu emitiranju prašnih delcev v okolje. Testno obratovanje bo trajalo do konca januarja. Vrednost te investicije pa znaša okoli milijon evrov. Fanči Moljk Slika: arhiv Steklarne Priznanja inovatorjem. Društveno Srečen za umret v rokah dveh Zasavcev V začetku decembra so končali snemanje slovenskega filma Srečen za umret, ki ga je režiral Zagorjan Matevž Luzar, Simon Janšek iz Hrastnika pa je imel glavno besedo pri sliki. Srečen za umret je dramatična komedija o življenju upokojenca Ivana, ki se je naveličal življenja. Kupi si parcelo za grob z najlepšim pogledom na Alpe in se preseli v dom upokojencev, kjer hoče v miru dočakati svoj konec. V prepričanju, da je njegovo življenje končano, se zgodi ravno nasprotno - Ivan spozna nove prijatelje, se zaljubi in prvič v življenju začne živeti. Direktorja fotografije Simona Janška smo vprašali, kdaj in kje so film posneli in kdaj bo na sporedu. „Na terenu smo bili med 2.11. in 5.12 in imeli 28 snemalnih dni. Približno Simon Tanšek s sodelavci na snemanju filma. dva tedna smo „taborili“ v domu starejših občanov Breg pri Polzeli, en dan na celjskem pokopališču, en dan v zaprtem bazenu v Logatcu, dva tedna na ljubljanskih lokacijah in šest dni v studiu VIBA. Na sporedu bo predvidoma jeseni 2012. Zdaj se montira, sledi mu obdelava zvoka, pisanje glasbe, nekaj 3D postprodukcije, barvne korekcije...“ Matevž in Simon sta obogatila slovensko kinematografijo že z odmevnim filmom Vučko, ki je bil nominiran za študentskega Oskarja, tako da lahko tudi tokrat pričakujemo kvaliteten izdelek. K temu bo pripomogla tudi odlična igralska ekipa kot so Milena Zupančič, Evgen Car, Ivo Ban, Dare Valič, Dušan Jovanovič, Ivo Barišič, Vlado Vlaškalič, Janja Majzelj in Jette Ostan Verjup. Besedilo: Fanči Moljk Fotografija: Mitja Ličen s* x-- *. fv' /-f östvääBKr- 5>S;*1e9 fcfei-ws' > 1 / •>&, >c • ik I ■ '.A' m - iaag Zazumbaj za zdravje in zdravo Zasavje Zumba je kombinacija fitnesa in plesa in poteka ob latinsko-ame-riških ritmih. Zasnovana je tako, da ji lahko sledi vsak, ne glede na starost, plesno znanje in telesno pripravljenost. V Zasavju sta ta ples popularizirali Biljana Zgonjanin in Valentina Jerman, licenci rani inštruktorici zumbe. Ob koncu leta sta organizirali v DD Trbovlje Zumba maraton, ki se ga se je udeležilo okrog 130 zumba oboževalcev iz Zasavja. Množična udeležba Zumba maratona v Trbovljah, Fanči Moljk Foto: Nejc Pavlič U2 naj koncertna zasedba leta 2011 Irska skupina U2 je bila v prejšnjem letu najbolj uspešna, kar se tiče koncertnih zaslužkov, nadaljevanje svetovne turneje 360 stopinj jim je prineslo pravo malo bogastvo. Na drugem mestu so pristali Take That, na tretjem skupina Bon Jovi. U2 so v prejšnjem letu prodali skoraj 2,4 milijona vstopnic. Turneja 360 stopinj je obveljala kot najdonosnejša turneja v zgodovini popularne glasbe. V prihodnjem letu pričakujemo turneje zasedbe Van Halen, Brucea Springsteena & The E Street Band, Madonne in Rogerja Watersa. Po virih JD zasavc Obisk mladih na seji občinskega sveta Na 10. redni seji Občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je bila 19. decembra 2011, so svetnice in svetniki med drugim obravnavali predlog proračuna za leto 2012. V predlogu je zapisano, da so predvideni prihodki občine dobrih 17 mio evrov, odhodki pa so ocenjeni na 18 mio evrov. Po obrazložitvi vodje oddelka za finance, gospodarstvo in proračun Kristjana Dolinška, se bo občina v letu 2012 zadolžila za 1,5 mio evrov. Gregor Kita, predsednik komisije za gospodarstvo in proračun je v razpravi ugotovil, da je proračun za leto 2012 ambiciozno zastavljen. Po razpravi je bil sprejet sklep, da gre predlog proračuna v drugo obravnavo. V letu 2012 bo programu športa v občini namenjeno dobrih 154 tisoč evrov. Sredstva bodo razdeljena na podlagi prijav na razpis. Pri obravnavi predloga Gospodarskega načrta Javnega podjetja Komunale Trbovlje d.o.o. za leto 2012 je direktor Milan Žnidaršič poudaril gospodarsko problematiko v občini, ki se odraža tudi v delovanju JPK Trbovlje. Zaradi izgube dveh pomembnih kupcev, se je za 6% zmanjšala poraba vode. Za leto 2012 pa komunala vseeno ne predvideva dviga cen na omenjenem področju. Svetnice in svetniki so potrdili predlog komisije, ki je obravnavala štiri prispele kandidature in na seji podala predlog, da v letu 2012 dobi nagrado Tončke Čeč, moški pevski zbor ZARJA Trbovlje. V občini Trbovlje se bo v letu 2012 povečala vrednost točke za rabo javnih površin, ki sledi stopnji inflacije. Tako bo taksa večja za 1,9 odstotka. Podobno se bo v letu 2012 povečala tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo po novem znašala 0,0093 evra. Razburljivo pa je bilo, ko je Franc Blaznek prisotnim podal predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pojasnil, da bo Karmen Murn v.d. direktorice MC Trbovlje. Pred obravnavo omenjene tematike se je v sejni dvorani na trboveljski občini zbralo nekaj deset mladih, ki so dobili možnost, da preko predstavnice Nastje Pevc obrazložijo svoj nepričakovani obisk. Predstavnica mladih je menila, da MCT dela dobro ter, da morajo imeti nekoga, ki jih bo znal voditi glede na izjemno ambiciozne načrte, ki so si jih v MCT-ju naložili. Poudarila je, da soglašajo z imenovanjem Karmen Murn za direktorico, nikakor pa ne odobravajo, da bi bila imenovana kot v.d. direktorice, saj to po njihovem pomeni, da se bo MCT kot javni zavod glede na predvideno racionalizacijo delovanja javnih zavodov slej ko prej združil s kakšnim drugim JZ in tako izgubil avtonomnost. Mladi so predlagali, da občinski svet Karmen Murn podeli normalen mandat direktorice MCT in s tem zagotovi stabilno delovanje omenjenega javnega zavoda. Po desetminutnem odmoru in posvetovanju svetniških skupin je župan Vili Treven razglasil, da se Karmen Murn podeli mandat direktorice MCT, rezi z namenom racionalizacije delovanja javnih zavodov, pa se naj pričnejo drugje in ne pri mladih. .................... M.A.Š. Očistimo Slovenijo Že drugo veliko čiščenje Slovenije, letos je napovedano za 24. marec, bo letos združeno v akcijo Očistimo svet, ki bo sestavljena iz vrste enodnevnih čistilnih akcij po vsem svetu. Cilji akcije so po besedah ene od treh vodij projekta Petre Matos povezati 250.000 prostovoljcev in 1.000 organizacij, posodobitev registra divjih odlagališč ter nabrati vrečo odpadkov za vsakega prebivalca in ozaveščanje ljudi. »Najpomembnejše je ozaveščanje,« je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila Matosova in dodala, da bodo v ta namen pripravili prek 30 različnih dogodkov. Med temi dogodki so eko-karavana, ki bo na pot krenila 3. februarja iz Kopra, ekoizzivi, nagradne igre, fotografski natečaj in natečaj za industrijske oblikovalce. Svetovna akcija po slovenskem vzorcu Akcija je povezana s svetovno Očistimo svet (World Cleanup) 2012. Potem ko je akcijo izvedla Estonija in še 16 drugih držav, je nastalo gibanje, ki se mu je po njenih pojasnilih pridružilo že 83 držav. Cilj je povezati 100 držav odnosno 300 milijonov prostovoljcev. Slovenski model akcije se je sicer izkazal za najuspešnejšega -med vsemi 16 akcijami, ki so bile izvedene doslej, je bila slovenska namreč najbolj uspešna. V omenjenih 16 akcijah je čistilo 2,5 milijonov ljudi, v večini držav pa se je akcije udeležilo med enim in petimi odstotki vseh prebivalcev, medtem ko je Slovenijo čistilo 13 odstotkov vseh prebivalcev. Nadzor je velika težava Matosova je še poudarila, da 50 inšpektorjev, kolikor jih Slovenija ima, ne more nadzorovati dveh milijonov ljudi. Zato je med cilji akcije, da bi vsak posameznik prevzel odgovornost za okolje, v katerem živi in prispeva po svoji moči. Po mnenju vodje popisa Janeza Matosa so inšpektorji v naši državi, ne občinski, temveč državni, velik problem, saj da se, glede na podatke, ki so jih pridobili, svojega dela ne lotevajo, kot bi se morali. »Naboj te akcije bi rad izkoristili za to, da pritisnemo na njih in da povedo, kje je problem, zakaj je problem in da skupaj najdemo rešitev,« je poudaril. Lani je sicer več kot 90 odstotkov vsega dela državne inšpekcije temeljilo na registru divjih odlagališč, katerega vzpostavitev je bila ključna naloga akcije v letu 2010. To po njegovi oceni kaže na to, da je bil to pravi cilj. Matos je ob tem pozval občane, naj prijavijo divja odlagališča: to lahko storijo preko spletne strani www.očistimo.si ali brezplačne telefonske številke 080 2262. Brez denarja ne gre Kot je pojasnil Jaka Kranjc, sicer tudi vodja projekta Očistimo Slovenijo 2012, bodo letos za akcijo po ocenah potrebovali približno 200.000 evrov v gotovini (prizadevanja za pridobitev potekajo dobro) ter okoli milijon evrov v obliki sredstev in materialov. »Celotna vrednost akcije pa je ocenjena na med 15 do 20 milijonov evrov, predvsem zaradi velikega dela prostovoljcev, ki na dan akcije čistijo.« Po virih: StaR Predstavitev projekta HE na srednji Savi V torek, 17. januarja 2012, je bila v sejni sobi občine Trbovlje predstavitev projekta izgradnje treh hidroelektraren. Gre za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke. Pri projektu državnega pomena bodo sodelovale občine Laško, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje OB Savi in Litija. Predstavitev dosedanjih opravljenih nalog in predvidenih aktivnosti v letu 2012, je koordiniral predsednik Odbora za razvoj energetike v Zasavju, Karel Vukovič, ki je med drugim poudaril, da je bila, 25. novembra 2011 podpisana Družbena pogodba o gradnji HE na srednji Savi. Pogodbo so podpisali Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. in GEN energija. Karel Vukovič je še dejal, da bo leto 2012 posvečeno predvsem prostorski umestitvi omenjenih HE, saj je za njihovo prostorsko umestitev potreben Državni prostorski načrt, po Zakonu o prostorskih ureditvah državnega pomena. V ta postopek so vključeni tudi lokalni nosilci urejanja prostora. Jure Šimec, predstavnik Holding Slovenske elektrarne d.o.o., je pojasnil, da bo pri gradnji treh HE na srednji Savi potrebno upoštevati in urediti tudi dvestometrski pas na obeh straneh reke Save. Pojasnil je tudi, da trenutno poteka faza pridobitev smernic ter da je dela še ogromno. Poleg proizvodnje električne energije, pa bo predvideni projekt izboljšal tudi zaščito pred visokimi vodami in vodooskrbo. Projektu se bo prilagodila tudi vsa vzpo- redna infrastruktura. Poleg prehoda vode bo urejen tudi prehod za vse vodne organizme. Po fazi usklajevanja smernic, bo sledil sprejem sklepov na vladi. S strani HSE je spregovoril tudi vodja razvoja Dragomir Peklar in za uspeh izvedbe projekta poudaril razumevanje lokalnih skupnosti. V usklajevanju je koncesijska pogodba. K projektu so soglasno pristopile vse zainteresirane občine. Da pa je za projekt izgradnje treh hidoelektraren, ki bodo spadale v sklop že do sedaj dokončanih elektrarn z namenom povečanja deleža obnovljivih virov energije na reki Savi od Mavčič do Mokric, je poleg prisotne stroke in zainteresirane javnosti, ponazorila tudi prisotnost odgovornih oseb iz vseh zainteresiranih lokalnih skupnosti. M.A.Š. NOVIČKE IZ NAŠIH LOGOV Družba Radeče papir dobila soglasje za najem dolgoročnega posojila Družba Radeče papir, ki je od decembra lani v prisilni poravnavi, je od Celjskega okrožnega sodišča pridobila soglasje za najem dolgoročnega posojila v višini tri milijone evrov. Ta denar bo družba Radeče papir porabila za zagotovitev obratnih sredstev. Steklarna Hrastnik Največje podjetje v Hrastniku, kjer zaposlujejo največ ljudi je Steklarna Hrastnik. Iz njihovega glasila, je bilo razvidno, da je bilo ob koncu lanskega leta pri njih zaposlenih 571 delavcev. Razmerje med ženskami in moškimi je približno enako. Poleg tega je še dodatnih 152 ljudi zaposlenih v Steklarni Hrastnik - Opal. V Steklarni Hrastnik so predstavili šesti zaposlitveni izziv, ta projekt spodbuja zaposlovanje med najboljšimi delodajalci. Steklarna je v tem izzivu iskala tehnologa kemije. Komisijo je najbolj prepričala Vesna Remih, doma iz okolice Sevnice. Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem so zgradili čistilno napravo na katero so priključeni vsi štirje talilni objekti na Cesti 1. maja. Ker upoštevajo vse višje standarde pri varovanju okolja si poleg teh čistilnih naprav, želijo najti še najboljše dolgoročne rešitve. Zaradi dimnih plinov iz peči, kateri imajo visoko temperaturo, se odločajo, da bi odpadno toploto uporabljali za ogrevanje in vračanje le te v dve steklarski peči. Ta način bi prihranil letno 60.000€za ogrevanje ter približno 170.000C z vračanjem toplega zraka v peči. Komunalna podjetja v Zasavju Komunalna podjetja v Zasavju poročajo o upadu porabe vode in ogrevanja. Zaradi zemeljskega plina, ki je po ceni sodeč glavni krivec za visoke cene ogrevanja, zato se bo Komunala Trbovlje v letu 2012 posvetila iskanju cenejšega načina ogrevanja. Cena električne energije stalno v porastu Od leta 2007 do 2011, se je cena električne energije v Sloveniji večinoma povečevala. Cena na gospodinjstvo se je povečala za 29 odstotkov, cena za industrije pa za devet. Deset let evra Mineva natančno deset let, odkar so v prvih 12 državah članicah EU uvedli evro. Natančno pet let kasneje, leta 2007, je evro sprejela tudi Slovenija. Evro so kot valuto uvedli januarja 1999. Uvedba evra je v zadnjih desetih letih naj bi evro prispeval k makroekonomski stabilnosti in nižji inflaciji, odpravil bi stroške pri menjavi valut, olajšal čezmejno trgovino, potrošnikom ponudila jasno sliko cen in stroškov v različnih državah območja evra, prispevala k manjšanju cenovnih razlik v Evropi. V gospodarski kriz, katera je načela gospodarstvo številnih evropskih držav in držav območja evra, se pogosteje sliši opozorilo, da je evro kot valuta blizu propada, ker ne temelji na evropski ekonomski in fiskalni uniji, ampak zadeva zgolj monetarno politiko EU. Leta 2008 se je v ZDA pričela gospodarska kriza, katera je prinesla recesijo in razkrila številne probleme. Sistemska kriza v evrskem območju je povzročila, da je obletnica v EU v pesimističnem ozračju. Vsi voditelji v območju evra pogosteje opozarjajo, da je reševanje krize dolgotrajno in naporno, ekonomisti pa napovedujejo, da gospodarstvo v območju evra zagotovo drsi v novo recesijo, ne glede na to, da je bilo videti v začetku lanskega leta precej dobro, predvsem zaradi solidne rasti v Nemčiji, ki je v EU najstabilnejša. Na centre za socialno delo vloženih približno 100.000 vlog Ob začetku novega leta je pričela veljati nova socialnovarstvena zakonodaja. Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je ocenil, da naj bi bilo decembra na centre za socialno delo vloženih približno 100.000 vlog. Centri so bili najbolj obremenjeni ob sredah, ko so prejeli največ vlog. Zaposlilo naj bi se tudi nekaj informatorjev, kateri so se pogovorili s posameznikom in mu posredovali pojasnila, ga usmerili na pravi naslov. • ••••••••••• Domex v 2012 V Domex-u iz Hrastnika, hčerinskem podjetju rudnika Trbovlje Hrastnik, imajo že potrjene načrte za prihodnje leto. Novogradnja na Logu 18., ocenjena na okrog 1.000.000,00€. Odkup starih stanovanj... Veliko si želijo novih stanovanj, za mlade družine. Obeležili so 20. obletnico delovanja, v njihovih nekdanjih prostorih, ki so jih prodali, je začela delovati Delavska hranilnica. Nova trboveljska podžupanja Župan občine Trbovlje g. Vili Treven, je objavil ime nove podžupanje. To je Jasna Gabrič, ki bo svoje delo opravljala profesionalno. Pokrivala bo področje družbenih dejavnosti s poudarkom na delu z mladimi. Novo imenovanje je bilo nujno potrebno, zaradi odhoda obeh dosedanjih podžupanj na nova delovna mesta. Poslanec Hršak na voljo volilcem v svoji poslanski pisarni Ivan Hršak je bil na predčasnih državnozborskih volitvah za poslanca Desusa izvoljen v Hrastniku. Njegovi volilci bodo imeli možnost, da se z njim pogovorijo v poslanski pisarni. Po virih: JD RAZISKAVA ZPS: Pralne kroglice perilo operejo tako, kot ga sama voda Pralne kroglice in oreščki, ki naj bi jih uporabljali namesto pralnega praška, ne operejo nič boljše od vode, zatrjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Že nekaj časa se tudi pri nas oglašujejo pralne kroglice in oreščki, ki naj bi bili enako učinkovito sredstvo kot pralni praški ter geli, le da so prijaznejši do okolja. ZPS po analiziranju njihovega delovanja kupcem odsvetuje nakup. Praški so ekološko res sporni, saj je nečistoča vode bistveno večja, zato si vodja testiranja Boštjan Okorn želi, da bi ljudje prašek uporabljali »z glavo«. »Mogoče bo nekoč neki čudežen izdelek, ki ne bo onesnaževal vode tako kot praški, ampak eko-kroglice, ki sicer ne onesnažujejo, tudi perejo ne,« je dejal in zasavc dodal: »Mi si želimo čisto perilo, po pranju s kroglicami pa ostane umazano.« Če ni učinka, je po besedah Dušice Breskvar iz ZPS-ja vsaka kroglica »stran vržen denar kljub ekološkemu ravnanju«. Ob tem se je vprašala, koliko je to ekološko, saj je treba kroglice proizvesti in dostaviti. Tistim bolj ekološko naravnanim svetuje, da zmanjšajo količino pralnega praška - razpredelnica, ki je na embalaži praškov, je namreč narejena na zgornji, in ne na spodnji meji praška. »Če smo ekološko zelo ozaveščeni in smo pripravljeni sprejeti tudi slabše oprano perilo, potem je bolje, da peremo samo v vodi. Morda zvišamo temperaturo pranja in nakupimo stroj z dobro centrifugo,« še dodaja Breskvarjeva. ZPS je konec lanskega leta testiral 11 pralnih kroglic in oreščkov, primerjali pa so le pralno učinkovitost - primerjali so namreč neoprane krpe z madeži z opranimi. Pranje s kroglicami in oreščki so primerjali s pranjem v vodi in s pranjem z detergentom. Vsi pogoji so bili po navedbah ZPS-ja enaki, prav tako tudi pralni stroj, program, količina in vrsta tekstilnega materiala ter stopnja umazanosti perila. Po virih StaR S potrditvijo mandata poslanca v Državni zbor, Matjažu Han preneha županovanje v Občini Radeče, katere župan je bil zadnjih 5 let. Do nadomestnih županskih volitev, ki bodo 11. marca prihodnje leto, bo njegovo funkcijo začasno opravljala dosedanja podžupanja Občine Radeče, Rafaela Pintarič. Občina Hrastnik bo letos iz proračuna namenila 31.500 evrov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture. Redni dejavnosti je namenjeno 22.000 evrov. Poleg tega občina sofinancira nakup in vzdrževanje opreme in tekoče vzdrževanje prostorov. Letos je v ta namen planiranih 6.500 evrov. 3.000 evrov bodo razdelili za skupne naloge. Na razpis se lahko prijavijo kulturna društva oz. s pravilnikom o merilih za vrednotenje programov v ljubiteljski kulturi opredeljene sekcije. Prijave sprejemajo do 1. februarja na naslovu Občine Hrastnik. V Steklarni Hrastnik je predstavljen šesti zaposlitveni izziv - gre za projekt spodbujanja zaposlovanja. Projekt Zlata nit izbira med prijavljenimi kandidati za zaposlitev najboljšega kandidata na osnovi problemske naloge, ki jo zastavi podjetje. Zavod za zaposlovanje k delodajalcu napoti prosilce z ustrezno izobrazbo, ki se potem spopadejo s problemsko nalogo. Najboljši med njimi dobi možnost zaposlitve. V zadnjem projektu je steklarna iskala kemijskega tehnologa. V ožji izbor je prišlo pet kandidatk, komisijo pa je prepričala Vesna Remih, doma iz okolice Sevnice. Minister za delo Ivan Svetlik pravi, da je tak zaposlitveni izziv dober projekt zaposlovanja mladih. Rekreativne površine na novem bajerju Rudnik Trbovlje Hrastnik v bližini »drajeršohta« na Ribniku v Trbovljah načrtuje ureditev bajerja in novih rekreativnih površin. Projektna dokumentacija je pripravljena, potreben je le še podpis resornega ministrstva. Degradirano območje, ki se nahaja na vzhodnem robu mesta Trbovelj, bi dobilo novo vsebino in vrednost. Obstoječ vodni jarek bi postal navidezna hrbtenica ožjega območja, okoli nje pa se bodo nizali posamezni elementi. Športno rekreacijski park bi lahko postal novo medgeneracijsko stičišče. Predvidena so igrišča za odbojko in badminton na mivki, teniška igrišča, skate poligon, trim steza, za naj mlajše pa igrala. Starejši generaciji bodo namenjene sprehajalne poti, obogatene z dodatnim programom aktivnosti. Realizacija projekta naj bi stekla v letošnjem letu in se nadaljevala v naslednjih letih. Na zadnji lanski redni seji so se sešli svetniki in svetnice Občine Zagorje. Na dnevnem redu so imeli 9 točk, ena najpomembnejših je bila 2. točka dnevnega reda, obravnava proračuna za leto 2012. Sklepali so tudi o predlogu Vrtca Zagorje za spremembo cen programov predšolske vzgoje. Po predlogu, ki ga je pripravil vrtec, bodo cene za starše, ki imajo otroke vključene v poldnevni program, ostale enake, za starše, katerih otroci obiskujejo celodnevni program vrtca, pa se bodo cene celo nekoliko znižale. Obnova Cankarjevega trga v Zagorju Dela na Cankarjevem trgu v Zagorju, ki jih financira zagorska občina in delno EU, so v polnem zagonu. Zagorjanom je žal starih dreves, ki so s svojimi krošnjami krasila trg in v času poletne vročine predstavljala dragoceno senco. Upamo, da je v obnovitvenem planu trga tudi zasaditev novih dreves. Dela na Cankarjevem trgu v Zagorju. Na Okrajnem sodišču v Trbovljah se je 22.12.2011 zaključila glavna obravnava, v kateri Jaša Drnovšek toži Občino Zagorje zaradi domnevnih kršitev osebnostnih pravic. Gre za zadevo, ki se vleče že od smrti dr. Janeza Drnovška. Občina Zagorje, je s soglasjem Občinskega sveta, v mestni park postavila kip pokojnega Drnovška in park poimenovala po njem. V razpravi, ki jo je vodil sodnik Gregor Špajzer, je Jaša Drnovšek Občini Zagorje med drugim očital, da se z družino pokojnega nikoli ni posvetovala o postavitvi spomenika in poimenovanju parka, kar ni - po njegovem mnenju - v skladu z življenjem in razmišljanjem njegovega očeta. Zato meni, da je občina s tem dejanjem razžalila njega in spomin na pokojnega Janeza Drnovška. Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje, je v zagovoru povedal, da je šlo za njegovo idejo, ki se je porodila na dan pogreba. Deloval je v skladu z načelom, delaj kar čutiš, kar mu je pokojni Drnovšek, sicer domačin in častni občan Občine Zagorje, vedno govoril. Švagan je prepričan, da niso ravnali narobe, saj je bil Janez Drnovšek dobitnik mnogih priznanj, med drugim tudi naziva častnega občana Občine Zagorje, pa priznanj ni nikoli zavračal. Švagan pravi, da z družino res ni prišlo do razgovora, čeprav je skušal stopiti v stik z Jašo Drnovškom, vendar se mu slednji na poziv ni odzval. Sodišče bo v 30 - ih dneh odločilo o usodi spomenika. Zagorsko Polje bo končno dobilo centralno ogrevanje. Misli se na starejše stavbe, ki se še vedno ogrevajo na trda goriva ali elektriko. Občina načrtujemapeljavtfcto teh blokov, za napeljavo v stanovanja pa bodo morali poskrbeti lastniki in Stanovanjsko podjetje Zagorje, ki bo poiskalo najbolj ugodno ponudbo. 24. Slovenka leta je ilustratorka in slikarka Jelka Reichman. Po virih: StaR Ministrstvo za delo razmišlja o nadaljevanju spodbud za uresničevanje podjetniških idej Med letošnjimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja je tudi nadaljevanje spodbujanja samozaposlovanja brezposelnih. Na ministrstvu za delo pravijo, da je ta program dober, a denarja za subvencije letos pravzaprav (še) ni. Zavod za zaposlovanje je lani razdelil 4.500 subvencij za samozaposlitev, približno 650 manj kot leto prej. V zadnjih treh letih so subvencije razdelili skoraj 14 tisoč brezposelnim, ki so se podali na podjetniško pot. Od teh jih večina ohrani samozaposlitev vsaj leto dni, približno 85 odstotkov pa vsaj dve leti. Podjetnike, ki so dobili subvencijo, spremljajo na zavodu še vsaj štiri leta in po njihovih podatkih jih več kot 60 odstotkov obdrži samozaposlitev vsaj tri leta, več kot polovica pa vsaj štiri leta. V programu samozaposlitve morajo brezposelni ohraniti samozaposlitev vsaj dve leti (nekaj časa je veljalo samo leto dni), sicer morajo subvencijo vračati. Navadno se vrne le sorazmerni delež subvencije (ta obsega 4.500 evrov). Znesek vrnjenih subvencij se iz leta v leto veča. Najpogostejši razlog za vračilo je bila redna zaposlitev, med drugimi vzroki pa so še zdravstveni, plačilna nedisciplina na trgu, neuspešni projekti in posli ter upokojitev. Z daljšanjem obdobja od ustanovitve podjetij se veča tudi število novih delovnih mest v ohranjenih poslovnih subjektih, dodajajo na zavodu. V obdobju od leta 2007 do 2011 so namreč prejemniki subvencije ustvarili več kot 1.100 novih zaposlitev. A ministrstvo za delo bo letos v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) vseeno razmislilo o obliki nadaljevanja spodbud za uresničevanje podjetniških idej. Ker je subvencija samo spodbuda brezposelnim, imata pri ohranitvi samozaposlitve odločilno vlogo tudi razpoložljivost in učinkovitost instrumentov podpornega okolja za podjetništvo. Za zdaj je denarja dovolj le za tiste brezposelne, ki so se v program samozaposlovanja vključili lani. Ker rebalans proračuna za 2012 še ni sprejet, je vključevanje novih brezposelnih v program ustavljeno. Kako naprej, bo znano po oblikovanju nove vlade. Lahko pa pričakujemo, da bo sredstev za subvencije letos precej manj, zahteve za vključitev v program pa bodo precej zaostrili, med drugim bo več pozornosti namenjene poslovnim načrtom. Za ukrepe APZ je letos predvidenih 104,2 milijona evrov, od tega bo dobra polovica evropskega denarja. Med ukrepi so poleg samozaposlovanja še usposabljanje in izobraževanje, nadomeščanje na delovnem mestu, spodbude za zaposlovanje in ustvarjanje delovnih mest. Vir: www.podjetniski-portal.si Do 5. februarja zbirajo potnike za Sydney V svetu obstaja veliko nerešenih izzivov, ki lahko izboljšajo kakovost življenja. Lahko se jih reši z inovativno uporabo tehnologije, kar sicer ni lahka naloga. Imagine Cup je mednarodno tekmovanje na področju inovativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja, na katerem sodelujejo študentje višje in visokošolskih inštitucij iz vsega sveta. Samo v letu 2011 je na lokalnih, regionalnih in svetovnem izboru sodelovalo več kot 350.000 študentov. Študentje sodelujejo v ekipah, ki predstavljajo posamezno fakultetno oziroma skupino fakultet, v obdobju predtekmovanja in finalnega izbora jih spremljata in usmerjata posebej za ta namen izbrana mentorja iz akademske sfere in gospodarstva. Študente se v skladu z dobro prakso spodbuja k multi-disciplinarni sestavi ekipe oziroma k mreženju med fakultetami, prav tako pa tudi k povezovanju z gospodarskimi subjekti. Imaginecup je največje tekmovanje na svetu, ki se začne z lokalnimi tekmovanji. Najboljši iz lokalnega finala se uvrstijo na svetovni finale, ki se bo leta 2012 odvijal v Sydneyu. Tudi v Sloveniji se študentje že vrsto let soočajo z reševanjem izzivov sodobnega sveta. Vsako leto se v Sloveniji izvede lokalni krog tekmovanja ImagineCup z izborom finalista, ki zastopa Slovenijo na svetovnem finalu. Slovenski izbor Imagine Cup 2012 organizira Microsoftov center za inovacije Slovenije skupaj s številnimi nevladnimi organizacijami in podjetji. Poleg študentov, izobraževalnih in državnih inštitucij so k sodelovanju pritegnili več uspešnih slovenskih podjetij in posameznikov, ki so projekt Imagine Cup prepoznali kot most za dostop do mladih talentov, idej in promocijo svoje inovativnosti pri reševanju izzivov današnje družbe in gospodarskega razvoja. Do 5. februarja je potrebno oddati prijavo za glavno kategorijo tekmovanja Imagine Cup 2012. Vsi, ki želite preboj med elito in se v Sydneyu pomeriti z najboljšimi na svetu, zato ne odlašajte z delom! Dober načrt je pol uspeha, zato si na spletni strani www.ima-ginecup.si oglejte in se lotite dela. Ključni rok je 5. februar, do katerega je potrebno na spletnem obrazcu oddati imena ekipe, opis ideje in po možnosti še kakšen link do vašega prototipa. Vir: www.imaginecup.si IM Dohodninska lestvica in olajšave za leto 2012 Na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2012 (Uradni list RS, št. 105/2011), so določene nove olajšave in dohodninska lestvica za leto 2012. Več o tem si preberite na spletni strani: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/dohodninska-lestvica-in-olajsave-za-leto-2012 Poslovna Informativa Na Gospodarskem razstavišču bo 20. januarja v okviru Informative 2012 - vseslovenskega sejma izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja - prvič potekala Poslovna Informativa, ki bo na enem mestu združila podjetja, izobraževalne institucije in druge organizacije iz poslovnega sveta. Prireditev bo omogočila številne informacije o izobraževanju odraslih, o možnostih vseživljenjskega učenja ter o poslovnih in strokovnih izobraževanjih. StaR Oddajnik je bil med osamosvojitveno vojno bombardiran. Kum je s svojimi 1220 višinskimi metri najvišji vrh Zasavskega hribovja. Nekateri ga imenujejo tudi Zasavski Triglav saj daleč okrog ni višjega vrha. Na vrhu stoji cerkev in planinski dom z druge strani pa oddajnik, ki trenutno ni v funkciji. Krajinski park Kum se razprostira v osrčju Zasavja, hribovite in precej razgibane pokrajine v osrednji Sloveniji; njen zaščitni znak je vrh Kum, ki s svojo okolico predstavlja tako imenovano Kumljansko hribovje. Da je Kum tako priljubljen in občudovan, je precej »kriva« tudi njegova prestižna lovorika, saj slovi kot eden izmed najbolj razglednih hribov, če ne celo tisti, s katerega se lahko vidi večina Slovenije. Ob lepem vremenu je širina obzorja z njegovega vrha prav razkošna, človek pa se lahko povsem prepusti sanjavim pogledom v daljavo. Razgled seže od Triglava čez Kamniške in Savinjske Alpe do vzhodne in južne Slovenije. Na vrhu je tudi razgledna plošča, ki nam pomaga najti določene vrhove. V cerkvi sv. Neže, ki jo izdatno napada vlaga občasno lahko prisluhnete zanimivim koncertom, kot je tisti v okviru festivala stare glasbe Seviqc Brežice. StaR Koncert v cerkvi (festival Brežice). Priprave na koncert. Neja Berger, mlada zasavska filmska ustvarjalka Vedno nasmejana. »Občutek, videti svoj film, je preprosto čudovit« Mlada, a zelo perspektivna, sta pridevnika, ki najbolje opišeta Nejo Berber. Sama se sicer noče opisovati - če že mora, pove, da je aktivna, strastna pri stvareh, s katerimi se ukvarja, in poštena. Prepričana pa je o tem, česa ne prenese - rasističnih in diskri-minatornih ljudi. Najpomembnejši sta ji sreča in ljubezen, želi pa študirati na mednarodni univerzi - režijo seveda. Pri svojih rosnih letih ima doma že kar nekaj nagrad za filme, ki jih je pomagala ustvariti, zadnja pa je bronasta plaketa iz mednarodnega filmskega festivala TOTI festival Maribor. Nagrado si dobila za film Nov dan, ki si ga režirala, montirala in zanj napisala scenarij. Kakšno je sporočilo filma? Nov dan je film z zelo pozitivnim sporočilom, govori o tem, da ne smeš obupati nad življenjem. S filmskim časom gremo v pre-tekost, saj v sedanjosti glavna igralka sreča moškega, ki ga je srečala že v preteklosti. On je po veliko letih še vedno zguba, ona pa se ob tem spominja, kako je hotela zaradi njega narediti samomor, saj jo je prevaral. Kaj vse je tvoje delo pri tem filmu? Režija, montaža, scenarij. Film nov dan je sicer zelo nizko na tehničnem področju, zaradi slabih tehnične podpore. Žirijo je menda prepričala zgodba. Kar se mi zdi tudi najbolj pomembno - tehniko je namreč mogoče izboljšati, zgodbo zelo težko. odvrti samo kakšen kader in potem delam na tem dalje, včasih prizor, včasih cela zgodba. Imam že par novih idej - trenutno iščem primerno idejo za kratki eksperimentalni film na temo diskriminacije. Cilj je v dveh minutah povedati nekaj, kar si ljudje res zapomnijo. Kako si prišla do ustvarjanja filmov? Sama sem se odločila, da gre v media klub v MCT-ju, ker me je to vedno zanimalo. Prišla sem na dan, ko so snemali reklame. Nekaj časa sem bila v krožku, potem so mi predlagali, da se lotim česa večjega - najprej sem igrala, potem začela režirati in v tem sem se zelo našla. V svoji kratki »karieri« filmske ustvarjalke ti je uspelo zbrati že kar neakj nagrad, katera ti je najljubša? Nagrada iz TOTEGA festivala je zagotovo najpomembnejša, saj gre za mednarodni festival. Zmagal je tuj, španski film. Največ mi pomeni srebrna klapa iz Ljubljane, saj gre za moj prvi film, ki smo ga takoj poslali na festival in sem tudi dobila nagrado. Občutek je bil takrat preprosto odličen. Kje dobivaš znanje? V MCT-ju in v šoli, nekaj pa tudi iz knjig, ki sem jih dobila za nagrado na festivalu v Izoli. Kakšne filme bi želela snemati? Hočem, da imajo pozitiven vpliv. Nikoli ne bi na primer posnela neke grozljivke. Želim, da se ljudje zamislijo, morda kaj spremenijo pri sebi. Film mora imeti nek pomen. Bi se želela s filmom ukvarjati tudi v svojem življenju? Če bi imela možnost, potem gotovo. Ampak se mi zaenkrat to še zdi zelo oddaljeno. Delaš tudi na radiu, debatiraš v debatnem klubu, pomagaš soustvarjati oddajo Gobecnews v šoli. Kako si prišla do vseh teh stvari? V debatni klub sem prišla po predstavitvi tega krožka v šoli. Govorim tako ali tako rada - veliko. In mi kar leži, uživam v debati. Na debatne turnirje hodimo enkrat mesečno - bili smo tudi na tridnevnem mednarodnem debatnem turnirju v Lendavi. Vzame mi ogromno časa, saj se moramo na vsako temo zelo dobro pripraviti, preučiti argumente za in proti ... Pri Gobecnews pa delamo mesečne oddaje o dogajanju na šoli, o vsem, kar ni neposredno povezano s poukom. Kje si dobila idejo za ta film? Za ta film se idejo dobila v Mladinskem centru Trbovlje. Želeli smo uporabiti šonkanten prizor, ko bi čez balkon vrgli lutko, da bi izgledalo kot samomor. To sicer je šokanten prizor, sama pa sem želela še nekaj pozitivnega v vsem skupaj. 5 svojimi filmi namreč ne želim pošiljati depresivnih sporočil. Navdih sem dobila v resničnem življenju, pri težavah mladih, prvi ljubezeni, alkoholu. Od kje sicer ideje za filme? Za Smile, ki bo prvič predvajan 26. januarja V MCT-ju, sem idejo dobila kar naenkrat. Slika, kaj bi želela narediti, se mi je pojavila v glavi in nato sem jo razvijala dalje. Včasih se mi v glavi Pri debaterstvu se seznaniš tudi s temami, ki sicer mladih ne dosežejo. Je to kaj spremenilo tvoj pogled na svet? Zagotovo se poučiš o stvareh, o katerih drugače nikoli ne bi premišljeval. Tako sem veliko bolj okoljsko ozaveščena, kot sem bila prej. Se ti zdi, da smo mladi preveč apatični? Nekateri se močno zanimajo za vse segmente družbe, za politiko, socialo, so prostovolci, drugim pa je tako zelo vseeno, da jim bolj ne bi moglo biti. Kako si prišla na radio? Bila sem še v stari stavbi Mladinskega centra tu v Trbovljah, tam zasavc je bil tudi Primož Siter, ki mi je omenil avdicijo in mi rekel, da naj se je udeležim. Šla sem na avdicijo, bila sprejeta in začela delati v Mladinskem valu. Na radiu se počutim čudovito. Brez spodbujanja Primoža zagotovo ne bi šla tja. Sedaj sem vesela, da mi je povedal za avdicijo, saj mi je res všeč. Je bil ob začetku prisoten kakšen strah? Kar precej me je bilo strah, bila sem nervozna, potila sem se. Prebrala sem krajšo novico in bila potem srečna, da je konec. Kaj imaš najraje - film, radio, debatni klub? (dolg premor) Na prvem mestu bi bil film, ker mi je res super. Na drugo mesto pa skupaj prideta ostali dve dejavnosti. Tekst in slike: Andreja Gradišar Perkmandlc, Čikorja in stare zasavske jedi Ob dnevu šole, ki je bil posvečen kuhanju zasavskih jedi, so osmošolci in devetošolci poslušali tudi predavanje Jane Mlakar Adamič iz Zasavskega muzeja Trbovlje. Ima bogate izkušnje na tem področju, saj ima njena knjiga Teknilo nam je že tretji ponatis. Z zanimanjem so si ogledali tudi DVD Dušana Kastelica Čikorja in kafe. Na tem DVD-ju so spoznali tudi animacijo Perkmandlc, ki jo je ustvaril Dušan Kastelic pred leti v 3D tehniki po pesmi glasbene skupine zasavskih Orlekov. Velika večina je slišala zanje prvič, kar pomeni, da bi bilo treba ljudi, ki so v ponos Zasavju in Sloveniji, predstaviti tudi mlajšim, saj take informacije dvigujejo samozavest. Zelo jih je zabavala tudi začetna predstavitev avtorja, ko govori o tem, kako je njegovo življenje pravzaprav dolgočasno. O doživljanju animacije Čikorja in kafe pa objavljamo nekaj njihovih izjav, ki sta jih zbrali Sara in Špela, novinarki tega dne: Sara in Špela, 6.č: Vse se je začelo, ko se je Frančiška poročila. Mož je bil zelo ukazovalen. Zelo rad pa je imel pravo kavo, zato jo je morala Frančiška vsako jutro kuhati. Sebi je raje naredila čikorjo, ker je bila štirikrat cenejša od prave kave. Potem je enako postregla tudi možu, ki pa drobne prevare ni opazil. Ko je Frančiška umrla, jo je mož pogrešal. Urša, 8.č: Čikorje prej sploh nisem poznala, zato me je film pozitivno presenetil. Najbolj mi je bil všeč končni del, ker je bilo povzeto bistvo vse zgodbe. Maja, 9.c: Všeč mi je bilo, ker so predstavili življenje v preteklosti. Bernarda 8.Č: Pretresljivo je, kako se je mož spremenil, ko mu je umrla žena. Eva, 8.č: Mož je na koncu rekel, da ni pil boljše kave, kakor tisto, ki jo je skuhala njegova žena. Živa, 8.č: Posrečeno se mi je zdelo, ker se je žena vedno prekrižala, ko je možu namesto kave skuhala čikorjo. Rok, 8.Č: Mene so pritegnili muzejski predmeti, ki smo jih videli v filmu. Veronika Ristovič, učiteljica slovenskega jezika: Poglobljeno bomo obravnavali animacijo še pri urah slovenskega jezika. Pritegnila nas je tako z liki kot z vsebino. Uči nas skromnosti in da moramo znati življenje uživati v drobnih stvareh. Zelo primerno za današnji čas ... Lahko rečem, da je bil to eden najlepših prazničnih dni naše šole, kar so čutili tudi učenci, saj so nadvse radi ustvarjalni. Jana Šuligoj, anglistka: Letošnji dan šole je bil čudovito izpeljan. Najbolj me je presenetil animirani film, ki ga doslej še nisem videla. Naročila ga bom tudi sama, saj bomo kdaj pri urah angleščine analizirali prevod. Risanka ima namreč podnapise v sedmih jezikih. Fanči Moljk nam je na začetku povedala veliko zanimivega o nastanku, o avtorju in uspehih te animacije po svetu, tako da so učenci spremljali predvajanje še z večjim zanimanjem. Slike in besedilo: Fanči Moljk £) F SLAVICA MARN, s.p. Tel.: 03 57 25 106 GSM: 041 508 655 Fax: 03 57 25 107 e-mail: slavica.marn@siol.net wvvw.marn-vransko.si IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI ‘ za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ,t 1 /O ' PORSCHEJEV AVTO DRUGO IME ZAŽELENI GORNIK KOST POD-LAHTNICA KOS SUKANCA HRVAŠKI PEVEC KARAN RINA TAJNŠEK KAR JE STKANO “BLUES BELCEV" IZPOSO-OKRASEK JEVALNICA NA USNJU AVTOMOBILOV VEK AVTOMOBILSKA OZNAKA NIGRA OLJE IZ JETER RIBE TRSKE MOZOUA- VOST BOGDAN NOVAK AMERIŠKI NOGOMETAŠ SIMPSON VOZA NEMŠKA POP PEVKA NEMŠKI KIRURG AUGUST SIBIRSKA REKA JURCA:... POMA- RANČA KMEČKO ORODJE ILIRSKI JEZIK HITER, MOČEN GIB NEPRE- MIČNINE (KNJIŽ.) AMERIŠKI ASTRONOM ALFRED HARRISON TITAN LETOPIS MAJHEN BIČ ČRNO- GORSKO GOROVJE ČITANJE BIFTEK RAZŠIRJE-VALCI RAZSVETLJENSKIH IDEJ ČRTA, KI VEŽE KRAJE ENAKEGA TLAKA FRANCOSKI IGRALEC VENTURA VARIANTA ZDA (ORIG.) TRDITEV VULKAN NA ROSSOVEM OTOKU NAJVIŠJA KARTA PRI TAROKU VISOKA STOPNJA JEZE GABI ČAČINOVIČ NEKDANJI AVSTRIJSKI DIRKAČ LAUDA POLŽ BREZ HIŠICE DEBELA PALICA JUŽNO- AFRIŠKA REPUBLIKA SLIKAR RIHARD KOVINSKI SPOJ SORTA, ZVRST DIŠEČ GRM STAROEGIP-ČAN.BOG KUMANOVO ENA (POG.) SOODNOSNI ČLEN VREDNOST PREBIVALCI ODISEJEVE DOMOVINE SKALA V MORJU ORGAN VIDA EVA ČERNE LD < O tu < >l\l oc Januar SLOVENIJA -vT ruovo MM Ig www.trik.si KrižanKe & uganke Rezultati tekomvanj v smučarskih skokih 14. IN 15. 01. 2012 V nemškem Neustadtu je potekalo tekmovanje za celinski pokal, kjer je osem slovenskih skakalcev lovilo točke na 142 - metrski skakalnici. Na sobotni tekmi je šla zmaga pripadla Avstrijcu Fettnerju, njemu sta se na stopničkah pridružila Poljak Hula in Norvežan Johansson. Tik pod zmagovalni oder se je uvrstil Zagorjan Andraž Pograjc. Od tretjega mesta, ki ga je držal po prvi seriji ga je ločilo 1,3 točke in to je bil njegov najboljši rezultat v tej kategoriji tekmovanj. Tomaž Naglič in Žiga Mandl sta zasedla šesto oziroma sedmo mesto, Dejan Judež je bil 11., Jaka Hvala 16., Robert Hrgota 22., Mitja Mežnar 26., Matjaž Pungertar pa 33. V nedeljo je Nemški Neustadt gostil še eno tekmo celinskega pokala za moške, na kateri smo imeli osem predstavnikov. Na zmagovalni oder so stopili Avstrijec Fettner, Čeh Hajek in Norvežan Sternen, od slovenskih skakalcev se je najbolje odrezal Dejan Judež, ki je zasedel šesto mesto. Včeraj najboljši Slovenec Andraž Pograjc je bil tokrat 11., Tomaž Naglič 14., Robert Hrgota 15., Žiga Mandl 15., Mitja Mežnar 21., Jaka Hvala 22., Matjaž Pungertar pa 42 V soboto je v italijanskem Predazzu bila tekma FIS pokala za smučarje skakalce. Na 106-metrski skakalnici je nastopilo deset Slovencev, ki so poskrbeli za odličen ekipni uspeh. Do zmage je prišel Rok Justin iz Žirovnice, Ernest Prišlič iz SK Zagorja je bil tretji, vmes pa se je uvrstil Avstrijec Wohlgenannt. Do zmagovalnega odra je malo zmanjkalo Kranjčanu Cenetu Prevcu, ki je bil četrti, Gašper Bartol je bil 13., Anže Semenič 23., Jaka Tesovnik 26., Gašper Vodan 29., Urban Sušnik 31., Jaka Kosec 38., Gašper Martinčič pa 41. Dolina Fiemme je bilo v soboto novo prizorišče tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Za točke se je borilo 42 skakalk, med njimi tri Slovenke - Špela Rogelj, Maja Vtič in Zagorjanka Katja Požun. V prvi seriji je Katja skočila točno 100 metrov in z 121.3 točkami zasedla četrto mesto za Avstrijko Iraschkovo, ki je vodila in za Američankama Hendricksonovo in Vanovo. Dobro sta se odrezali tudi Maja, ki je s 96.5 metra pristala na osmem mestu in Špela, ki je z 91.5 metra zasedla 16. mesto. Katja je v drugi seriji skočila 94.5 metra in zasedla drugo mesto, za tem pa so jo prehitele še tri tekmovalke. Katja je bila na koncu tako peta. Maja je izboljšala uvrstitev iz prve serije in s skokom od 99 m zasedla končno sedmo mesto, Špela pa je bila 25. Zmagala je Hendriksonova, druga je bila Iraschkova, tretja pa Norvežan-ka Sagnova, ki je po prvi seriji zasedala peto mesto. V nedeljo je bila tekma za skakalke, ki nastopajo v svetovnem pokalu. Na 106-metrski skakalnici so znova nastopile Katja Požun, Maja Vtič in Špela Rogelj, ki so že v soboto poskrbele za dobre rezultate. Maja se je uvrstila na 8. mesto, Katja je bila 10., Špela pa 16. Najdaljši skok je uspel Hendricksonovi iz ZDA (104.5 m), druga je bila Avstrijka Iraschkova, tretja pa Nemka Faisstova. Američanka je imela pred drugo serijo lepo prednost točk, tekmovalke, ki so ji sledile pa so bile na lestvici bolj skupaj. Naša dekleta so v drugo poskrbela za nov lep izkupiček točk. Maja je je pristala pri 86.5 metrih in na koncu zasedla 20. mesto., Špela pa je z 89. metri pristala na 18. Ponovno se je dobro odrezala Katja, ki je po zaslugi 89.5 metra zasedla končno sedmo mesto. Vodstvo iz prve serije je uspela obraniti Hendricksonova, Iraschkova je bila druga, na tretje mesto pa se je povzpela Nemka Graesslerjeva. V skupnem seštevku svetovnega pokala je Katja Požun trenutno na odličnem petem mestu. 66-metrska skakalnica v Žireh je v soboto in nedeljo gostila tekme za deklice do 15 in dekleta do 18 let. Na obeh tekmah deklic je do zmage prišla Ema Klinec iz Žirov. Po sobotni tekmi sta ji na stopničkah delali družbo Avstrijki, v nedeljo pa Romunka in Avstrijka. Dve četrti mesti je zabeležila Zagorjanka Julija Sršen. V kategoriji deklet do 18 let je bila nepremagljiva Zagorjanka Manja Pograjc, ki je prav tako odnesla dve zmagi, drugi in tretji mesti pa sta pripadali Nemkama. V Žireh so potekala tekmovanja za slovenski pokal - pokal Cockta v kategorijah deklic do 15 let, ter dečkov do 14 in dečkov do 15 let. V soboto je pri deklicah do 15 let zasedla drugo mesto Zagorjanka Julija Sršen. Pri dečkih do 14 let je Jaka Jesih zasedel 6. mesto, pri dečkih do 15 let je drugo mesto zasedel Rok Juvančič, Žan Žujič pa je bil osmi. V nedeljo je Julija Sršen pri deklicah do 15 let znova zasedla drugo mesto. Pri dečkih do 14 let je Jaka Jesih zasedel 7. mesto, pri dečkih do 15 let pa je Rok Juvančič spet zasedel drugo mesto, Žan Žujič pa je izboljšal sobotno uvrstitev in je tokrat zasedel 5. mesto. Zvone Pograjc Počitnice v Bobnu Dejavni člani Foto kluba Hrastnik skrbijo, da se galerija Boben, ki deluje v prostorih RR centra v Hrastniku, redno preoblači v sveže, zanimive poglede na prostor okrog nas. Tokratna razstava nosi naslov Počitnice, predstavljena pa so dela, ki so jih avtorji ustvarili minulo poletje. Svoja intimna počitniška doživljanja svojih počitniških okolij obiskovalcem predstavlja trinajst fotografov, članov Foto kluba Hrastnik: Miran Amon, Ciril Bec, Jernej Biderman, Matjaž Kirn, Matevž Kostanjšek, Mitja Ličar, Janez Podbregar, Lovro Rozina, Tilen Sotler, Simon Tanšek, Andrej Zdovc, Jure Zupanek in Vinko Žagar. Razstava bo v Galeriji Boben odprta do 30. junija, ogledate pa si jo lahko, ko je odprt RR center (od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro) ali v času prireditev. Trboveljski prostovoljni in poklicni gasilci v letu 2011 posredovali v 172 primerih Po podatkih Gasilskih zvez zasavske regije ( Hrastnik,Trbovlje in Zagorje ob Savi ) smo zasavski gasilci posredovali v letu 2011 v 359 primerih, opravljenih pa je bilo tudi 991 prevozov vode z gasilskimi avtocisternami ( 4.955.000 l vode ). V zasavski regiji se je v občini Zagorje ob Savi pripetilo 122 dogodkov, v občini Hrastnik 65 dogodkov in v občini Trbovlje 172 dogodkov. V občini Trbovlje je Gasilski zavod ( poklicna gasilska enota ), PGD Trbovlje - mesto, PGD Čeče, PGD Dobovec in PGD Klek, ki skupno operativno delujemo na področju občine in regije posredovalo v 172 primerih. Število in vrste intervencij ;16x intervencije ob prometnih nesrečah, 2x nesreče z nevarnimi snovmi, 1x stanovanjski požar, 4x požar na prevoznem sredstvu,3x dimniški požar, 1x travniški požar, 2x gozdni požar, 1x samovžig premoga, 1x požar v industriji, 1x požar garaže, 10x požar v zabojnikih za smeti, v ostalih 130 primerih pa smo posredovali pri: sprožitvah javljalcev v objektih, odpiranju vozil in stanovanj, črpanju vode - ne v poplavah, zapiranje vode, odstranjevanje drevja, reševanje pogrešanih, starejših in onemoglih, reševanje ljudi iz stanovanjskih dvigal, lažni alarmi, reševanje malih živali, uničevanje osjih in sršenjih gnezd ter pomoči v sosednjih občinah ne samo v primeru nesreč v prometu in nesreč z nevarnimi snovmi (Gasilski zavod je enota širšega pomena za področje Zasavja). V letu 2011 so trboveljski gasilci prepeljali tudi 76 prevozov z gasilskimi cisternami, Gasilski servis Gasilskega zavoda Trbovlje je opravil tudi 3793 pregledov gasilnikov in 992 hidrantov na območju občine Trbovlje in izven nje. Pomembno je da v preteklem letu ni bilo poškodb gasilcev pri opravljanju dela. Tako prostovoljni kot poklicni gasilci v Trbovljah smo mnenja, da smo tudi s službami zaščite in reševanja v občini in regiji dobro sodelovali. Vzorno pa smo sodelovali tudi z občino Trbovlje oz. županom. Poveljnik zasavske regije Poveljnik GZ Trbovlje Srečko Kerin VIGČ l.st. zasavc 19.januar 2012 G3(°m W HMMcD® Trgovina za male živali o°p° Imperial ODPIRALNI ČAS: pon - petek: od 08.00 do 20.00 ure, sobota: od 08.00 do 17.00 ure GSM: 040 512 700 e-mail: imperial.pet@siol.net KJE SE NAHAJAMO? Trgovina Imperial Pet je locirana v strogem centru Zagorja, v neposredni bližini glavne ceste in mestnega parka, na Cesta zmage 16c. KAJ NUDIMO? -pester in širok prodajni asortiman za vse skupine naših ljubljenčkov ( psi, mačke, gledalci, ptice, akvaristika in tudi teraristika ) -VISOKO KVALITETNA HRANA PREMIUM IN SUPER PREMIUM RAZREDA -SVETOVANJE PRI NAKUPU TER PREDSTAVITEV IZDELKOV -PROFESIONALNI NASVETI V SODELOVANJU Z VETERINARJI, KINOLOGI, REJCI ter vrhunskimi AKVARISTI -SODELOVANJE S KINOLOŠKIMI DRUŠTVI tečaji za pse f,tn« m OY4LCKNI \ Hills Eukanuba» m BIOGROOM ■ •* PVC IN ALU OKNA • PVC OKNA IN VRATA • ALU VRATA IN OKNA • KRPAN ŽALUZIJE • ROLETE IN KOMARNIKI • ZIMSKI VRTOVI • OKENSKE POLICE IN ZAKLJUČNA DELA fzplac ia 'k* POSLOVNA ENOTA Ivančna Gorica Stantetova 10,1295 Ivančna Gorica tel.: 01/7878535, faks: 01/7807868 VEKA www.cugelj.si e-pošta: info@cugelj.si Cesta zmage 51 a 03/56-64-064 / servis W[f KßMj ZAGORJE M^\e^ ,„o\»vxsC -c^ert «XO^" .MO'-;<=y.o =:.o\ao-“.4,c,e'"“ . Sei0i'x Ker so časi, ko je treba gledati na vsak evre