ALUMINIJ Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo JANUAR 2018 1 Euroguss 2018 Euroguss je eden vodilnih livarskih sejmov, zajema celotno verigo, vse od vhodnih surovin, preko tehnologij litja in drugih podpornih procesov, do končnih izdelkov in njihove obdelave. Skupino Talum sta na sejmu zastopali družba Talum oziroma poslovni enoti Ulitki in Livarna ter podjetje Talum Servis in inženiring. Naslovnica: Sejem Euroguss 2018, foto: Tomaž Kvas Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2400 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, članica, Lilijana Ditrih, članica, Gregor Jurko, član. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Iz vsebine 4 5 7 8 9 10 11 12 13 15 18 21 22 24 25 26 28 30 31 Uspešno prilagajanje izzivom sodobnosti RR-sprehod po tovarni Inovativnost v letu 2017 V koraku s časom – prenova procesov Nova transformatorska postaja Sodelovanje s podjetjem PanTrac Okoljsko zunanje poročanje – tekma s časom Recertifikacija po novi izdaji standardov Spletna podoba podjetja Videonadzor Izzivov nam ne bo zmanjkalo La dolce vita (Sladko življenje) Nasmeh na otroških licih Euroguss 2018 Mladi gasilec Na obisku v Impolu Praznične zaobljube Marčevski in decembrski rekord Ostanite vitki Križanka 4 8 9 12 17 18 22 23 24 25 28 29 ALUMINIJ številka 1, stran 3 O digitalizaciji v zadnjem času veliko govorimo in pišemo, v prihodnosti pa bomo nanjo gledali kot na nekaj vsakda- njega, saj bo digitalni pristop postal del našega življenja. Ko se bomo čez čas ozirali nazaj, se bomo najverjetneje čudili, kako smo brez vseh teh novodobnih tehnologij in pristopov sploh preživeli. Podobno se je zgodilo s prenosnimi telefo- ni, raznimi internetnimi platformami, računalniki … Če danes prideš v službo in te na mizi ne pričaka osebni računalnik, svojega dela po večini sploh ne moreš opraviti. Prav zaradi tega se bo v prihodnje na straneh časopisa Aluminij pojavljalo veliko vsebin, povezanih tako z digitalnimi premiki kot tudi s kadri, ki bodo morali biti primerno usposobljeni za učinkovito ravnanje z njimi. Tehnologija bo na- mreč v zelo kratkem času spremenila naše vsakdanje delovno okolje in delovna mesta. Nekatera podjetja se tega zavedajo in so digitalizacijo že vgradila v svojo strategijo, spet druga pa se izogibajo napredni tehnologiji – to bo na dolgi rok zanje pogubno. Spremembe so namreč neizogibne in se dogajajo na dva vzporedna načina. Prvi način se dogaja v sami tehnologiji, drugi način pa je proces digitalizacije naše miselnosti, ki poteka v naši zavesti in podzavesti. Lahko imamo namreč odlične »tehnološke igračke«, pa nam to prav nič ne pomaga, če jih ne znamo pravilno in učinkovito uporabljati ali če misel o uporabi zavračamo. Zato je digitalna miselnost proces, ki se mu bomo morali preprosto prepustiti. Mlajšim generacijam, ki so odraščale z računalniki in pametnimi telefoni, je pri tem lažje. A nič zato. Generacijski izziv prinaša namreč prav možnost sodelovanja oziroma možnost obojestranskega prenašanja znanj in predvsem izkušenj, ki so jih starejši sodelavci dobili pri svojem delu. Te izkušnje so neprecenljive. Seveda pa digitalizacija v svojem procesu – tako kot vsaka stvar – poleg civilizacijskega prispevka prinaša tudi pasti, ki jih nikakor ne bi smeli prezreti ali ignorirati. Kakšne so te pasti, morda najbolje opiše odlomek iz knjige Sapiens, Kratka zgodovina človeštva avtorja Yuvala Noaha Harrarija. Že res, da je knjiga poljudno zapisana, a kljub temu povprečen bralec v njej zazna obet prihodnosti in pasti, v katere se na dolgi rok človeštvo ne bi smelo ujeti. Naj v nadaljevanju povzamem vsaj eno, ki bo razburkala vašo domišljijo: »Izmed vseh projektov, ki jih trenutno razvijajo, je najbolj revo- lucionaren poskus oblikovanja neposrednega dvosmernega vmesnika med možgani in računalnikom, ki bo računal- nikom omogočal branje električnih signalov človeških možganov in hkrati oddajanje signalov, ki jih bodo lahko brali možgani. Kaj, če bi take vmesnike uporabili za neposredno povezavo med več možgani, s čimer bi ustvarili nekakšno medmožgansko mrežo? Kaj bi se zgodilo s človeškim spominom, človeško zavestjo in istovetnostjo, če bi imeli možgani neposredni dostop do banke kolektivnega spomina? En kiborg (kibernetični organizem – pol človek, pol robot) bi na primer lahko pridobil spomine drugega. Zanje ne bi slišal oziroma o njih ne bi bral v avtobiografijah in si jih predstavljal, temveč bi se jih neposredno spominjal, kot da bi bili njegovi. Kaj se zgodi z idejami o jazu in istovetnosti spolov, ko duh postane kolektiven? Kako bi se lahko spoznali ali sledili svojim sanjam, če te ne bi bile več v vašem duhu, temveč v nekem skupnem rezervoarju hotenj? Tak kiborg ne bi bil več človeško bitje. Bil bi nekaj povsem drugačnega. Bil bi tako korenito drugačno bitje, da si filozofskih, duševnih in političnih posledic ne moremo niti predstavljati.« Morda se vam bodo zgornje besede zdele znanstvena fantastika in nekaj zelo oddaljenega, v resnici pa je to razvoj, ki se pravkar dogaja. Že res, da se naši strahovi in upi, ki jih polagamo v naročje digitalizacije in robotizacije, ne bodo uresni- čili tako, kot si jih zdaj predstavljamo, saj so zadeve za nas še nedojemljive. Vsekakor pa se bodo zgodili in postopoma postali del naše vsakdanjosti. Ali je to dobro ali ne, pa bo pokazal čas. Do takrat pa se prepustimo potovanju v do zdaj še nepredstavljivo prihodnost. p UVODNIK Digitalizacija ali naložba v spremembe Tehnologija bo namreč v zelo kratkem času spremenila naše vsakdanje delovno okolje in delovna mesta.« » Foto: Srdan Mohorič ALEKSANDRA JELUŠIČ GLAVNA UREDNICA ALUMINIJ številka 1, stran 4 Uspešno prilagajanje izzivom sodobnosti Poslovni izid smo več kot podvojili Leto 2017 je za nami in januar je čas za pregled poslovnih rezultatov, ki smo jih dosegli, ter za planiranje rezultatov v letu, ki je pred nami. Lahko smo zadovoljni, saj smo lani v primerjavi z letom 2016 poslovni izid več kot podvojili. Dober finančni rezultat pa ni razlog za evforijo in počitek na lovorikah; tudi v prihodnosti nas čaka še veliko izzivov in priložnosti, ki se jih bomo morali pogumno lotiti, če bomo želeli slediti začrtanim ciljem. Na določene dejavnike nimamo vpliva Poslovni rezultat, ki ga izkazujemo v poslovnem poročilu, je odraz naših lastnih prizadevanj, delno pa je pogojen tudi z nepredvidljivimi doga- janji na trgu aluminija, na katerega nimamo vpliva. Odvisen je torej od doseženih premij naših proizvodov, od intenzivnega dela na trgu z na- menom povečanja prodaje, od razvojnih aktivnosti za zagotavljanje ure- sničevanja strateških usmeritev z namenom prestrukturiranja prodajnih programov v skupini Talum ter od ukrepov na področju stroškovne učinkovitosti. Doseganje višje dodane vrednosti V srednjeročni strategiji smo si kot cilj zadali doseganje višje dodane vrednosti. Finančni rezultati izkazujejo, da nam je v zadnjih petih letih to uspelo uresničiti. Tudi v prihodnosti si bomo prizadevali delovati v tej smeri, saj se zavedamo, da je trg primarnega aluminija zaradi tržnih in borznih nihanj dokaj nepredvidljiv. Cilji za leto 2018 • Planiran obseg prodaje: 145.400 ton aluminija. • Planiran poslovni izid skupine Talum: 3,9 milijona evrov. Kaj bo v letu 2018 pomembno vplivalo na poslovanje skupine Talum? • Okoliščine v panogi, • nabavni pogoji na področju osnovnih surovin, • zaostrena situacija na trgu dela, • izzivi digitalizacije, • ukrepi države … Nabavni pogoji na področju osnovnih surovin Na nabavne pogoje surovin vpliva Kitajska, ki presega polovico svetov- ne proizvodnje aluminija. Država izvaja aktivnosti za zmanjševanje pro- izvodnje aluminija v posameznih provincah s pomočjo okoljskih zahtev, kar vpliva na oskrbo s surovinami tako na materialnem kot cenovnem področju. Ocenjujemo, da bo otežena situacija pri oskrbi s surovina- mi imela velik vpliv na poslovanje skupine Talum, saj bo bolj vplivala na vhodne cene surovin kot na prodajne cene proizvodov iz aluminija. Višje cene surovin posledično vplivajo tudi na višje cene energije, zaradi česar smo poleg intenzivnega zagotavljanja surovin že pospešili tudi ak- tivnosti za dolgoročno oskrbo z energijo. Kljub oteženim okoliščinam pri zagotavljanju surovin pa povpraševanje po proizvodih iz aluminija ostaja relativno veliko, zaradi česar planiramo nekoliko povečan fizični obseg prodaje in proizvodnje. Zaostrena situacija na trgu dela S problemom zagotavljanja ustreznega strokovnega kadra in kadra na- sploh se soočajo podjetja v vseh panogah. Izzivi in pasti digitalizacije V skupini Talum se vse bolj zavedamo pomena digitalizacije in njenega vpliva na zagotavljanje konkurenčnosti, in to ne samo kot načina za zmanjševanje stroškov, temveč tudi kot poti do novih proizvodov in storitev. Največji izzivi na tem področju so povezani: • z usposobljenostjo in pripravljenostjo zaposlenih, • z visokimi stroški novih tehnologij in • z zaščito podatkov. Na področju digitalizacije nas čaka zahtevna domača naloga, predvsem na področju optimizacije poslovnih procesov, podprtih z uporabo so- S problemom zagotavljanja ustreznega strokovnega kadra in kadra nasploh se soočajo podjetja v vseh panogah.« » UPRAVA FOTO: SPLET ALUMINIJ številka 1, stran 5 dobnih informacijskih tehnologij, kar nam bo omogočilo boljši izkori- stek gospodarskih kategorij v vseh segmentih poslovanja. Ukrepi države V gospodarstvu pričakujemo tudi ukrepe države. Ti ukrepi se nanašajo na: • spremembe izobraževalnega sistema, • promocijo raziskovalnih aktivnosti, • podporo nadaljnjemu izobraževanju že zaposlenih delavcev, • zagotavljanje kakovostnih širokopasovnih omrežij, • spodbujanje mladih talentov, • sprejemanje zakonodaje na področju varstva podatkov, • davčne spodbude, • ukrepe, povezane z digitalizacijo … Vse navedene izzive lahko premagamo samo s pomočjo naših sodelav- cev, z njihovo pripravljenostjo na prilagajanje novim razmeram in na vključevanje v proces učenja oziroma dodatnega izobraževanja ter z ak- tivnim vključevanjem v inovacijski proces. Samo tako se bomo na dolgi rok sposobni prilagajati novim zahtevam sodobnega časa. p Daniel Lačen, član uprave Taluma za ekonomsko področje RAZISKAVE IN RAZVOJ RR-sprehod po tovarni V petek, 22. decembra 2017, je služba Strateški razvoj organizirala sprehod po tovarni. Zanj sodelavci niso potrebovali športne obutve, saj je šlo za malo drugačen sprehod, kot smo ga vajeni. Ob 9. uri zjutraj so v veliki sejni sobi namreč pripravili predstavitev, na kateri so svoje projekte predstavili sodelavci iz različnih delovnih okolij. Tako smo dobili celosten vpogled v razvojno-raziskovalno dejavnost, s katero smo se intenzivno ukvarjali v preteklem letu oziroma letih, hkrati pa so sodelavci spregovorili tudi o smernicah in izzivih, ki nas čakajo v prihodnosti. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: SPLET RAZISKAVE IN RAZVOJ Aleksandra Jelušič Foto: Aleksandra Jelušič RR sprehod po fabriki V petek, 22. decembra 2017 je Služba Strateškega razvoja organizirala sprehod po fabriki, za katerega pa sodelavci niso potrebovali športne obutve, saj je šlo za malo drugačen sprehod, kot smo ga vajeni. Ob 9. uri zjutraj so v veliki sejni sobi namreč pripravili prezentacijo, na kateri so svoje projekte predstavili sodelavci iz različnih delovnih sredin. Tako smo dobili celotni vpogled v razvojno-raziskovalno dejavnost, s katero smo se intenzivno ukvarjali v preteklem letu oziroma letih, hkrati pa so sodelavci spregovorili tudi o smernicah ter izzivih, ki nas čakajo v prihodnosti. Namen tovrstnega RR sprehoda oz. srečanja je seznanitev zaposlenih o razvojno-raziskovalni dejavnosti znotraj ograje Taluma. Prikazane so bile aktivnosti, ki so plod sodelovanja z našimi kupci, z namenom kako ustreči kupcu oz. kaj mu lahko dodatno ponudimo. Zavedati se moramo, da imamo v Talum-u ogromno znanja, veliko potenciala za izboljšave, v sodelovanju s kupcem, pa lahko z raziskavami hitreje pridemo do boljših rezultatov. Predavanja so zajemala predstavitve raziskovalnih dosežkov od proizvodnje primarnega aluminija, proizvodnje rondelic, drogov, ulitkov, izparilnikov, prikazan pa je bil tudi aplikativni razvoj z predstavitvijo razvoja novih strojev in nadgradnje tehnologij. Želimo si, da bi tak RR ALUMINIJ številka 1, stran 6 Predstavitev je povezoval dr. Stanko Kores, vodja Strateškega razvoja. Poudaril je, da je brez inženirjev in raziskovalno-razvojne dejavnosti znanost le filozofija, in ob koncu povzel raziskovalno-razvojne izzive, pred katere bo v prihodnosti postavljen Talum. p Vtisi sodelavcev Boštjan Sagadin Predstavitev projektov, ki pravkar potekajo ali pa še bodo, je vsekakor dobrodošla. Tako večji krog zaposlenih spozna delo in dosežke na po- dročju razvoja in se seznani z njimi. Morda pa tudi tako najdemo kaj skupnega v različnih dejavnostih in projektih, kar lahko pripomore k boljšemu delu nas vseh. Vsekakor je to začeto prakso treba nadaljevati. Janko Ferčec Dogodek, ki je bil namenjen predstavitvi raziskovalno-razvojnega dela, ki ga opravljajo sodelavke in sodelavci v posameznih enotah v našem podjetju, je koristen vir informacij in tudi novega znanja. Iz njihovih pristopov in načinov reševanja raziskovalno-razvojnih izzivov se lahko naučimo metod dela, ki so jih uporabili, podobne metode dela pa lahko uporabimo pri izzivih, s katerimi se srečujemo tudi sami pri svojem delu. Ob takih priložnostih lahko izvemo, kateri izzivi in problematike so v posameznih enotah aktualni. Na splošno je spodbujanje prenosa znanja, ki poteka na takih predstavitvah, koristno za nas zaposlene, ki delamo na raziskovalno-razvojnem področju. sprehod opravili vsaj enkrat letno in se tako seznanili z raziskavami in novostmi na dvorišču Talum-a. Dr. Stanislav Kores Dogodek je povezoval dr. Stanko Kores, vodja Strateškega razvoja, ki je poudaril, da je brez inženirjev in raziskovalno razvojne dejavnosti znanost le filozofija in ob koncu povzel raziskovalno-razvojne izzive, pred katere bo v prihodnosti postavljen Talum. Slika 1: Raziskovalno-razvojni izzivi, pred katere bo postavljen Talum Vtisi sodelavcev Janko Ferčec Dogodek, ki je bil namenjen predstavitvi raziskovalno-razvojnega dela, katerega izvajajo sodelavke in sodelavci po posameznih enotah v našem podjetju je koristen vir informacij in tudi novega znanja. Iz njihovih pristopov in načinov reševanja raziskovalno razvojnih izzivov se lahko naučimo metod dela katere so uporabili in podobne metode dela uporabimo, pri izzivih s katerimi se srečujemo tudi sami pri svojem delu. Ob takih priložnostih lahko izvemo kateri izzivi in problematike so aktualne v posameznih enotah. Na splošno je spodbujanje prenosa znanja, ki se izvajajo na takih dogodkih koristno za nas zaposlene, ki se ukvarjamo in delamo na raziskovalno razvojnem področju. Namen takega RR-spre- hoda oziroma srečanja je seznanitev zaposlenih z razvojno-raziskovalnimi dejavnostmi v Talumu. Prikazane so bile dejavno- sti, ki so plod sodelovanja z našimi kupci, namen pa je bil ugotoviti, kako ustre- či kupcu oziroma kaj mu lahko še ponudimo. Zave- dati se moramo, da imamo v Talumu ogromno zna- nja, veliko potenciala za izboljšave, v sodelovanju s kupcem pa lahko z razis- kavami hitreje pridemo do boljših rezultatov. Predavanja so zajemala predstavitve raziskovalnih dosežkov od proizvodnje primarnega aluminija do proizvodnje rondelic, drogov, ulitkov in izparil- nikov, prikazan pa je bil tudi aplikativni razvoj s predstavitvijo razvoja no- vih strojev in nadgradnje tehnologij. Želimo si, da bi tak RR-sprehod opravili vsaj enkrat letno in se tako seznanili z raziskavami in novostmi na dvorišču Ta- luma. Dr. Stanislav Kores Raziskovalno-razvojni izzivi, pred katere bo postavljen Talum ALUMINIJ številka 1, stran 7 INOVATIVNOST Inovativnost v letu 2017 VESNA KOŠIR V obdobju od januarja do decembra 2017 smo prejeli 1134 inovacijskih predlogov, kar je več kot v enakem obdobju lani (v obdobju od januarja do decembra 2016 je bilo evidentiranih skupaj 1016 predlogov). Na ravni skupine dosegamo 0,86 predloga na zaposlenega, kar je več kot leta 2016, ko smo dosegli 0,8 predloga na zaposlenega. Struktura odobrenih predlogov: • 1077 koristnih predlogov, • 6 tehničnih izboljšav. Največ predlogov v letu 2017 so podali v PE Rondelice (1,22 na za- poslenega). V obdobju od januarja do decembra 2017 je predloge po- dalo 365 različnih predlagateljev. Glede na to, da se je lansko leto povečalo število zaposlenih, je v procesih inoviranja kljub temu ak- tivno sodelovalo skoraj 28 odstot- kov zaposlenih. Na razpisu Štajerske gospodarske zbornice za izbor najboljših inovacij v Podravju 2017 smo prejeli dve srebrni priznanji, in to za naslednji inovaciji: • Optimizacija obnove katodnega korita elektroliznih celic, avtor Drago Švagan, PE Aluminij, • Gravitacijsko kokilno litje aluminija z namenskim vakuumskim dozirnikom, avtorji Igor Turnšek, Tadej Dobrun, Tomi Lendero in Borut Ko- stanjevec, Servis in inženiring, d. o. o., ter Aleš Predikaka in Tomi Eržen, PE Ulitki. V akciji Upam si! 2017 smo zabeležili rekordno število predlogov: 77 predlagateljev je podalo kar 114 predlogov. Na dnevu inovativnosti smo podelil tri nagrade za množično inoviranje za obdobje od avgusta 2016 do septembra 2017, pet nagrad za ideje, pridobljene v akciji Upam si!, in devet nagrad s področja profesionalnega inoviranja oziroma tehničnih izboljšav. p INOVATIVNOST Inovativnost v letu 2017 Vesna Košir V obdobju od januarja do decembra 2017 smo prejeli 1134 inovacijskih predlogov, kar je več kot v enakem obdobju lani (v obdobju od januarja do decembra 2016 je bilo evidentiranih skupaj 1016 predlogov). Na ravni skupine dosegamo 0,86 predloga na zaposlenega, kar je več kot leta 2016, ko smo dosegli 0,8 predloga na zaposlenega. Struktura odobrenih predlogov: • 1077 koristnih predlogov, • 6 tehničnih izboljšav. Največ predlogov v letu 2017 so podali v PE Rondelice (1,22 na zaposlenega). V obdobju od januarja do decembra 2017 je predloge podalo 365 različnih predlagateljev. Glede na to, da se je lansko leto povečalo število zaposlenih, je v procesih inoviranja kljub temu aktivno sodelovalo skoraj 28 odstotkov zaposlenih. Na razpisu Štajerske gospodarske zbornice za izbor najboljših inovacij v Podravju 2017 smo prejeli dve srebrni priznanji, in to za naslednji inovaciji: • Optimizacija obnove katodnega korita elektroliznih celic, avtor Drago Švagan, PE Aluminij, • Gravitacijsko kokilno litje aluminija z namenskim vakuumskim dozirnikom, avtorji Igor Turnšek, Tadej Dobrun, Tomi Lendero in Borut Kostanjevec, Servis in inženiring, d. o. o., ter Aleš Predikaka in Tomi Eržen, PE Ulitki. V akciji Upam si! 2017 smo zabeležili rekordno število predlogov: 77 predlagateljev je podalo kar 114 predlogov. Na dnevu inovativnosti smo podelil tri nagrade za množično inoviranje za obdobje od avgusta 2016 do septembra 2017, pet nagrad za ideje, pridobljene v akciji Upam si!, in devet nagrad s področja profesionalnega inoviranja oziroma tehničnih izboljšav. Ne zamudite Februar 2017 3. februar Tradicionalna Obarjada 7. februar Obisk gostov z Ljudske univerze Slovenska Bistrica 23. februar Občni zbor krvodajalcev Taluma NAPOVEDNIK DOGODKOV ALUMINIJ številka 1, stran 8 Na pot sprememb procesov smo stopili že pred leti Kot primer prenove procesa omenimo projekta MPPAl1 in MPPAl2, pri katerih smo modernizirali proizvodnjo primarnega aluminija z naj- modernejšo tehnologijo in računalniškim krmiljenjem elektroliznega procesa. Z inovativnimi pristopi ostajamo najučinkovitejši pri proizvo- dnji primarnega aluminija, saj porabimo najmanj električne energije za tono proizvedenega aluminija na svetu. Primeri v praksi V nadaljevanju navajamo nekaj primerov spremembe procesov, ki smo jih v prakso pred nedavnim že vpeljali. Primer prenove procesa v primarni proizvodnji je vpeljava meritve STARprobe in-situ v redno uporabo za analitiko elektroliznega proce- sa. To je prispevalo k skrajšanju časa meritev (prej so bili rezultati znani v osmih urah, zdaj v 3–5 minutah), posledično pa to pomeni znižanje stroškov in zagotavljanje boljših razmer za delo, najpomembneje pa je, da izboljšuje tokovni izkoristek. Prav tako smo se lotili optimizacije procesov z avtomatizacijo in roboti- zacijo in v marsikaterem proizvodnem okolju izboljšali delovne razmere in kakovost proizvodov. Omeniti je treba tudi vpeljavo STP-jev (spremljanje tehnoloških podat- kov) v proizvodne procese, ki smo jih v času prenove osrednjega ERP IS LN (enterprise resource planning informacijski sistem LN) temeljito prenovili in ustvarili enovito platformo za vse naslednje STP-je. To zdaj nedvomno dokazujemo z implementacijo novega STP-ja Izparilniki, pri katerem bomo učinkovito uporabili že obstoječo platformo in nad- gradili samo posebnosti za ta proizvodni program. Ključna značilnost STP-jev je učinkovito spremljanje tehnoloških parametrov in avtomat- ski zajem podatkov, kjer je to le mogoče. Z ustrezno povezavo z IS LN pa smo omogočili, da se podatki zajamejo samo na izvoru. Velike korake smo naredili tudi pri prenovi poslovnih procesov. Z im- plementacijo ERP IS LN in DS BC (dokumentni sistem BusinessCon- nect) smo namreč ustvarili vse možnosti za še učinkovitejšo optimiza- cijo poslovnih procesov. Vztrajno sledimo novim tehnologijam in jih poskušamo v relativno kratkem času tudi uporabiti pri izboljševanju procesov. Preteklo leto smo s postavitvijo podatkovnega centra na rezervni lokaci- ji zagotovili temeljne osnove za zanesljivo delovanje digitalnih procesov. Povzamemo lahko, da je Talum že nekaj časa vpet v proces digitalne transformacije in da bo prenova procesov (poslovnih in proizvodnih) postala naš vsakdanjik. Z nadaljnjo učinkovito uporabo digitalnih tehnologij in Industrije 4.0 bomo tako lahko z roko v roki še najprej izboljševali in modernizirali naš Talum. Ne nazadnje je to proces, ki se nikoli ne konča, saj vedno obstajajo možnosti optimizacije in posledično povečanja učinkovitosti tako v proizvodnih kot poslovnih procesih. p DIGITALIZACIJA V koraku s časom – prenova procesov STANISLAV KORES MILICA PIŠEK MATEJ ERNECL FOTO: ARHIV TALUMA, SPLET V dosedanjih številkah časopisa Aluminij je bilo že veliko zapisanega o digitalizaciji, digitalni transformaciji in prenovi (poslovnih) proce- sov z uporabo digitalne tehnologije. Na pot digitalizacije oziroma prenove procesov z digitalnimi tehnologijami stopamo z intenzivnej- šimi koraki, moramo pa se zavedati, da smo na to pot stopili že pred leti. In situ meritev STARprobe v elektrolizi ALUMINIJ številka 1, stran 9 PE UPRAVLJANJE Z ENERGIJO Pomemben vir električne energije Nova TP , postavljena ob zahodni fasadi nekdanje elektrolize A, nado- mešča zastarelo (iz leta 1953) in po moči manjšo TP9 Polnilnica. Ta je bila na lokaciji, kjer stoji danes sodoben objekt za mehansko obdelavo ulitkov. Po velikosti in moči spada nova TP9 Ulital med večje trans- formatorske postaje, saj ima 6 transformatorjev moči 1.600 kVA in je zazankana v 10 kV distribucijsko omrežje industrijske cone Talum. Nova transformatorska postaja bo pomemben vir električne energije za porabnike visokotlačnega litja Ulital in za druge porabnike v obstoječih objektih nekdanje elektrolize A in B. Projekt je zahteval veliko vloženega truda Transformatorsko postajo (gradbeni in elektro del) smo začeli projek- tirati jeseni 2016, gradnja objekta pa se je začela aprila 2017 in je trajala tri mesece. Pred tem je bilo treba prestaviti kar nekaj kabelskih povezav obstoječih porabnikov Ulitkov iz stare TP9 Polnilnica v druge trans- formatorske postaje, kar smo izvedli v lastni režiji in s pomočjo drugih sodelavcev iz Taluma. Vgradnja nizkonapetostne elektroenergetske opreme Po končani gradnji je proizvajalec Schneider Electric začel vgrajevati nizkonapetostno elektroenergetsko opremo, ki se je pokazala kot zelo zanesljiva že v nekaterih drugih transformatorskih postajah v Talumu. Vgradnja srednjenapetostne opreme Srednjenapetostno opremo je proizvedlo in vgradilo mariborsko pod- jetje TSN, s katerim prav tako sodelujemo že mnogo let, hermetično zaprti transformatorji 10/0,4 kV pa so najnovejši izdelek tovarne Ko- lektor Etra iz Ljubljane. Montaža glavne tehnološke opreme Montaža te opreme s pomožnimi omarami in vsemi preizkusi in po- trebnimi meritvami ter vključitev transformatorske postaje v centralni nadzorni sistem in daljinsko upravljanje sta trajala do konca oktobra. Novembra smo uspešno opravili inšpekcijski pregled, saj na osnovi predložene tehnične dokumentacije ter ogleda dejanskega stanja elek- troenergetskih postrojev in naprav nepravilnosti in pomanjkljivosti niso bile ugotovljene. Po pridobljenem inšpekcijskem dovoljenju je bila elek- troenergetska oprema priključena na nazivno napetost dne 24. novem- bra 2017, po uspešnem 24-urnem poskusnem obratovanju pa je bila transformatorska postaja predana v redno obratovanje. Pridobitev uporabnega dovoljenja Zaradi gradnje nove transformatorske postaje in na podlagi Zakona o graditvi objektov smo na Upravno enoto Ptuj podali zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Tehnični pregled objekta je bil izveden 19. de- cembra 2017 in uspešno zaključen brez vsakih pripomb. Prve porabnike električne energije smo začeli priključevati že decembra, s priključitvami novih pa nadaljujemo glede na potrebe proizvodnje. V nenehnem stiku s porabniki Projekt izgradnje nove transformatorske postaje traja, kot lahko vidimo, vsaj eno leto, zato je pomembno, da smo v nenehnem stiku s porabniki in njihovimi razvojnimi plani in programi, saj lahko le tako pravočasno zagotovimo izgradnjo in razvoj energetske infrastrukture za napajanje končnih porabnikov energije. Sodelavci PE Upravljanje z energijo se zahvaljujemo vsem sode- lavkam, sodelavcem in zunanjim partnerjem, ki so sodelovali pri projektu izgradnje nove transformatorske postaje TP9 Ulital, obe- nem pa želimo vsem zaposlenim v Talumu in njihovim družinam vse dobro v novem letu. p Nova transformatorska postaja Lansko leto je bila v poslovni enoti Upravljanje z energijo ena večjih investicij izgradnja nove transformatorske postaje (TP) 9 Ulital. ZLATKO ŠIROVNIK FOTO: ZLATKO ŠIROVNIK ALUMINIJ številka 1, stran 10 PE ALUMINIJ Nemško podjetje PanTrac je eden največjih proizvajalcev specialnih izdelkov na osnovi ogljika. Izdelki so namenjeni predvsem uporabi v avtomobilski industriji, proizvodnji električnih strojev in v panogi železniških prevozov, kjer se PanTracovi kontaktni ogljikovi trakovi uporabljajo kot odjemalci električne energije za hitre vlake in avtobuse – »trole«. V podjetju so patentirali zanesljiv samodejni sistem za spuščanje kontaktnih profi- lov, odjemalcev. V družbi Talum Servis in inženiring izdelujejo jeklene posode, v katere se kasneje nalagajo »zeleni« kontaktni profili. PE Aluminij opravlja sto- ritev kalcinacije »zelenih« kontaktnih profilov po točno predpisanem temperaturnem režimu na Riedhammerjevi peči. Na proizvodni liniji, ki je bila urejena na sredini Riedhammerjeve peči, družba Talum Izparil- niki opravlja nalaganje zelenih profilov v jeklene posode, praznjenje je- klenih posod, čiščenje ogljikovih profilov in odpremo. V družbi Talum Inštitut opravijo tudi vse zahtevane analize materiala. Interes podjetja PanTrac je, da s skupino Talum podpiše večletno po- godbo, po kateri bi pripravili več kot 600 posod na leto. p Sodelovanje s podjetjem PanTrac V letu 2018 bomo v PE Aluminij in skupini Talum pripravili 400 posod kontaktnih profilov za podjetje PanTrac. Uvedba nove storitve v proizvodnem procesu zahteva sodelovanje več poslovnih enot v skupini Talum. NATALIJA VINDIŠ FOTO: SPLET ALUMINIJ številka 1, stran 11 SISTEMI UPRAVLJANJA Seznam poročil je precej dolg, začne pa se s poročilom o ravni dejav- nosti na področju toplogrednih plinov za PE Aluminij, PE Livarna, PE Rondelice in PE Ulitki do 15. januarja. Nato sledi poročilo o vodnih povračilih, to je o načrpanih količinah vode iz naših osmih vodnjakov iz črpališča v Kidričevem; to poročilo je treba zaključiti do zakonskega roka, to je do 31. januarja 2018. Sledi tekma s časom, da bomo v Sistemih upravljanja in Talumu Inštitu- tu postorili vse, kar je treba oddati do 31. marca 2018, in sicer: • poročilo o oceni letnih emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov za skupino Talum, ki jo izdela pooblaščeni izvajalec obratovalnega mo- nitoringa emisij snovi v zrak, to je Talum Inštitut; • poročilo o letnem nadzoru avtomatskega merilnega sistema za trajno merjenje emisij iz elektrolize za PE Aluminij, ki ga prav tako izdela Talum Inštitut; • dve poročili o obratovalnem monitoringu odpadnih vod z napovedjo okoljske dajatve za Talum in Talum, PE Ulitki, ki ju izdela pooblašče- ni izvajalec monitoringa odpadnih vod Talum Inštitut; • poročilo o ravnanju z odpadki tako za nastajanje kot za predelavo odpadnega aluminija za skupino Talum; • poročilo o ravnanju z električno in elektronsko opremo; • poročilo o uporabi ozonu škodljivih snovi; • poročilo o stanju obeh zaprtih odlagališč, pri čemer prilogo o hi- drogeološkem in obratovalnem monitoringu podzemnih vod izdela Talum Inštitut s podizvajalci; • poročilo o obratovalnem monitoringu emisij toplogrednih plinov za PE Aluminij, Livarna in Rondelice; revizijsko poročilo izdela preve- ritelj pri Slovenskem inštitutu za kakovost in je podlaga za predajo emisijskih kuponov v aprilu tekočega leta; • poročilo o uporabi in proizvodnji nevarnih kemikalij, kar zagotavlja- mo vsako leto Uradu RS za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje. Poročila se zdaj oddajajo v glavnem na tri načine: • elektronski način z vnosom podatkov v izdelane različne spletne aplikacije MOP , ARSO, in Urada RS za kemikalije, • v pisni in elektronski obliki, oddani na e-naslove oziroma z dopisom po običajni pošti, in • elektronski način z e-podpisom na e-naslov ARSO. Na poročila v letu 2016 niti ARSO niti inšpekcijski organi niso izdali nobenih pripomb. Naj bo tudi poročanje za leto 2017 tako uspešno. Temelj za to pa so stabilni, dobro obvladovani procesi in naprave. p Okoljsko zunanje poročanje – tekma s časom Tudi za leto 2018 je tako kot za vsako leto značilna izdelava različnih poročil za posamezne segmente okolja, ki jih je treba do konca marca posredovati Agenciji RS za okolje. DR. MARKO HOMŠAK FOTO: SPLET ALUMINIJ številka 1, stran 12 Zadnja recertifikacijska presoja našega poslovanja je bila izvedena leta 2016, nova presoja konec januarja letos pa bo izvedena že po novem standardu ISO 9001:2015 in standardu IATF 16949:2016 kot nadome- stilu za standard ISO/TS 16949. Standard IATF določa zahteve za sis- tem vodenja kakovosti v razvoju in proizvodnji ter, kjer se to zahteva, tudi pri vgradnji in servisiranju proizvodov, namenjenih avtomobilski industriji. Namenjen je vsem proizvajalcem izdelkov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Pri tem »avtomobilska industrija« vključuje pro- izvodnjo osebnih avtomobilov, avtobusov, kamionov in motornih koles, ne pa tudi proizvodnje kmetijskih, industrijskih in drugih izvencestnih vozil. V Talumu bomo po tem standardu recertificirali poslovni proces v PE Livarna in PE Ulitki. Nove zahteve standardov so usmerjene k upoštevanju nenehnih spre- memb, naraščajočih pričakovanj kupcev, potreb po družbeni odgovor- nosti ipd. Največji poudarek bo še naprej na prilagajanju tržnim spre- membam na sistematičen način, z ustreznim obvladovanjem tveganj. Največje novosti so: • kontekst organizacije: celovito strateško načrtovanje, ki nas spodbu- ja, da s temeljitim pregledom poslovnega okolja, novih tehnologij, analize trga ipd. postanemo bolj konkurenčni; • obvladovanje tveganj: koncept, ki nas mora voditi pri izvajanju vseh aktivnosti in odločanju na vseh ravneh in je sestavni del organizacij- ske kulture nenehnih izboljšav; • obvladovanje sprememb: spodbujanje sprememb, sistemsko obvla- dovanje in sledljivost; • nenehno izboljševanje in procesni pristop: strategija, s katero si or- ganizacija zagotavlja dodano vrednost z nenehnim iskanjem novih priložnosti. V zadnjem letu smo v Sistemih upravljanja posvetili veliko pozornosti in konkretnih aktivnosti razumevanju, uvajanju in izvajanju novih zah- tev standardov. Tem zahtevam smo prilagodili dokumentacijo, organi- zirali smo več usposabljanj in različne delavnice. Za izvajanje notranjih presoj po novem standardu smo usposobili tako notranje presojevalce kot tudi lastnike procesov. Nove zahteve standardov so namenjene izboljševanju konkurenčnosti podjetja, če jih bomo seveda ustrezno implementirali. Ključni vpliv na uspešnost izvajanja sistema vodenja kakovosti in na proces nenehnih iz- boljšav imamo vsi zaposleni. Z optimalnimi in kakovostnimi procesi ter izpolnjevanjem zahtev notranjih in zunanjih kupcev bomo dosegli po- zitivne učinke na poslovanje in udejanjili pričakovanja vseh deležnikov (zaposlenih, uprave, lastnikov itd.). Vsi zaposleni se moramo zavedati pomembnosti politike in ciljev kakovosti poslovanja, svojih prispevkov k uspešnosti in seveda tudi negativnih posledic morebitnega neizpolnje- vanja zahtev, ki izhajajo iz sistema vodenja kakovosti. p Recertifikacija po novi izdaji standardov ISO 9001:2015 in IATF 16949:2016 Talum je svoje procese uskladil in certificiral z zahtevami standardov ISO 9001 leta 1996 in ISO/TS 16949 leta 2004. V zadnjih dvajsetih letih sta se standarda dvakrat posodobila, zadnja, tretja sprememba standardov pa je bila izvedena leta 2015. V Talumu smo v prete- klem obdobju poslovanje nenehno posodabljali in ga uspešno usklajevali z novimi zahtevami standardov. Certifikata ISO 9001:2008 in ISO/TS 16949:2009 po 14. septembru 2018 ne bosta več veljavna. MAG. KARMEN ŠIBILA FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ, STANKO KOZEL ALUMINIJ številka 1, stran 13 SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Pomen komuniciranja Odnosi z javnostmi ali krajše PR (angl. public relations) skrbijo za medsebojni odnos med različnimi javnostmi in podjetjem. K javnostim ne uvr- ščamo le medijev in zunanje javnosti, temveč tudi in predvsem zaposlene. Zelo pomembna naloga odnosov z javnostmi je informiranje javnosti, ki mora potekati strateško in dosledno. Tehnološki razvoj in s tem svetovni splet sta tudi na tem področju prinesla široko paleto novih komunika- cijskih orodij. Novodobni komunikacijski kanali Splet nam omogoča neizmerno prilagodljivost hitrim spremembam, ki vladajo na trgu. Uporabniki spleta imamo neomejen dostop do informacij, ki so ažurne in lahko dostopne. V trenutku lahko pridobimo informacijo, ki jo želimo, na primer podatke o nekem podjetju, asortiment njegovih izdelkov, ponudbo, podatke o notranji organiziranosti, fotografije, novice o podjetju in drugo. Na podlagi informacij, ki jih pridobimo, si o njem izoblikujemo »sliko« oziroma »podobo«. Zaradi vsega tega je pomembno, da je komuniciranje podjetja urejeno in regulirano z določenimi pravili, ravno z namenom, da njegova podoba ostaja pozitivna. Celostna grafična podoba Podjetja imajo izdelano celostno grafično podobe (CGP), njen cilj pa je dosledna vizualna komunikacija. Celostna grafična podoba vsebuje oprede- litev osnovnih vizualnih elementov podobe podjetja, kot so na primer logotip, oblika dopisa, pisemske ovojnice, poslovne vizitke, videz elektron- skega podpisa in drugo. Celostni grafični priročnik Taluma si lahko ogledate na intranetnem portalu Službe za odnose z javnostmi. Zaradi velikega števila možnosti, ki nam jih ponuja splet, je pomembno, da se pri komuniciranju podjetja ohranja rdeča nit in določena stopnja kakovosti, pri čemer nas med drugim vodi tudi celostni grafični priročnik podjetja. Komuniciranje prek speta Komuniciranje prek spleta lahko poteka po elektronski pošti, na spletnih straneh, forumih, družbenih omrežjih in drugje. Omogoča nam uporabo različnih platform, na katerih se lahko povezujemo z drugimi uporabniki. Mednje se uvrščajo družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram, YouTube, LinkedIn in Twitter. Ta omrežja lahko postanejo tudi orodje komunikacije podjetja, saj nam omogočajo različne oblike povezovanja in predstavljanja vsebine. Spletna podoba podjetja Spletno komuniciranje se je razvilo v drugi polovici 20. stoletja in predstavlja pomemben razvojni mejnik v zgodovini človeške komu- nikacije. Svetovni splet nam danes daje neomejene možnosti za izražanje in pridobivanje informacij. Spletna komunikacija je postala nepogrešljiv del komuniciranja podjetja, katerega strateško pomembno orodje so odnosi z javnostmi. MARJETKA OREL FOTO: MARJETKA OREL Viri: Mesojedec, Tadeja. 2012. Socialno podjetništvo. Ljubljana: Salve. Franko, Barbara. 2008. Poslovno komuniciranje preko spleta. Univerza v Mariboru. Obrez, Alen. 2015. Spletna komunikacija kot orodje trženja in odnosov z javnostmi. Univerza v Mariboru. www.statista.com. Spletna komunikacija podjetja je pomemben del njegove podobe, zato moramo ob vsaki objavi premisliti o njeni primernosti glede na kanal in ciljno javnost, ki jo želimo nagovoriti. Paleta različnih spletnih orodij nam omogoča, da to naredimo na način, ki bo zanimiv za uporabnike, kar je poleg zanimive vsebine tudi pogoj, da bomo na spletu dobro opaženi. Kljub temu da vedno več komunikacije poteka preko spleta, pa Talum svoje zaposlene informira tudi po analognih kanalih komuniciranja. Tiskane novice, oglasne deske, osebna vabila in časopis Aluminij tako ostajajo nepogrešljiv del odnosa med nami talumovci. ALUMINIJ številka 1, stran 14 Pregled Talumovih platform za komuniciranje V nadaljevanju sledi opis spletnih platform. Talumov profil na Facebooku Facebook je spletno družbeno omrežje, namenjeno komuniciranju, vzpostavljanju družbenih odnosov in raz- vedrilnim vsebinam. Lani je imel Facebook 2,07 milijarde uporabnikov. Je omrežje, ki dopušča bolj sproščene oblike komuniciranja in veliko prostora za kreativnost. V zadnjem mesecu si je Talumov profil na Facebooku vsak dan ogledalo v povprečju 37 uporabnikov. Najbolj gledane so objave o prostih delovnih mestih in repor- taže o dogodkih v podjetju. Uporabniki si Talumov profil najpogosteje ogledujejo v petek in soboto zvečer. Spletna stran talum.si Prvi korak marsikaterega podjetja je izdelava spletne strani. Na njej lahko predstavi svojo ponudbo in se predstavi prek komunikacijskega kanala, ki ga uporablja 3,42 milijarde uporabnikov. Spletna stran je zrcalo podjetja in v veliko primerih prvi stik potencialnega kupca s podjetjem. Talum je svojo spletno stran obnovil aprila 2017. V enem dnevu jo v povprečju obišče 177 uporabnikov spleta. Najbolj gledana rubrika so novice, sledijo vstopna stran, prosta delovna mesta in novice v angleškem jeziku. Uporabniki spleta Talumovo sple- tno stran največkrat obiščejo v ponedeljek in sredo dopoldne. Talumov profil na Y ouTubu YouTube je spletna javna komunikacijska stran, ki jo podjetja lahko uporabijo za svojo predstavitev ter za predstavitev svojih izdelkov in storitev v videoposnetkih. Od julija 2015 je bilo na YouTubu vsako minuto v povprečju deljenih 400 ur videoposnetkov. Talumov profil na YouTubu je bil vzpostavljen avgusta 2017. Do danes si je naše videoposnetke ogledalo 565 uporabnikov. Največ ogledov je deležen predstavitveni film skupine Talum in videoposnetek o vrednotah, h katerim stremimo talumovci. Intranetni portal skupine Talum Intranet je zasebno zavarovano omrežje v podjetju, namenjeno interni komunikaciji. Omogoča vpogled v različne module in dostop do njih. Moduli omogočajo pridobivanje informacij velikemu številu zaposlenih, bodisi za pomoč pri delu ali za obveščanje z različnimi informacijami. Služba za odnose z javnostmi intranet uporablja kot orodje za informiranje zaposlenih o informacijah, relevantnih za Talumovo delovanje, in in- formacijah, relevantnih za zaposlene. Leta 2016 je bilo na intranetu objavljenih 255 novic, lani pa 560. V to število so vštete tudi novice, ki se zaposlenim prikazujejo na dveh informacijskih zaslonih v jedilnici. p Talumov profil na LinkedInu LinkedIn je družbeno poslovno omrežje, na katerem se posameznik ali podjetje lahko povezuje s strokovnja- ki s svojega področja, širi svojo družbeno mrežo in si ustvarja strokovni ugled na spletu. Leta 2016 je imelo omrežje LinkedIn približno 467 milijonov uporabnikov. Strategija komuniciranja Talumovega profila je v pripravi. Vzpostavljeni profil z osnovnimi informacijami pa si je v pol leta ogledalo 270 uporabnikov. ALUMINIJ številka 1, stran 15 OPIS PROCESOV Videonadzor BORIS KUHAR ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ARHIV TALUMA Verjetno si pred nekaj de- setletji nihče ni predsta- vljal, da bodo nekoč za varnost našega življenja in dela skrbele tudi kamere. Videonadzor ima tako kot vsaka stvar svoje prednosti in slabosti. Prednost pri- naša takrat, kadar človeku olajša delo in življenje, v smislu, da poskrbi za nje- govo varnost ali prepreči neljube dogodke. Kadar pa je videonadzor zlorabljen, pa lahko ima zelo negativ- ne posledice. Da do zlorab ne bi prihajalo, poskrbijo zakonski okviri, ki so na tem področju zelo strogi, kar je tudi prav. V nadalje- vanju bomo tokrat opisali videonadzor kot del stori- tev družbe Vargas-Al, ki ga družba izvaja za notranje in zunanje naročnike. ALUMINIJ številka 1, stran 16 Storitev videonazora Storitev montaže in servisiranja videonadzornih sistemov smo v Var- gas-Alu uvedli pred štirimi leti. Sprva je bil na tem področju zaposlen le en sodelavec. Menili smo namreč, da bomo z enim samim človekom lahko obvladovali storitve vzdrževanja varovalnih sistemov na obmo- čju Taluma. Nato pa smo začeli naše storitve intenzivno ponujati tudi na zunanjem trgu. To pomeni, da se je povečal obseg dela, s tem pa se je pojavila tudi potreba po novih sodelavcih. Tako danes ponujamo storitev videonadzora v Talumu, kjer imamo trenutno nameščenih 266 kamer, ter zunaj tovarne, kjer smo 39 novim naročnikom (fizične in pravne osebe) namestili 273 kamer. Ustrezno usposobljeni sodelavci V družbi Vargas-Al je trenutno zaposlenih 59 sodelavcev, pet med njimi se jih ukvarja z montažo in vzdrževanjem sistemov varovanja. V ekipo so vključeni: Bojan Herga (vodja ekipe), Boštjan Korošec in Boštjan Kukovec (tehnika) ter Marko Štefanič in Peter Pernat (izpolnjujeta po- goje za tehnika). Prenova videosistema v Talumu V Talumu postopoma poteka prenova videonadzora, saj prehajamo z analognega na digitalni način. Na novo bodo določene tudi odgovor- nosti. Le tako bo videonadzorni sistem obvladljiv. Za prenovo smo se odločili, ker je analogni sistem zastarel, posnetki, ki jih pridobimo s temi kamerami, pa niso dovolj jasni. Stare analogne kamere počasi menjuje- mo s sodobnejšimi tudi v proizvodnji. To je zelo praktično, saj s kamero ves čas snemamo sam proces, in če se okvari stroj ali telesno poškoduje zaposleni, lahko te posnetke pregledamo in analiziramo. Na ta način lahko odpravimo napake in preprečimo morebitne nadaljnje poškodbe oziroma škode. Nakup ali najem videosistema? Naročniki imajo v povezavi z videosistemom različne zahteve in želje. Nekateri kupci se odločijo za nakup, kar pomeni, da je po nakupu sistem v njihovi lasti, drugi pa za najem, kar pomeni, da je naprava še vedno v naši lasti in da jo naročnik uporablja v času, ki je določen v pogodbi. Naročnikom bi bolj svetovali najem kot nakup videosistema, saj se s tem strošek porazdeli in ni enkratne investicije, po drugi strani pa smo pri najemu mi sami odgovorni za brezhibno delovanje sistema in ga tudi servisiramo ter za delovanje znotraj zakonskih okvirov in prilagajanje na spremembe. Tako se skrbniku ni treba ukvarjati s sistemom, temveč samo uporablja storitev. Naročnik lahko sistem najame najmanj za dobo 5 let. Dodatne storitve Poleg nakupa oziroma najema videosistema ponudimo kupcu ali naroč- niku tudi svoje storitve s področja varovanja. Nekateri se z videonad- zorom želijo ukvarjati sami. Pri takšnih posameznikih poskrbimo le za montažo sistema in jih seznanimo z zakonskimi določili. Spet drugi pa si želijo, da je sistem prek interneta povezan z nami. V tem primeru se videoposnetki, ki jih posname nadzorna kamera, shranjujejo pri nas in smo tudi mi sami odgovorni zanje. Prvi stik s stranko Stranka, ki si želi vgraditi videonadzor, stopi v kontakt z nami tako, da nam piše ali nas pokliče. Tehnik, ki prevzame stranko, se seznani z nje- nimi željami in potrebami. V nadaljevanju naredimo ogled in na podlagi tega izdelamo individualno ponudbo. Ko je sistem naročen in doba- vljen, ga pred montažo najprej preizkusimo, da vse deluje brezhibno. Montaža videonadzora Glede na izbiro sistema se prilagodi tudi vgradnja. Število tehnikov v ekipi, ki se lotijo vgradnje videonadzora, je odvisno od zahtevnosti sis- tema in velikosti objekta, ki ga bomo opremili z videonadzornim siste- mom. Včasih je mogoče sistem vgraditi v enem dnevu, lahko pa traja tudi dlje. Naprava se nato poveže z računalnikom ali mobitelom, odvi- sno od želja stranke. Spremljanje kamer Mnogi si še vedno predstavljajo, da videonadzor poteka tako, da nekdo 24 ur sedi ob ekranu in skrbno opazuje, kaj se na varovanem objektu dogaja. Ja, tudi to je mogoče, a je povezano z velikimi stroški, zato se stranke za ta način odločajo redkeje, pa še to samo za določeno obdo- bje. V glavnem pa smo odgovorni za shranjevanje videoposnetkov in za nadzor, da sistem ves čas brezhibno deluje, saj je pogost problem, da posnetkov sploh ni ali da niso ustrezne kakovosti. ALUMINIJ številka 1, stran 17 Videoposnetki Ko stranka potrebuje videoposnetek kamere, zanj zaprosi pri nas. V skladu z zakonodajnimi okvirji mu naša ekipa posnetek izvozi iz sistema in dogodek zabeleži v dnevnik o videonadzoru. S tem se zagotavljata sledljivost in varnost zasebnih podatkov. Posnetek lahko zaseže tudi katera druga institucija (na primer policija), vendar mora imeti zanj ustrezno odredbo. 25 let delovanja in sprememba loga družbe Vargas-Al Letos družba Vargas-Al obeležuje 25 let svojega delovanja. O tem bomo več zapisali ob obletnici. Družba se je lani od- ločila za spremembo loga, pod katerim je prepoznavna. Šlo je za drobne spremembe, tako da je sam logo zdaj bolj čist in enostavnejši. Verjamemo, da ga je okolje dobro sprejelo. trgu. To pomeni, da se je povečal obseg dela, s tem pa se je pojavila tudi potreba po novih sodelavcih. Tako danes ponujamo storitev videonadzora v Talumu, kjer imamo trenutno nameščenih 266 kamer, ter zunaj tovarne, kjer smo 39 novim naročnikom (fizične in pravne osebe) namestili 273 kamer. Ustrezno usposobljeni sodelavci V družbi Vargas-Al je trenutno zaposlenih 59 sodelavcev, pet med njimi se jih ukvarja z montažo in vzdrževanjem sistemov varovanja. V e k i p o so vključeni: Bojan Herga (vodja ekipe), Boštjan Korošec (tehnik), Boštjan Kukovec (tehnik), Marko Štefanič (izpolnjuje pogoje za tehnika) in Peter Pernat (izpolnjuje pogoje za tehnika). Prenova videosistema v Talumu V Talumu postopoma poteka prenova videonadzora, saj prehajamo z analognega na digitalni način. Na novo bodo določene tudi odgovornosti. Le tako bo videonadzorni sistem obvladljiv. Za prenovo smo se odločili, ker je analogni sistem zastarel, posnetki, ki jih pridobimo s temi kamerami, pa niso dovolj jasni. Stare analogne kamere počasi menjujemo s sodobnejšimi 0.00 100,000.00 200,000.00 2014 2015 2016 2017 Prihodki tehničnega varovanja (zunaj ograje Taluma ) Videonadzor z aktivno analitiko Trenutno se naša ekipa ukvarja z izzivom videonadzora z aktivno ana- litiko, ki posodablja obstoječi videonadzor. Pri videonadzoru z aktivno analitiko se kamera vključi takrat, ko zazna gibanje ali kako drugo doga- janje in tudi opozori skrbnika kamere, da se na območju nekaj dogaja. To so tako imenovane pametne kamere. Ta tehnologija se zelo razvija in nekaterim strankam smo take kamere že vgradili. Aktivno analitiko bodo vedno bolj uporabljali tudi na primer v trgovinah, saj po video- posnetkih lahko spremljamo število obiskovalcev, pri katerih izdelkih se kupci zadržujejo največ časa in druge podrobnosti. S pomočjo podat- kov, ki jih zbere kamera, je mogoče narediti različne analize. Treba pa je poudariti, da mora vse to biti v zakonskih okvirih. Intervencija v primeru alarma Naročnik lahko pri nas naroči tudi dodatno storitev intervencije. Ko kamera zazna, da se na varovanem območju ali objektu nekaj dogaja, se naša oborožena intervencijska skupina odpravi na varovano obmo- čje in preveri dogajanje. Večkrat pa je dovolj že to, da je na objektu ali varovanem območju napis, da je varovano z videonadzorom oziroma alarmnim sistemom, ki se sproži. Vzdrževanje videonadzora Kadar se na sistemu pojavi napaka, naši tehniki težavo najprej posku- šajo rešiti na daljavo, prek IP-protokola, če pa to ni mogoče, jo rešujejo pri stranki. Naša ekipa nabavlja visokokakovostne in stabilne sisteme, ki so zanesljivi, kar se nam zdi zelo pomembno, saj je z njimi manj težav. Če se internetna povezava prekine, se posnetek shrani na napravi in se ob vzpostavitvi interneta prenese k nam. p V prihodnjih številkah časopisa Aluminij bomo pisali tudi o protivlomnih in protipožarnih sistemih. Izzivov nam ne bo zmanjkalo Pogovor z Ignacem Kidričem, sodelavcem iz PE Upravljanje z energijo in dobitnikom zlatega metulja za življenjsko delo ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: STANKO KOZEL ALUMINIJ številka 1, stran 19 Sodelavec Ignac Kidrič je prijeten sogovornik. Daje vtis človeka, ki ima za sočloveka vedno toplo in pozitivno besedo. Tudi sam zase pravi, da je ve- čen optimist, ki nikoli ne obupa. Tega ga je nau- čilo okolje, v katerem je odraščal, saj je bilo življe- nje v Halozah trdo in neizprosno. Ignac Kidrič je leta 2017 prejel zlatega metulja za življenjsko delo. Njegova poslovna pot in osebnostne značilnosti nas prepričajo, da je nagrada prišla v prave roke. Kakšne so bile pokrajine vašega otroštva? Odraščal sem v Stopercah pod Donačko goro. Življe- nje v Halozah, na kmetiji, je bilo trdo in neizprosno. Bil sem najstarejši otrok in v času odraščanja sem si želel oditi v šolo v Maribor. A doma ni bilo ne denarja ne možnosti, da bi mi starši to lahko omogočili. Vedel sem, da si bom moral začeti hitro služiti kruh. Katero šolo ste obiskovali? Obiskoval sem Srednjo tehniško šolo na Ptuju. Takrat še ni bilo Srednješolskega centra Ptuj. Takrat sem v Talumu dobil štipendijo. Denar, ki sem ga dobil vsak mesec, mi je ogromno pomenil. Vedel sem, da se bom po zaključku šolanja zaposlil v »fabriki«. Imam tudi mlajšo sestro, in ko sem dobil štipendijo, sem pomagal tudi njej. Ponosen sem, da je s svojo prizadevnostjo in vztrajnostjo kasneje dokončala magistrski študij. Da- nes se sprašujem, ali bi lahko vse to dosegli, če v tistem času v našem okolju ne bi bilo tovarne, ki je pomagala mladim. Ste se že v času šolanja seznanili s tovarno? Nihče od sorodnikov ni delal v Talumu, zato tovarne nisem poznal. Spoznal sem jo šele v času vajeništva. Šolanje je namreč tedaj potekalo tako, da smo imeli dva dni pouk, tri dni pa smo delali v tovarni kot vajenci. S tem si si pridobil veliko praktičnega znanja in tako je bil prehod v zaposlitev za mladega človeka lažji. V tovarno sem kot vajenec prišel leta 1974, ko je prazno- vala 20 let obstoja. Skoraj ne morem verjeti, da bomo letos slavili že 64 let delovanja. Kako je v tistem času potekala vaša obvezna pra- ksa? Pred prihodom v Talum nisem imel predstave o tem, kako je »fabrika« videti za ograjo. V tem času se je ve- liko spremenilo. Spomnim se, da je bilo na območju, kjer sta danes elektroliza in livarna, precej zaraščeno. Kasneje smo drevesa, grmovje in podrast na tem ob- močju izsekali in zgradili hale. Sprva so me dodelili v orodjarno, kasneje pa sem delal v strojni delavnici. Katerega leta ste začeli delati v tovarni? V tovarni sem se zaposlil leta 1976. Moje prvo delov- no mesto je bilo v obratu za vzdrževanje kalcinacijskih peči in drobilcev za boksit, ko sem končal delovodsko šolo, pa so me dodelili k projektu MPPAl1. V tistem času se je več delalo fizično. Delo je bilo zelo naporno, k temu pa je pripomogla še višja temperatura v hali. Ste se ob delu še dodatno izobraževali? Vedel sem, da ko se bom zaposlil, se bom pri delu še dodatno izobraževal. Tako sem leta 1983 najprej obi- skoval šolo za delovodje in se leta 1989 vpisal še na Srednjo tehniško šolo na Ptuju. Obe sem uspešno končal. V tem času ste imeli tudi težave s srcem. Kaj se je zgodilo? Res je. Za šolanje na srednješolskem programu sem se odločil predvsem zaradi bolezni. Ponagajalo mi je srce in še danes imam težave s srčno aritmijo, a jo uspešno premagujem. Nikoli se nisem obremenjeval z zdravjem in težav s srcem sploh nisem jemal resno, dokler niso nastopile večje težave. Morda je bil kriv tudi stres, saj smo v tem času ravno delali pri projektu MPPAl1, pri katerem so mi zaupali naloge pri montaži elektroliznih peči in tokovodnikov. Vodil sem ekipo 20 sodelavcev. V dobrem letu je moja ekipa vgradila 2000 ton tokovo- dnikov in 80 elekroliznih peči. Naloge, ki smo se jih lo- tevali, so bile za vse nas nove in vsi smo se sproti učili. Seveda smo se zavzemali, da bi bilo vse opravljeno čim bolje in smo v projekt vlagali veliko časa, dela in na- porov. Naposled je stres terjal svoj davek in vedel sem, da bo treba nekaj spremeniti. Kasneje sem bil vključen tudi v projekt MPPAl2, a takrat je bilo že drugače. Pri prvem projektu sem si nabral veliko znanja in izkušenj, zato je bilo zame veliko lažje. Kako pa se je po zaključku projekta MPPAl1 nada- ljevala vaša poslovna pot? Po zaključku projekta so me premestili v obrat za vzdr- ževanje glinice. V tem času sem se izobraževal in po koncu šolanja prevzel delovne naloge vodje strojnega vzdrževanja glinice. Spomnim se, da je bilo na območju, kjer sta danes elektroliza in livarna, precej zaraščeno. Kasneje smo drevesa, grmovje in podrast na tem območju izsekali in zgradili hale.« » ALUMINIJ številka 1, stran 20 Danes ste zaposleni v PE Upravljanje z energijo. Kako vas je poslov- na pot pripeljala na področje energetike? Čas sprememb je pomenil tudi spremembe na področju glinice. Prav za- radi tega sem bil premeščen na področje strojne energetike, na katerem sem opravljal naloge vodje vzdrževanja strojne energetike. Sprva sem vodil osem invalidov. V delavnici smo opravljali ključavničarska opra- vila, skrbel pa sem tudi za vsa zunanja vzdrževalna dela. To obdobje je bilo kar naporno, predvsem delo z ljudmi. Danes opravljam naloge tehnologa za strojno energetiko. Težko je opisati samega sebe. Pa vendar, katere osebnostne lastno- sti bi izpostavili pri sebi? Sem skromen, ne maram se izpostavljati, sem deloven, vztrajen, odgo- voren, optimističen in ne maram konfliktov. Včasih sem malce preveč nepopustljiv. Kadar si nekaj zadam, vztrajam pri tem, dokler zadeve ne izpeljem do konca. Bili ste vodja. Pred kakšne izzive vas je postavljalo delo z ljudmi? Delo z ljudmi je kar naporno in vedno se najdejo posamezniki, ki so bolj konfliktni in problematični od drugih, a v vseh teh letih se ne spomnim, da bi se s kom sprl ali prišel v večji konflikt. Kaj se vam zdi pri delu v timu najbolj pomembno? Prilagajanje. Na kratko nam opišite delovne naloge tehnologa za strojno ener- getiko. Pri delu sodelujem v glavnem s tujimi izvajalci. Veliko sodelujem s pod- jetjem Tames ter z drugimi manjšimi izvajalci. Vključen sem v različ- ne projekte, ki so povezani z raznolikimi področji. Delo je povezano s strojnim vzdrževanjem na področju vodovoda, ogrevanja, zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina, večjih klimatskih naprav … V kratkem se bo začel projekt obnove ogrevalnega sistema v upravni stav- bi. Talum bo letos tudi prešel s parnega ogrevanja na plinsko. Izzivov nam torej ne bo zmanjkalo. Kakšen je vaš pogled na inovativnost? Sam ne dajem inovativnih predlogov, saj se mi zdi, da je to del mojega dela. Tudi nimam volje, da bi te zadeve zapisoval, raje se ukvarjam s konkretnimi stvarmi in te izboljšave kar samodejno vpeljujem v svoje delo. Drugače pa se mi zdi dobro, da se s tem področjem sistematično ukvarjamo in da se ljudi spodbuja k inovativni dejavnosti. S čim se sproščate? Z ženo imava rada morje, zato se večkrat na leto odpraviva na krajši oddih. V prostem času tudi kolesarim in pomagam staršem na kmetiji. Ker sem doma v Njivercah, v službo in iz nje pešačim, tako da imam vsakodnevno rekreacijo. Letos ste prejeli zlatega metulja. Kakšni so občutki? Nagrada je bila zame veliko presenečenje. Niti v sanjah si nisem mislil, da bom dobil zlatega metulja. Kako gledate na digitalizacijo? Priznam, da me je na tem področju malce »povozil čas«. To, kar potrebu- jem za delo, sem se seveda naučil, bolj podrobno pa te nove tehnologije ne obvladam. Morda se bom v pokoju malo več posvetil računalniku. Letos vas čaka zaslužen pokoj. Se veselite spremembe? Ja, se. Ko človek opravi svoje, se mora umakniti. Upam, da mi bo zdrav- je služilo. V pokoju se bom poskušal čim več ukvarjati s športom, dokler bom pač lahko. Tudi hobije si bom poiskal. Dolgočasil se vsekakor ne bom. p V kratkem se bo začel projekt obnove ogrevalnega sistema v upravni stavbi. Talum bo letos tudi prešel s parnega ogrevanja na plinsko. Izzivov nam torej ne bo zmanjkalo.« » ALUMINIJ številka 1, stran 21 MOJ DELOVNI DAN La dolce vita (Sladko življenje) Decembra so v restavraciji Pan v Kidričevem svoji odlični kulinarični po- nudbi dodali še slaščičarno. Verjetno ste se v decembru vsi sladkali in imate sladkega življenja čez glavo, a zdaj je od tega minilo že kar nekaj časa in verjamem, da bodo zapis in fotografije marsikomu vzbudile skomine. No, zdaj po vrhunske sladice ne bo treba daleč, saj jih imamo tako rekoč sko- raj v »hiši«. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s sodelavcem Sergejem Gašperičem, ki vodi slaščičarno in v kletnih prostorih restavracije ustvarja sladke umetnine, ki niso samo skušnjava za želodec, temveč tudi paša za oči. V družbi Vital sem zaposlen leto in pol. Že pred to zaposlitvijo sem 12 let delal kot kuhar, nato pa sprejel zaposlitev v gostilni Ribič. Že dlje časa sem doma sam eksperimentiral s pripravo raznih slaščic. Pri tem sem se imenitno zabaval in neizmerno užival, zato sem razmišljal, na kakšen način ta svoj hobi spremeniti v poklic. O ideji in svojih željah sem spregovoril z direktorjem družbe Vladom Pignarjem, ki je v tem takoj prepoznal odlično možnost za razširitev ponudbe. Tako je decembra v kletnih prostorih re- stavracije Pan zaživela slaščičarna, ki je za zdaj omejena samo na pripravo slaščic za potrebe restavracije, čeravno sem že tudi dobil povpraševanja za pripravo tort za zunanje naročnike. Vsekakor se bo naša ponudba dolgo- ročno še razširila in naše sladke dobrote bomo pripravljali tudi za zunanje naročnike. Osebno najraje pripravljam skutno tortico s pasijonko in tortico v kombi- naciji s čokolado pa kremrole (šamrole). To sta torti, ki sem jih v svojem življenju največkrat pripravil. V restavraciji Pan nimamo predpisanega železnega repertoarja dnevnih sla- dic, kar pomeni, da lahko ponudbo sladic prilagajam svojemu dnevnemu navdihu. Vsekakor se pri tem oziram tudi na goste oziroma na povpraševa- nje ter pripravljam sladice, ki jih gostje najpogosteje naročajo. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ, SPLET Sergej Gašperič, Vital Moj delovni dan se začne med 8. in 9. uro zjutraj in traja do 15. oziroma 16. ure. Ko pridem v službo, najprej preverim vitrino s slaščicami in jo dopol- nim s slaščicami, ki sem jih spekel prejšnji dan. Torta mora namreč vedno kak dan odležati, da se plasti med seboj sprimejo in da se okusi prepletejo in razvijejo. V naši slaščičarni vsak dan pripravim vsaj dve ali tri različne sladice, količina pa je odvisna od povpraševanja. Slaščičar mora imeti predvsem veliko veselje za pripravo slaščic, biti mora odprt za novitete, potrpežljiv in natančen, imeti pa mora tudi nekaj estetske žilice, kar se vidi predvsem pri dekoraciji. V tem času je pri slaščicah trend priprave sladic iz naravnih sestavin. Sem spadajo presne torte, vegetarijanske in veganske torte in podobno. Sam ni- mam rad tort, ki imajo več plasti biskvita. Dve plasti sta čisto dovolj, drugo pa nadomestijo kremna polnila. Januarja bomo v naši slaščičarni začeli izdelovati francoske makrone, kro- stato in druge pekovske slaščice. S tem bomo razširili in popestrili slaščičar - sko ponudbo. Naši sodelavci so na malici verjetno že poskusili katero izmed sladic, ki sem jih pripravil zanje. Upam, da jim je bila všeč. Kulinarični slovarček Francoski makroni Priljubljenost makronov se je skokovito povečala v preteklem letu ali dveh, a že stoletja veljajo za eno izmed bolj prestižnih francoskih slaščic. Gre za majhne mandljevo-beljakove penice, ki jih med seboj združimo po dve, mednje nabrizgamo nadev, da dobimo barvite, lične pariške piškotke. Krostata Verjetno obstaja milijone različnih krostat. Vsak ima svojo najljub- šo. Gre za slastno krhko testo, obloženo z nadevi vseh vrst. Pasijonka Pasijonka je sredozemska rastlina in raste kot vzpenjavka. Rjavkasta lupina skriva v notranjosti sočno vsebino, ki po okusu spominja na vino in vsebuje veliko vitamina C, kalcija in železa. Anekdota pravi, da se bo človek zaljubil v prvo osebo, ki jo bo srečal, potem ko bo pojedel pasijonkin plod. ALUMINIJ številka 1, stran 22 Tokrat smo tradicionalno božič- kovanje za predšolske otroke pri- pravili v ponedeljek, 18. decembra 2017. Že v vabilu na božičkovanje smo otrokom namignili, da jih bo v restavraciji Pan ob 17. uri pri- čakala priljubljena deklica Elza s svojimi prijatelji, in jih prosili, da pobarvajo podobe, ki smo jih natisnili na hrbtno stran vabila. In res so se otroci pridno lotili dela in nas razveselili s pisanimi pobar- vankami. Iz njih smo po prireditvi naredili digitalni album, ki jim bo ostal v trajni spomin. REPORTAŽA Nasmeh na otroških licih ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Kaj je lahko lepšega kot to, da pred seboj zagledaš gručo nasmejanih obrazov, ki z iskricami v očeh nestrpno pričakujejo prihod Božička? Pri tem ne gre toliko za darila, ki jih Talum podari predšolskim otrokom svojih zaposlenih, gre za doživetje, dogodivščino in prijeten ob- čutek, ki si ga bodo najmlajši zagotovo zapomnili za vse življenje. V naši slaščičarni zagotovo ne bomo pripravljali slaščic kla- sičnih oblik in okusov. Želim si, da bi bile naše slaščice po- sebne in da bi se z okusi čim bolj prilagodili željam gostov. Zavedati se je tudi treba, da gost torto najprej poje z očmi, zato je zelo pomembno, da je privlačna, nato jo zazna z vonjem in šele nato pride na vrsto okus. V kratkem bomo pripravili tudi celotno ponudbo slaščic, med katerimi naši gosti lahko izbirajo. Sodelavce in tudi druge goste vabimo na pokušino naših sladkih dobrot. Verjamem, da boste v njih uživali vsaj tako, kot jaz uživam v njihovi pripravi. p ALUMINIJ številka 1, stran 23 Praznična pustolovščina se je začela v Ledenem kraljestvu, v katerem ni- majo božičkovanja, zato smo sklenili, da deklico Elzo povabimo medse, da ji pokažemo, kako lepo je praznične trenutke preživeti v naši družbi. In res je bilo lepo. Za pravljično vzdušje je tokrat poskrbela ekipa Fun and Play, ki je na odru za malčke uprizorila otroško predstavo, nato pa smo skupaj priklicali Božička, ki je obdaril otroke. Zahvaljujemo se restavraciji Pan, ki je za najmlajše pripravila sladke pa- lačinke in druge dobrote, s katerimi so se posladkali. Božičkovanje je bilo zadnji dogodek med vsemi, ki smo jih organizirali lani, z novim letom pa nas čakajo novi izzivi. Izjave otrok Neli Majcen Žafran »Na božičkovanju sta mi bila najbolj všeč Elza in snežak Oto, predstava je bila zelo lepa, na koncu smo dobili še palačinke. Z bratom Nalom sva se zelo razveselila Božičkovega darila.« Nejc Hrastovec »Božikovanje v Talumu je ful fajn, včasih se Božiček tja pripelje s kole- som, letos pa nam ga je Elza pomagala priklicati. Snežak je bil smešen, ker ni vedel, da ne sme iti na morje. Pa palačinke so bile zakon.« Pia Kundrih »Na božičkovanju mi je bilo všeč vse razen čaja, ki ga ne maram. Zelo sem se zabavala ob gledanju predstave in na koncu, ko sem se lahko fotografirala z Elzo. Komaj čakam, da bo zapadel sneg, da bom lahko preizkusila darilo.« Lucija Verdenik »Tudi letos sem se razveselila vabila na srečanje z Božičkom. Najprej je prišla Elza iz risanke s prijatelji. Potem pa smo skupaj poklicali Božička, ki je prinesel polno daril. Božičku bi se rada zahvalila za vsa lepa darila, ki sem jih prejela. Z njimi se zelo rada igram. Upam pa, da bo letos še kaj snega, da se bom lahko sankala z lopato, ki mi jo je prinesel Božiček.« p ALUMINIJ številka 1, stran 24 SEJEM 16. januarja 2018 je v nemškem Nürnbergu potekal mednarodni livarski sejem Euroguss 2018, ki je trajal do vključno 18. januarja. Na sejmu se je predstavilo pribli- žno 600 razstavljavcev, obiskalo pa ga je približno več kot 12 tisoč obiskovalcev. Čeprav je 40 odstot- kov razstavljavcev proizvajalcev ulitkov, pa Euroguss, ki je eden vo- dilnih livarskih sejmov, zajema ce- lotno verigo, vse od vhodnih suro- vin, preko tehnologij litja in drugih podpornih procesov, do končnih izdelkov in njihove obdelave. Sku- pino Talum sta na sejmu zastopali družba Talum oziroma poslovni enoti Ulitki in Livarna ter podjetje Talum Servis in inženiring. O sej- mu bomo več zapisali v naslednji številki časopisa Aluminij. p Euroguss 2018 TOMAŽ KVAS FOTO: TOMAŽ KVAS V sodelovanju med podjetjem Vargas-Al in PGD Talum že vse leto ak- tivno izvajamo krožek Mladi gasilec. Vsak četrtek se mentorji, pionirji in mladinci s skupnimi močmi trudimo pridobiti dodatno znanje s podro- čja gasilstva. Našim najmlajšim članom želimo predati naše poslanstvo in jih naučiti, da smo gasilci tisti, ki rešujemo številna življenja in pri tem nosimo veliko odgovornost. Pri krožku Mladi gasilec aktivno sodeluje 13 otrok, ki na tekmovanjih zastopajo skupine pionirjev in mladincev. V novem letu si želimo to število povečati, saj se zavedamo, da so otroci tisti, ki jim bomo zapustili svoje poslanstvo in znanje, ki ga bodo z leti nadgradili. Otroci so naš ponos, in ker pridno sodelujemo in se skupaj učimo, so bili prav tako deležni nagrade, ki jim služi kot dokaz, da s svojo preda- nostjo ravnajo pravilno, zato smo jim ob koncu leta pripravili zabavo. Skupaj z mentorji, vodstvom PGD Talum in podjetjem Vargas-Al smo se poveselili, nazdravili, se igrali in skupaj ustvarjali ter tako uspešno zaključili leto 2017. V letu 2018 si želimo biti še aktivnejši, saj se bomo udeleževali tekmo- vanj, sodelovali na prireditvah društva in svoj odnos gradili s poudar- kom na druženju. Načrtujemo več izletov: skupaj se bomo odpravili v kino, toplice in na podobna druženja. p Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! VARGAS-AL Mladi gasilec TINA GORINŠEK FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Ob koncu leta se marsikatera zgodba konča, krožek Mladi gasilec pa je v tem času in s prihajajočim letom dobil dodatno motivacijo za še aktivnejše delovanje. ALUMINIJ številka 1, stran 25 TALUM IZPARILNIKI Ogled procesov Podjetje Impol za našo družbo opravlja storitev prevaljanja alu- minija. V ta namen jim široki liti trak (debeline 6 mm), proizveden v Talumu, dobavljamo vsak me- sec. V Impolu ta trak prevaljajo na dimenzije po našem naročilu: na debeline od 1 do 2,3 mm in širine od 350 do 580 mm. Ogled je bil zelo zanimiv, saj smo se seznanili s procesoma vročega in hladnega valjanja vse do de- beline 9 mikronov (aluminijasta folija). Iztiskanje profilov za avtomo- bilsko industrijo V Impolu zlitine proizvajajo v lastni livarni. Iz njih izdelujejo polizdelke z vročim iztiskanjem in hladnim vlečenjem, nekatere izdelke pa tudi kujejo. Vse to jim omogoča, da so na trgu pridobili sloves proizvajalca velikega spek- tra zlitin iz skupin 2xxx, 4xxx, 5xxx, 6xxx, 7xxx in 8xxx, ki so namenjene tako kovanju kot me- hanski obdelavi. S sodelavci smo si ogledali postopek iztiskanja profilov za avtomobilsko indu- strijo. Med drugim jih izdelujejo tudi iz Talumovih drogov. Ogled bistriškega gradu Ekskurzijo smo popestrili z ogle- dom bistriškega gradu. Tako smo imeli priložnost spoznati zgodo- vino kraja in gradu, ogledali pa smo si tudi nekaj zanimivih raz- stav. Bovling na Treh kraljih Dan smo zaključili v idiličnem za- sneženem okolju na Treh kraljih. Okrepčali smo se z dobro hrano in že drugič v kratkem času po- merili moči v bovlingu med obra- toma Izparilniki in Storal. p Na obisku v Impolu V ponedeljek, 18. decembra 2017, smo sodelavci iz družbe Talum Izparilniki obiskali našega dolgoletnega poslovnega partnerja, pod- jetje Impol iz Slovenske Bistrice. RAJKO HABJANIČ FOTO: RAJKO HABJANIČ Folije Aluminijasta folija je eden najpomembnejših in najbolj razširjenih hladno valjanih izdelkov iz aluminija in alu- minijevih zlitin. Najpogoste- je se uporablja v potrošniških izdelkih. Trajnost, nizka cena in edinstvena kombinacija la- stnosti so dodatni argument, ki govori o koristnosti alumi- nijaste folije za najrazličnejša področja uporabe. Še več, alu- minijasta folija je okolju prija- zna, saj jo lahko recikliramo in ponovno uporabimo. Hvala vsem, ki so pripomogli k temu, da nam je uspelo to ekskurzijo izpeljati v predbožičnem času. ALUMINIJ številka 1, stran 26 ZDRAVO TALUM Praznične zaobljube MATEJA HERGULA FOTO: SPLET ALUMINIJ {tevilka 2, stran 24 ZDRAVO TALUM Kako se znebiti nadle`nega ka{lja Nad ka{elj z doma~imi zdravili V teh hladnih dneh marsikoga napade silovit ka{elj. Ta je lahko suh ali produktiven, kar pomeni, da izka{ljujemo tudi sluz. ^e ka{ljanje ne spremlja kak{ne res- nej{e bolezni, si lahko poskusimo s kak{nim doma pripravljenim naravnim zdravilom pomagati kar sami. »^e ka{elj traja od dva do osem tednov, govorimo o akutnem ka{lju. Kadar pa traja ve~ kot osem tednov, gre za kroni~ni ka{elj,« pojasni dru`inska zdrav- nica Lili Lo~ni{kar, dr. med. Pri kroni~nem ka{lju je treba ~im prej obiskati zdravnika. S pregledom pa ni dobro odla{ati tudi v nasled- njih primerih: – ~e ka{elj po kak{nem tednu dni ni ni~ bla`ji ali ~e se celo stop- njuje; – ~e je ka{elj tako mo~an, da pono~i ne moremo spati; – ~e poleg tega, da ka{ljamo, tudi te`ko dihamo in smo brez sape; – ~e opazimo, da je frekvenca dihanja pove~ana (za primerja- vo: obi~ajna frekvenca dihanja pri odraslem je od 12 do 16 vdi- hov na minuto); – ~e ima ka{elj podoben zvok, kot je laje` psa (v tem primeru gre namre~ lahko za tako imenova- ni oslovski ka{elj); – ~e ka{elj spremlja povi{ana tele- sna temperatura, kajti v tem pri- meru je velika verjetnost, da je ka{elj spremljajo~i znak kak - {ne ga virusnega obolenja; – ~e bi bil vzrok ka{ljanja lahko tujek v dihalnih poteh; – ~e v izka{ljani sluzi opazimo tudi kri, kajti to je lahko znak plju~nice, bronhitisa, plju~nega edema, celo plju~nega raka; – ~e opazimo, da so roke, obraz, jezik rahlo pomodreli. ^e ka{elj ni nevaren in ne zahteva posebnega zdravljenja, bo zdrav- nik verjetno naro~il, da je treba piti zadosti toplih napitkov in po~ivati. Ka{elj lahko povzro~i virus ali bakterija Ka{elj najpogosteje spremlja viru- sna in bakterijska obolenja (pred- vsem dihal). Obi~ajno se pri virus- nih oku`bah dihal pojavi suh ka{elj, pri katerem ne izka{ljuje- mo nikakr{ne sluzi, obi~ajno pa je zelo dra`e~ in naporen. Ker se bolnik zelo napreza, ga pogosto bolijo trebu{ne mi{ice in mi{ice prsnega ko{a. Pri bakterijskih oku`bah je ka{elj obi~ajno pro- duktiven, kar pomeni, da bolnik izka{ljuje sluz. Od tega, kaj povzro~a ka{elj, je odvisno tudi zdravljenje. ^e je ka{elj povezan z bakterijsko oku`bo, zdravnik predpi{e anti- biotike, ~e pa gre za virus in ~e seveda ka{elj ni nevaren, je treba po~ivati, piti zadosti toplih napit - kov in telesu zagotoviti tudi dovolj vitamina C. Morda bo zdravnik predpisal zdravila, ki ka{elj zavirajo ali ki ga spodbujajo in s tem tudi laj{ajo izlo~anje sluzi iz dihalnih poti. V lekarni lahko povpra{amo tudi po pastilah ozi- roma sirupih za bla`enje ka{lja oziroma za izka{ljevanje. »Lahko poskusimo z br{ljanovimi pri- pravki, lizanjem islandskega li{aja, pitjem prsnega ~aja trikrat dnevno, smrekovimi vr{i~ki,« sve- tuje dr. Lo~ni{kar. »Ob izka{ljeva- nju pazimo na pove~an vnos toplih teko~in, lahko si pomaga- mo s sirupi za izka{ljevanje.« Nad ka{elj z doma~imi zdravili ^e ka{elj ne zahteva obiska zdrav- nika in zdravljenja z zdravili, ki jih zdravnik predpi{e, ga lahko posku{amo pozdraviti sami. Raz - dra`ena dihala pomiri `ajbljevo mleko. Priprava tega doma ~e ga zdravila za laj{anje ka{lja je povsem preprosta: sladkor kara- meliziramo, zalijemo z mlekom in dodamo `ajbelj. Potem to me{ani- co na majhnem ognju segrevamo pribli`no pet do deset minut. Tak{no karamelizirano mleko z `ajbljem pijemo ve~krat na dan. Lahko pa ~rno redkev prere`emo na pol in lijakasto izdolbemo, potem pa vanjo zlijemo med. »Izdolbeno redkev z medom po - tem postavite nad kozarec ali posodo in pustite stati prek no~i, JO@ICA JUNGER POVZETO PO: HTTP://VIZITA.SI/CLA- NEK/BOLEZNI/NASVETI-ZA-ZDRAVLJE- NJE-NADLEZNEGA-KASLJA.HTML HTTP://MOJALETA.SI/CLANEK/S-TEM- SUPER-RECEPTOM-BOSTE-ZARES- ODPRAVILI-KASELJ-IN-ZDRAVILI-BOLE- ZNI-DIHAL FOTO: SPLET V preteklosti so si ljudje ob raznih boleznih pomagali z rastlinami in doma~imi zdravili, ki so si jih sami pripravili. Nekaj ~asa so bila doma~a zdravila skoraj v pozabi, zdaj pa se veliko ljudi spet odlo~a za naravne na~ine zdravljenja. V okviru skrbi za zdravje smo se odlo~ili, da bomo v Aluminiju objavljali ~lanke, kako si lahko doma pripravimo rastline in si simptome bolezni laj{amo z zeli{~i z doma~ega vrta ali z rastlinami, ki jih lahko sami naberemo na travniku. Recept: Trdovraten ka{elj je v~asih zelo nadle`en, ne pomagajo niti zdravila. Zato preizkusite ta u~inkoviti recept. To zdravilo pozdravi ka{elj in tudi druge plju~ne bolezni. Zlato naravno zdravilo so uporabljali `e na{i predniki. Potrebujemo le zelje in med! List surovega zelja za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, da postane topel in mehak. Nato ga damo na papirnato brisa~ko in ga po eni strani nama`emo z medom. Stran z medom si polo`imo na gole prsi, nato pa se pokrijemo s toplo brisa~o in {e z odejo. Najbolje je, da tak obkladek naredimo zve~er, saj ga lahko imamo celo no~. Zjutraj oblogo odstranimo in se umijemo s toplo vodo. Dobro se obri{emo in toplo oble~emo. Postopek ponavljamo vsak ve~er, dokler ni bolje. Pri bronhitisu traja zdravljenje teden dni, pri drugih boleznih dihal pa zdrav - ljenje izvajamo, dokler je treba. Novoletne zaobljube so najpogosteje vezane na zdravje, kar pomeni, da je zdravje vrednota, ki je za večino ljudi res zelo pomembna. Te zaobljube pa se vsako leto bolj ali manj ponavljajo, saj si vsako leto znova želimo izgube teže in bolj zdravega prehranjevanja. To pomeni, da zaobljub med letom nismo uresničevali tako, kot smo si zadali, in pri njih nismo vztrajali vse leto, če si potem vsako novo leto spet želimo isto. Ko se praznična evforija počasi umiri, začne začetna zagnanost počasi upadati in stare navade so spet kaj hitro nazaj. Večina ljudi namreč teh zaobljub ne drži dolgo in se kaj hitro predajo staremu načinu življenja. Statistika kaže, da naj bi se 63 odstotkov ljudi držalo novoletnih zaob- ljub le dva meseca, manj kot 10 odstotkov ljudi, ki si zastavijo novoletne zaobljube, pa naj bi jih v resnici izpeljalo do konca. Zakaj je tako? Srečno in zdravo leto ni samo od sebe, ampak se moramo za to tudi malo potruditi oziroma nekaj narediti. V naravi človeka pa je, da delamo stvari, ki so lažje, tudi če so slabše. Vsi vemo, kako hitro lahko najdemo izgovor, da upravičimo pomanjkanje poguma, časa ali energije za to, da bi nekaj spremenili. Vzrok je velikokrat tudi v zastavljenih ciljih, ki so preveč splošni in zato ne tako privlačni ali pa so previsoko postavljeni in zato težko dosegljivi. Vseeno pa je pomembno, da si ljudje postavljamo zaobljube in cilje, saj to pomeni, da smo pozorni nase, da skrbimo zase in da smo prepoznali, da z nekaterimi stvarmi v življenju nismo zadovoljni in jih želimo spre- meniti na bolje. p Spet je tukaj novo leto, nov začetek, novih 365 dni, ki jih oblikujemo sami. Tradicionalna srečno in zdravo smo si že zaželeli ter naredili okvirne načrte za leto, ki je pred nami. Veliko ljudi se nas nevede ujame tudi v različne praznične zaobljube in se z novim letom odloči za določene spremembe. Saj poznate stavke, kot so »Letos pa res začnem hoditi v fitnes.«, »V novem letu ne bom več kadil.«, »To leto pa bom res shujšal.« ALUMINIJ številka 1, stran 27 Kaj boste za svoje zdravje v tem novem letu naredili vi? Janko Gajšt Kolikor mi čas dopušča, kolesarim. Zame je 600 prevoženih kilometrov na leto že uspeh. Doma imam koš, tako da občasno igram košarko. Po- zimi smučam, vendar glede na zadnje zime slabo kaže s tem športom, tako da z ženo več hodiva v hribe. Poleti pa z družino veliko plavamo na Jadranu … Nekaj malega je, tako da ohranjam dobro počutje in kolikor toliko zdravo telo. Vsaj za zdaj mi to še uspeva. Andrej Brumen Nimam navade, da bi sprejemal novoletne zaobljube. Verjetno si nas veliko želi shujšati, se več rekreirati, družiti z družino, znanci in prijatelji, se udeleževati raznih dogodkov in oditi na prijeten dopust, da bomo lahko rekli, da imamo zdrav duh v zdravem telesu. Žal pa vse druge zaobljube otežujejo prvo zaobljubo o hujšanju. Ko grem s planinskim društvom na pohod, vedno še kaj dobrega pojemo, in kadar se peljemo mimo Trojan, vedno zavijemo še na slastne krofe. Kadar se odpravim na plavanje v terme, tam najdem koga, s katerim je treba spiti pivo. Podobno je na družinskih srečanjih in na raznih obiskih, kjer je iz vlju- dnosti treba nekaj pojesti in spiti. Veliko raznih predstav, premier in kul- turnih dogodkov se konča z zakusko. Da ne govorimo o tem, da je lepši del potovanj in izletov okušanje lokalnih dobrot. Ker v skrbi za splošno in duševno zdravje vse druge zaobljube z veseljem izvajam, ostaja prva ves čas pod pritiskom skušnjav. Boris Kelenc V prostem času se ukvarjam s tekom in nogometom. Prehranjevati se poskušam čim bolj zdravo, na srečo pa tudi nisem ljubitelj sladkarij. Na zimske dejavnosti v okviru Zdravo Talum ne hodim. Peter Kropf V prostem času sem telesno aktiven, saj se ukvarjam s konjeništvom, te- kom in fitnesom. Tudi na prehrano pazim, saj poskušam uživati čim več biološko pridelane hrane. Možnosti, da bi obiskal dejavnosti v okviru Zdravo Talum, pa še nisem izkoristil. Anica Majcen Z možem veliko hodiva in na ta način vzdržujeva dobro telesno kon- dicijo. Tudi na prehrano zelo pazim, saj imam nekatere zdravstvene te- gobe, pri katerih je to zelo pomembno. Pri tem mi ob strani stojita tudi hčerka in njen mož, ki mi priskrbita prehranska dopolnila. Dejavnosti v sklopu Zdravo Talum pa ne obiskujem. Gregor Zečevič V prostem času si privoščim telovadbo, dobro knjigo in sprehod s psi. Poleti rad kolesarim in plavam. Dejavnosti v sklopu Zdravo Talum red- ko obiščem. Občasno grem s starejšo hčerko na plavanje v terme. Franjo Skuber Enkrat na teden hodim igrat odbojko in na bovling. Rad se udeležim dogodkov v okviru Zdravo Talum in si občasno tudi privoščim plavanje v termah. Željko Pukšič Vsaki drugi dan hodim na fitnes, hodim pa tudi na plavanje in v savno. Vse to v okviru dejavnosti Zdravo Talum. Jože Sladnjak Aktivno se ukvarjam z gasilstvom. Sem v članski A-ekipi, kar pomeni, da imamo gasilske vaje tri- do štirikrat na teden po uro in pol. Izkori- ščam tudi možnost obiskovanja dejavnosti v okviru Zdravo Talum, saj si večkrat privoščim plavanje v termah. Alenka Sagadin V prostem času hodim na plavanje. Izkoriščam torej možnosti, ponuje- ne v okviru Zdravo Talum. Skrbim tudi za zdrav način prehranjevanja. ALUMINIJ številka 1, stran 28 Podatki o udeležbi naših sodelavcev na krvodajalskih akcijah kažejo, da nas je iz leta v leto več, ki smo sočloveku pripravljeni pomagati z darovano krvjo. Tudi lani se nam je tako pridružilo lepo število novih krvodajalcev. Vesela sem, da se zavedamo pomena krvodajalstva in smo vedno znova pripravljeni podarjati delček sebe. To je najplemenitejša oblika pomoči sočloveku. V nadaljevanju sem zapisala še nekaj koristnih informacij o krvodajal- stvu. O tem smo sicer že veliko pisali, a ni odveč, če zapišemo ponovno. Morda vas argumenti o koristih še dodatno prepričajo, da se nam v novem letu pridružite in tudi vi postanete krvodajalec. Zmanjšanje tveganja za razvoj raka Darovanje krvi lahko ima nekatere zdravstvene koristi, kot sta zmanj- šano tveganje za razvoj rakavih obolenj in zmanjšano tveganje za poškodbe jeter in trebušne slinav- ke, nenazadnje pa pomaga izboljšati tudi zdravje srca in ožilja. Uravnotežena raven količine železa Zdravi odrasli imajo v telesu obi- čajno 5 gramov železa, večinoma v rdečih krvnih telescih in tudi v kostnem mozgu. Z darovanjem ene enote krvi izgubi človek okoli če- trtino grama železa. To je mogoče nadomestiti s hrano v nekaj tednih po darovanju. Uravnavanje ravni količine železa v telesu je dobro, saj prekomerna koncentracija železa slabo vpliva na žile. Boljša pretočnost krvi Redno krvodajalstvo lahko pomaga izboljšati pretoč- nost krvi. S tem se zmanjša tveganje za srčni napad. Zmanjšanje tveganja za pojav hemokromatoze in rakavih obolenj Hemokromatoza je dedna motnja v presnovi železa s povečano absorp- cijo in kopičenjem železa v tkivih pri normalni prehrani. Hemokro- matoza in rakavo obolenje sta sta- nji, ki nastopita kot posledica prena- sičenosti telesa z železom. Redni odvzem krvi na krvodajalskih akcijah pomaga pri zmanjšanju prenasičenosti z železom in ohranjanju njegove stabilnosti. Zdravo srce in jetra Krvodajalstvo je koristno pri zmanj- ševanju tveganja za tegobe srca in jeter, ki jih povzroči prenasičenost telesa z železom. Z uživanjem hra- ne, bogate z železom, se namreč po- veča vsebnost železa v telesu. In ker je telo zmožno absorbirati le omeje- ne količine železa, se presežek hrani v srcu, jetrih in trebušni slinavki. To posledično poveča tveganje za po- jav ciroze, odpovedi jeter, poškodb trebušne slinavke in nepravilnosti v delovanju srca. Darovanje krvi omogoča ohranjanje normalne rav- ni železa in tako zmanjša tveganje za pojav določenih bolezni. Nastanek novih krvnih celic Po darovanju krvi si telo prizadeva obnoviti izgubo krvi. To stimulira proizvodnjo novih krvnih celic in posledično pomaga ohranjati dobro splošno zdravje. Skupaj smo v letu 2017 zabeležili 514 odvzemov, v grafikonu pa je pri- kazano, kakšen odstotek odvzete krvi je to v posameznem mesecu. Če število odvzemov pomnožimo s 0,45 litra krvi, ki se v povprečju odvzame pri posameznem odvzemu, smo krvodajalci v preteklem letu skupaj darovali približno 231,3 litra krvi. V primerjavi z letom 2016, ko smo zabeležili 500 odvzemov, smo v letu 2017 povišali kvoto odvzete krvi na 514 odvzemov, pri tem pa se nam je pridružilo kar 20 novih krvodajalcev. p AKTIV KRVODAJALCEV TALUM Marčevski in decembrski rekord Obvestilo sodelavkam in sodelavcem, zaposlenim v družbah skupine Talum, v Silkemu in Praliku Krvodajalska akcija bo v torek, 23. januarja, in v četrtek, 25. januarja 2018, med 7. in 11. uro na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišni- ce. Pridruži se nam! MARJETKA LEDINEK FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ, SPLET VIR: SPLET OBČNI ZBOR Vabim vas na občni zbor krvodajalcev Taluma, ki bo v petek, 23. februarja 2018, z začetkom ob 15.30 v Bowling centru na Ptuju (Rogozniška c. 14). Dodatne informacije bodo na voljo na plakatu in na intranetu. »Nikoli ni prepozno, da postaneš to, kar bi lahko bil.« ALUMINIJ številka 1, stran 29 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega strica in brata ter upokojenca Taluma Stanka HERTIŠA iz Lovrenca na Dravskem polju 76 se iskreno zahvaljujemo sindikatu Skei Talum za darovano cvetje in odigrano žalostinko ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem. Vsi njegovi Darovalci v decembru (številka v oklepaju pove, kolikokrat je posameznik doslej že daroval kri): Rudi Nahberger (29) Roman Munda (11) Vojko Šohar (129) Dejan Vojsk (25) Marjetka Ledinek (38) Mirko Tikvič (78) Boris Bedenik (8) Anton Zajko (96) Marjan Rebernišek (45) Mario Kuret (51) Damjan Kaučevič (24) Franc Šeruga (61) Franc Čagran (48) Slavko Vek (58) Igor Turnšek (52) Martin Avguštin (7) Franc Sluga (33) Roman Železnik (63) Kristjan Vindiš (8) Slavko Krajnc (19) Boris Gorišek (63) Janez Vertič (52) Miroslav Kužner (14) Mirko Fruk (50) Matjaž Sok (8) Ivan Babšek (32) Jožef Krajnc (23) Danijel Roškar (15) Franc Trafela (34) Leon Kozenburger (24) Ivan Emeršič (32) Dušan Fridl (48) Janez Kiseljak (32) Marko Vek (19) Sebastjan Letonja (42) Matjaž Škerget (7) Franc Zajc (94) Robert Merlak (48) Maks Kostanjevec (60) Milan Prapotnik (108) Franc Krajnc (64) Jani Gojčič (11) Dejan Klaneček (8) Stanislav Širec (45) Krvodajalci, ki so kri darovali do petkrat: Kristjan Gajšek (5) Kristjan Šoštarič (5) Janez Zdavc (5) Sandi Ivančič (4) Denis Kolarič (4) Jože Šešerko (4) Uroš Prejac (3) Mihael Trafela (3) Zlatko Bolčevič (3) Jože Pec (3) Metka Skaza (3) Bogdan Jerenko (3) Marjan Ivančič (2) Domen Zebec (2) Matej Trunk (1) Aljaž Prejac (1) Hvala vam! Naj bo ta skromna beseda pospremljena z iskreno željo, da vam življenje prinese vsaj toliko dobrega, kot ste za druge naredili sami. 7% 6% 12% 9% 8% 9% 6% 9% 8% 7% 7% 12% Število odvzemov krvi v letu 2017 (po mesecih) januar fabruar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Jože Šešerko, Marjan Ivančič, Metka Skaza ALUMINIJ številka 1, stran 30 KOLUMNA Ljudje, podjetja, društva, dobrodelne organizacije, vsi imajo vizijo. No, vsaj morali bi jo imeti. Brez vizije človek stopica na mestu, se vrti v krogu, ne napreduje, ostane na isti točki. Brez vizije, brez ciljev, brez želja je vsaka smer prava, leva ali desna – če nimate vizije, kam želite priti, boste v vsakem primeru zadovoljni z vsakim rezultatom, z vsakim dosežkom. To pa ni dobro, saj je samo razvoj gonilo napredka. To so ugo- tovile že generacije pred nami, zakaj bi odkrivali toplo vodo še mi? Da ne fantaziramo naprej, poglejmo malo bližje, z globalne na lokalno raven. V našo šumo seveda, kam pa drugam! Vizija skupine Talum? Če povzamemo s spleta in iz strategije: vitka organizacija, energetsko učinkovita, okolju prijazna, trajnostno naravnana, najučinkovitejši proizvajalci elektroliznega aluminija v svetovnem merilu. Smeli načrti, ni kaj, ampak sreča spremlja hrabre, pravijo. Kaj pa vaša vizija, jo imate? Kakšno vprašanje pa je to?! Seveda ima vsak pravi ta- lumovec lastne vizije, usklajene z vizijo podjetja. Vaše vrednote so naše vrednote, vaša vizija je naša vizija, vaša kri je naša kri, kaj kri, aluminij se pretaka po žilah. A ni bila to lepa misel? Naravnost za kakšen lep »jum- bo« plakat ali vsaj za na informativne table v jedilnici. Kakor koli, vrnimo se na vizije in vrednote. Se mor- da spomnite anekdote o rudarju iz rajnke Jugoslavije? No, rudarja, ki je skopal največ rude v enem dnevu, so vprašali, kaj si želi za nagrado ob rekordnem izkopu. Rudar je odgovoril: »Večjo lopato seveda.« Kaj bi si torej lahko želeli mi, da bi še bolj ponotranjili vizijo podjetja, čeprav se nam ta že pretaka po krvi? Kako bi lahko še bolj živeli vizijo podjetja tudi v svojem vsak- danu oziroma v svojem zasebnem življenju? Kako bi tudi sami prišli do »večje lopate« za boljši jutri? Vze- mimo si vzgled v viziji podjetja. Ker vsi vemo, kako je, ko si kot posameznik energet- sko učinkovit (ugašaš luči, varčuješ z vodo, energijo in podobno), in ker vsi vemo, kako je, če si trajnostno naravnan (recimo, da vemo), in ker vsi vemo, kaj je treba storiti, da si okolju prijazen, se osredotočimo samo na pojem vitke organizacije, ki morda ni vsem poznan. Pojem vitke organizacije prihaja z Japonske. Gre za fi- lozofijo nenehnega izboljševanja, odpravo nepotreb- nih aktivnosti, stalno preverjanje, ali gremo v pravo smer, posebna pozornost pa je usmerjena v procese oziroma v njihove stalne izboljšave. V vitkih orga- nizacijah se nič ne počne na pamet, ampak ima vse podlago v stalnih analizah obstoječega stanja, vse z namenom, da bi izboljšali kondicijo organizacije in da bi živeli v maksimalno čistem, varnem in urejenem okolju. Omenjene poslovne tehnike so v zadnjem času hit, ker jih je kar nekaj avtorjev vpeljalo v osebno življe- nje. Ravno tako, kot se lahko organizacija sprašuje, kaj še lahko izboljša, kje lahko stvari počisti, drugače uredi, jih naredi bolj varne, enako lahko razmišljate sami v domačem okolju. Seveda vse z mero zdrave pameti. Ni namreč cilj, da bi doma naredili organiza- cijske predpise, kdaj se vstaja, kje se lahko jé zajtrk, kdaj so dnevi za čiščenje, prav tako ni cilj, da bi po celi hiši nalepili table, ki bi člane družine opozarjali na red in čistočo, pri katerih oblačilih mora žena še posebej paziti, ko jih lika, ter da članom družine predpišete 8D-poročilo, če bi kateri od njih kaj ušpičil. Ker vas bodo vsi skupaj zelo hitro izselili. Gre bolj za to, da je marsikateri princip stalnega izboljševanja zelo upora- ben tudi v domačem okolju in zasebnem življenju, le uporabiti in živeti ga je treba. Toliko tokrat o vitki organizaciji osebnega življenja, da pa ne zaključimo preveč resno, vseeno dodajte tem japonskim nasvetom nekaj zdrave balkanske pameti. Da ne bomo na življenje gledali tako resno kot naši prijatelji z Daljnega vzhoda. Sajonara. p Ostanite vitki GREGOR JURKO FOTO: SPLET ALUMINIJ številka 1, stran 31 KRIŽANKA