Celje - skladišče D-Per
214/1979
1119791041,4
'	COBISS s
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
LETO XXIX - ŠT. 4 - 16. MARCA 1979
OCENA REZULTATOV GOSPODARJENJA V LETU 1978
Javna razprava je potekala v vseh TOZD in DSSS o rezultatih gospodarjenja v letu 1978, planih za leto 1979 in programih ukrepov za realizacijo planskih nalog. Omenjene razprave so nadaljevanje akcij iz minulega leta, ki so imele osnovno nalogo v pospešenih naporih k dokončnemu saniranju posameznih TOZD in DO kot celote.
Ko torej ocenjujemo rezultate vseh prizadevanj, moramo na eni strani oceniti, kaj nam je le u-spelo in kaj ne, oziroma moramo zelo jasno in konkretno opredeliti vzroke, ki so neposredno ali posredno vplivali na nedoseganje zastavljenih ciljev in nalog. Pri tem le drži že večkrat sprejeta o-cena, v minulem letu še posebej potrjena, da so vzroki subjektivne narave, torej v nas samih.
Lanskoletni poskusi odpravljanja teh vzrokov niso dali želenih rezultatov. Kljub poudarjeni samokritičnosti, neposrednemu in jasnemu opredeljevanju nosilcev kriznih žarišč, poskusom ostrejšega kurza zoper posameznike in skupine, ki so odgovorne za tako stanje, storjeni premiki ne dajejo garancijo članom kolektiva in širši družbeni skupnosti, da bomo zastavljene cilje tudi uresničili. To pa pomeni, da smo bili tudi tokrat premalo odločni, premalo konsekventni, nedorečeni in da smo nekoliko preveč samo u-gotavljali in premalo ukrepali. Evidentna je nestrpnost večjega dela kolektiva, toda tudi pripravljenost za dokončni spopad z vsemi problemi in odpori. Pri tem je potreben selektiven pristop. Selektiven v toliko, da opredelimo prioritetne naloge, ki jih bomo izvršil in šele ko te izvršimo, pristopiti k drugim.
Kaša posanacijska prizadevanja se pokrivajo s širšo družbeno akcijo. Tako so letos formirani koordinacijski odbori za učinkovitejše gospodarjenja, ki so sprejeli programe aktivnosti za izvedbo ocene o zaključnih računih za leto 1978. S to aktivnostjo, ki bi naj postala stalna v vseh oblikah organiziranosti, se želi predvsem naslednje:
1.	Uveljavljanje delavca kot nosilca odločanja;
2.	sprotno preverjanje uresničevanja planskih ciljev razvoja in s tem možnost pravočasnega ukrepanja za njihovo uresničitev;
3.	hitrejše uveljavljanje spoznanja o nujni soodvisnosti pospešenega razvoja družbenoekonomskih odnosov za uspešnejše gospodarjenje v posamezni temeljni organizaciji združenega dela in širši družbenopolitični skupnosti;
4.	večji vpliv pri odločanju delavca o razporejanju ustvarjenega dohodka in čistega dohodka, v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja in samoupravno dogovorjenimi interesi in cilji razvoja;
5.	povečanje odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili za predlaganje razvojnih in poslovnih odločitev ter za dosledno izvrševanje svojih obveznosti.
Posebej moramo opozoriti na to, da gre tokrat za dvofazni postopek sprejemanja zaključnih računov.
Naša pozornost mora biti v večji'meri posvečena prvi fazi, ko o-bravnavamo in sprejemamo oceno uspešnosti gospodarjenja in podatkih iz zaključnega računa ter o ukrepih za izvrševanje planskih nalog v letu 1979.
V drugi fazi pa bodo delavci prek delegatov sprejemali zaključni račun na delavskih svetih.
Koordinacijski odbori so že u-stanovljeni v vseh TOZD in na nivoju DO in morajo postati stalni organi, ki bodo ob vsakem trimesečju zagotovili enake aktivnosti in ukrepe kot pri zaključnem računu.
Poslovna poročila o rezultatih gospodarjenja v minulem letu, kakor tudi izvlečki iz teh poročil so pripravljena za vse temeljne organizacije in DO kot celoto. V tem poročilu ne bomo zajeli vsa tista vprašanja, ki so sestavni del poslovnega poročila, izločili bomo le nekatera, ki so po naših o-cenah pomembna in jim s tem dajemo prioriteto pri reševanju.
GOSPODARJENJE
Doseženi rezultati v minulem letu niso zadovoljivi. Ne gre le za nastalo izgubo v TOZD EMO-KONTEJNER. Tudi druge TOZD niso dosegle planskih postavk. Še vedno je prisotna cela vrsta starih in znanih vzrokov:
—	slaba priprava dela
—	nepravočasno naročanje in nabava repromateriala
—	slaba organizacija dela
—	slaba kvaliteta
—	velike količine odpadnega materiala
—	nespoštovanje standardov
—	majhne serije, itd.
Vsi ti in še cela vrsta drugih problemov, vezanih na redno proizvodnjo, niso pravočasno in kvalitetno reševani. Zelo evidentna je mentaliteta zadovoljivih rezultatov, ko smo ob nekoliko boljših rezultatih že zadovoljni. Neresnost, predvsem vodilnih in vodstvenih delavcev in nedoslednost pri izvrševanju zastavljenih nalog oziroma sankcioniranje za neizvrševanje nalog je še vedno ovira za normalno delo.
V minulem letu je bil posebej prisoten pojav prikrivanja dejanskega stanja. Napačno podajanje ocen — napovedi o gibanju proizvodnje, je onemogočalo pravočasno ukrepanje. To pa posebej velja za TOZD EMOKONTEJ-NER, POSODO in ORODJARNO.
Če k temu dodamo nekatere napačne odločitve (peč za kopalne kadi), neforsiranje dohodkovno zanimivih izdelkov, neustrezne zaloge repromaterialov (nekaterih preveč, drugih premalo) in njihovo neustrezno uskladiščenje, zaradi česar nastajajo neizračunljive škode, ni bilo pričakovati boljših rezultatov.
Torej, notranjih rezerv je še toliko, da bi z delnim izkoriščanjem le-teh dosegli neprimerno boljše rezultate.
UKREPI:
—	Vodstva TOZD morajo izdelati dinamiko izvrševanja planov po mesecih in pregled potrebnih repromaterialov;
—	na osnovi sprejete dinamike nabavna služba naroči potrebne materiale;
—	v primeru odstopanj, od tako zastavljenih planskih nalog, se izreče nezaupnica povzročitelju (direktorju TOZD ali vodji nabavne službe);
—	zadolži se direktorje TOZD, da ukrepajo (kadrovske spremembe) zoper vse organizatorje dela, za nepravočasno in nekvalitetno izvrševanje nalog. V primeru nespoštovanja tega ukrepa bo izveden postopek zoper direktorje TOZD;
—	zadolži se organizacijsko službo, da v koncept skupnega nagrajevanja vgradi kot pomemben element kvaliteto izdelkov;
—	zadolži se direktorje TOZD, da pripravijo za vsak mesec sproti pismeno oceno o gibanju proizvodnje, vodstvo DO pa te oce-
ne spremlja in kontrolira ter v primeru odstopanja ustrezno u-krepa;
— zadolži se nabavno službo, da zagotovi pravilno skladiščenje materiala.
SAMOUPRAVNA PREOBRAZBA IN UČINKOVITEJŠA ORGANIZIRANOST
Prva faza uresničevanja Zakona o združenem delu je že za nami. Oblikovane so samoupravne skupine, izvoljeni organi upravljanja, konstituirani TOZD in v zakonskem roku sprejeti samoupravni splošni akti.
Ze ob realizaciji naštetih nalog smo se zavedali, da le-te niso dokončne in da jih bo treba spreminjati. To še posebej, ker je naša DO tipična organizacija kom-binatskega tipa. Zato moramo v letu 1979 dokončno opredeliti dolgoročna izhodišča in koncept u-činkovitejše organiziranosti celotne delovne organizacije. Krite-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ocena rezultatov gospodarjenja str. 1—2
V senci preteklosti — bodimo pozornejši do rezultatov dela str. 2
Otvoritev nove jedilnice str. 3
Program delitve hrane v novi jedilnici str. 4
Pravilnik o organiziranju in delovanju SDK str. 5—6
Seja IO EMO — sklepi str. 7 Družbena samozaščita v prometu str. 7
Novo športno društvo EMO
OSREDNJO KNJ. CELJE
Ocena rezultatov gospodarjenja
(Nadaljevanje s 1. strani)
riji za učinkovitejšo organiziranost so močne, sposobne, uspešne poslovno široko odprte temeljne organizacije združenega dela. Sedanje TOZD, ki so organizirane po programskih sklopih, se morajo organizirati tako, da bodo samostojno obvladovale celokupno proizvodnjo in poslovno tehnične programske sklope, v katerih delujejo. Tam, kjer se programski sklopi prepletajo, je potrebno poiskati specifične oblike organiziranosti (TOZD POSODA — FRI-TE, TOZD na področju toplotne tehnike, TOZD na področju transportne tehnike...). Formiranje skupnosti TOZD ali DO po posameznih programih, bi imelo za posledico, da DO EMO postane SOZD. Sedanja organiziranost DSSS ne omogoča kvalitetne .in pravočasne usluge. Za večjo učinkovitost skupnosti služb je potrebno formirati zaokrožene samostojne dejavnosti, ki morajo s polno odgovornostjo zagotoviti samostojno obvladovanje poslovnih sunkcij* na katerih' delajo.
Z novo organiziranostjo skupnih služb se mora:
—	preseči dosedanja razbitost skupnih služb
—	zagotoviti (skupno z novimi kadrovskimi rešitvami) večjo u-sposobljenost in učinkovitost posameznih dejavnosti skupnih služb, ki so v sedanji fazi problematične, kar še posebej velja za dejavnosti na področju organiza^ cije dela, nagrajevanja, družbenega standarda, učinkovite organiziranosti samoupravljanja, informiranosti, inovacij, skladiščenja, transporta...
—	vgraditi tudi sistematično nagrajevanje in sankcioniranje spoštovanja ali nespoštovanja organizacijskih standardov in pred-
pisov v celotni delovni organizaciji
—	zagotoviti pristop k izboljšanju informacijskega sistema in informiranja na sploh ter konse-kventen odnos do zajemanja podatkov in informacij. Zaradi preseganja sedanjega stanja, ko je odločno preveč pojavov prilagajanja in potvarjanja informacij, to potvarjanje gre velikokrat celo za osebne koristoljubne nagibe (primer izkrivljanje informacij pri obračunavanju dela)
—	zagotoviti predvsem učinkovitost razvojnih in planskih komponent posameznih dejavnosti.
UKREPI:
—	Zadolži se pravno službo, da do 15. maja izdela oceno in predlog nove samoupravne organiziranosti TOZD in DO
—	zadolži se vodstvo DO, pravno in organizacijsko službo, da takoj pristopijo k pripravi predloga reorganizacije skupnih služb. Reorganizacija mora biti izvršena v mesecu marcu.
SAMOUPRAVNI DELOVNI RED
Zelo pomemben vzrok za nezadovoljive gospodarske rezultate je nespoštovanje samoupravnega delovnega reda. Zamujanje na delo, predčasni odhod z dela, zapuščanje delovnega mesta med delom, tatvine, alkoholizem, malomaren odnos do dela in druge tovrstne pojavne oblike so stalno prisotne pri našem delu. Evidentno je, da tudi prijavljene kršilce samoupravnega delovnega reda ne sankcioniramo, ti pa izhajajo iz vseh struktur, do vključno vodilnih in vodstvenih delavcev» Leto 1979 mora postati leto RE-
DA IN DISCIPLINE v celotni delovni organizaciji.
UKREPI:
—	zadolži se direktorje TOZD, da zefo strogo v okviru samoupravnih dogovorjenih norm sankcionirajo kršitelje samoupravnega delovnega reda. Zadolži se vodstvo DO, da v primerih odstopanj od tega ukrepa, u-vede postopek zoper odgovorne delavce v TOZD in DSSS;
—	zadolži se pravno službo, da v disciplinskih postopkih da prednost hujšim kršitvam delovnih dolžnosti, mesečno obvešča vodstva TOZD in vodstvo DO o izrečenih sankcijah;
—	zadolži se organizacijsko službo, da do 1. aprila pripravi izkaznice za kontrolo gibanja;
—	zadolži se direktorje TOZD, da pripravijo do 15. marca program ukrepov za odpravo tatvin;
—	zadolži se splošno službo, da do 15. marca pripravi ukrepe za zaščito ograje, kontrolo prihoda in izhoda, vključno z osebno kontrolo;
—	zadolži se kadrovsko službo, da do 15. marca pripravi predlog novega voznega reda avtobusov in ga uskladi z DO IZLETNIK;
—	zadolži se splošno službo, da predloženi režim poslovanja družbene prehrane samoupravno potrdi do otvoritve objekta.
RAZVOJNA SANACIJA IN RAZVOJ
Koncept razvojne sanacije je samoupravno sprejet in se izvaja. Prva programska naloga je pred zaključkom in bo 8. marca objekt družbene prehrane dan v koriščenje. Druga naloga, tovarna energetskih naprav je v zaključni fazi priprav. Pri tej nalogi so prisotne nekatere ovire, ki se po-

spešeno odpravljajo. Glede na to, da ne razpolagamo s potrebnimi lastnimi sredstvi, smo prisiljeni voditi akcije za združevanje sredstev, na osnovi katerih bomo dobili manjkajoča sredstva v obliki kreditov od Ljubljanske banke. V pripravi so tudi investicije v TOZD TOBI in TOZD ORODJARNA. Na področju razvojne sanacije nas čaka cela vrsta nalog. Razvojna sanacija obstoječe proizvodnje, predvsem v TOZD POSODA, poleg že naštetih akcij je le predpogoj za oblikovanje razvojnega koncepta.
UKREPI:
—	Vodstvo DO, razvojna služba in vodstvo TOZD KOTLI morajo še naprej intenzivno delati na pripravah za začetek gradnje tovarne energetskih naprav;
—	zgoraj našteti morajo pripraviti do 15. 3. informacijo, kako daleč smo pri vseh nalogah s področja razvojne sanacije;
—	zadolži se razvojno službo, da do konca tega leta pripravi predlog nadaljnjega razvoja DO.
KADROVSKA
POLITIKA
Na področju kadrovske politike smo že sprejeli dovolj jasne in nedvoumno opredeljene ukrepe v naših sanacijskih programih in v letošnjih planih. Zato se sprejme samo en
UKREP:
V primerih noki-cliioincia, neodgovornega in malomarnega odnosa do dela in kadar ni pozitivnih rezultatov dela, se mora kadrovsko ukrepati. V kolikor v teh in podobnih primerih ne bo ukrepov, se bo ukrepalo zoper tiste, ki niso ukrepali.
V SENCI PRETEKLOSTI
Ze skoraj pol desetletja je, odkar so'nas zakrile meglice, ki jih ne moremo ali pa nočemo razpršiti. V letu 1978 smo v našem glasilu večkrat opozarjali na sprotne ukrepe za odstranjevanje negativnih pojavov, toda uspeh je, bil le delen. Marsikaj od skrbno pripravljenega programa je ostalo le na papirju. Ni zaživelo! Zakaj ne? Razmislimo vsaj malo in razpršimo neprijetne meglice ali celo megle.
Po vseh naših TOZD je potekala razprava o zaključnem računu in s tem v zvezi orazporeditvi čistega dohodka.
Predlog razporeditve čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1978 je skrbno pripravila strokovna služba in ga v nadaljevanju povzemamo zato, da se nam spomin osveži, da bomo vsi bolj pozorni v tekočem letu na naše poslovanje, da bo to res samoupravno in, v našem jubilejnem letu uspešno.
Po določilih od 114. člena do 124. člena Zakona o združenem delu razporejamo čisti dohodek na sredstva za:
—	osebne dohodke
—	razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad)
—	rezerve
Iz poročil o poslovanju TOZD in DO je razvidno, da sta TOZD POSODA in TOZD EMOKON-TEJNER poslovali z izgubo, ostale TOZD pa s pozitivnim rezultatom, ki je za 3,2 milijona din večji od izgub obeh TOZD, ki sta poslovali z izgubo, kar pomeni, da smo poslovali kot delovna organizacija s pozitivnim rezultatom v letu 1978.
Nepokrite izgube iz leta 1976 smo pokrili s sanacijskimi krediti, ki smo jih v letu 1978 že začeli vračati. Odplačali smo 9,7 milijona din sanacijskih kreditov za TOZD: FRITE, POSODA, OD-PRESKI, TOBI in EMOKONTEJ-NER. Te TOZD pa morajo po zaključnem računu za leto 1978 razporediti najmanj toliko sredstev v razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad), kolikor so znašala odplačila sanacijskih kreditov, sicer se ji-m to šteje kot nepokrita izguba. TOZD: FRITE, ODPRESKI in TOBI so ustvarili dovolj čistega dohodka, da bodo lahko to obveznost pokrili, TOZD POSODA in EMOKONTEJNER,
ki sta poslovala z izgubo, pa te obveznost ne moreta pokriti, zato se jim za to obveznost izguba poveča in jo moramo pokrivati kot izgubo, nastalo v letu 1978.
Izgube v poslovanju lahko pokrivamo iz sredstev rezerv. Po Samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v DO EMO združujemo sredstva rezerv (39. člen) in se koristijo tudi za pokrivanje izgub v poslovanju (40. člen). Iz preteklih let imamo že oblikovan rezervni sklad v višini 5,1 milijona din, vplačali smo obvezno posojilo skladu skupnih rezerv 2,1 milijona din in skladu skupnih rezerv občine Celje 1,4 milijona din. Ker imamo izgube v poslovanju, smo na osnovi določil Zakona o sredstvih rezerv zahtevali vrnitev vplačanih posojil in bi tako skupaj razpolagali pred razporejanjem čistega dohodka z
8,6	milijona din sredstev rezerv.
Z razporeditvijo 20,7 milijona din čistega dohodka TOZD, ki so poslovale s pozitivnim rezultatom v letu 1978 v sredstva rezerv in s koriščenjem že obstoječih sredstev rezerv, lahko pokrijemo izgube, ostane nam pa še 2,05 milijona din za tisti del sklada skupne porabe, s katerim bi lahko pokrili izdatke za jubilejne nagrade in druge manjše izdatke.
Predlagamo, da se čisti dohodek razporedi za:
—	izplačane akontacije osebnih dohodkov v letu 1978
—	sklad skupne porabe za:
•	stanovanjsko izgradnjo, obračunan na osnovi mesečnih a-kontacij osebnih dohodkov
•	pokritje toplega obroka v letu 1978
•	ostale namene po predloženem predlogu razporeditve
—	razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) v višini odplačanih sanacijskih kreditov
—	rezervni sklad po predloženem predlogu razporeditve.
Za zagotovitev pozitivnega poslovanja TOZD EMOKONTEJNER v letu 1979 smo pristopili skupaj z vsemi vodstvi TOZD in Razvojnim centrom k reševanju in odpravi vseh motenj v poslovanju TOZD in preusmeritvi proizvodnega programa v dohodkovno interesantnejše proizvode in opustitev proizvodnje, ki povzroča izgube. Vse nadaljnje poslovne odločitve bo koordinirala posebna strokovna skupina, izvajanje sanacijskega programa TOZD Emo-kontejner pa bodo poleg samoupravnih organov TOZD spremljali tudi samoupravni organi DO.
EÄaalfiiheo-----------------------------------3
Svečana otvoritev Jedilnice
Dne 8. marca 1979 je bila svečana otvoritev jedilnice pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Celje. Te otvoritve se je poleg naših delavcev in delavk udeležilo večje število gostov. Na otvoritvi je govoril tov. Stane Mele, predsednik občinskega sindikalnega sveta Celje, ki je poudaril pomen družbene prehrane za delavstvo. Za njim pa je imel govor Franci Gazvoda, glavni direktor EMO. Njegov zanimiv govor v celoti objavljamo.
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
Pozdravljam vse delavke in delavce našega kolektiva in vse goste, ki so se odzvali našemu vabilu na svečano otvoritev naše jedilnice.
Današnji dan je velik praznik kolektiva. Danes lahko ugotovimo, da odpiramo objekt, ki je bil veliki sen množice generacij delavcev v 85-letni zgodovini delovne organizacije. Jedilnica, ki jo odpiramo, pomeni rešitev naj-akutnejšega problema delavcev, ki morajo še danes svoj dnevni obrok med delovnim časom zaužiti na kolenih, ob strojih, ob e-majlu, ob cinku in skratka na nemogoč in neprimeren način. Kolektiv si je dolgo prizadeval, da bi rešil ta problem, toda ali je dal prednost reševanju širših družbenih problemov, ali pa je načrte prekrižalo kaj drugega. Danes, ko že marsikdo ni več verjel, da bomo ta objekt sploh kdaj zgradili, lahko z veseljem ugotovimo, da je objekt neizpodbitno tu in bo lahko služil svojemu namenu. Veseli smo, da z o-tvoritvijo tega objekta lahko tudi najprimernejše počastimo praznik naših žena.
Za graditev jedilnice smo se odločili v izredno težkih pogojih. Ko smo v letu 1977 opredeljevali razvojno sanacijo EMO, smo se odločili, da moramo prenoviti celotno delovno organizacijo. Tu nas večina dela pravzaprav še čaka, kajti največji napori bodo usmerjeni in so že usmerjeni v obnovitev vseh produkcijskih obratov, z osnovnim ciljem po razvojni preusmeritvi in prestruktuiranju.
Toda neglede na to, smo se že odločili, da moramo objekt, ki ga danes odpiramo, postaviti v razvojni sanaciji na prvo mesto. Odločitev je bila težka zaradi tega, ker praktično nismo razpolagali
z nikakršnimi prostimi sredstvi sklada skupne porabe, od koder se taki objekti financirajo. Zaradi tega smo se morali obrniti navzven, na širšo družbeno pomoč in razumevanje. Danes lahko ugotovimo, da smo v širši družbeni skupnosti dobili popolno razumevanje. Večina sredstev za objekt so prispevali banka, Občinski sklad skupnih rezerv in drugi kreditorji. Tako je bilo omogočeno, da je neglede na prisotne motnje ob oddaji del gradbenim izvajalcem 23. avgusta lani, vendarle bila prvič zasajena lopata pri izgradnji objekta. Poteklo je komaj dobrih šest mesecev in že je objekt gotov. Delavci Ingrada, ki so obljubili, da bodo objekt izgotovili za DAN ŽENA, so svojo obljubo v celoti izpolnili. Za izpolnitev obljube se v imenu celotnega kolektiva ob tej priliki iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala gre vodstvu gradbišča na tem objektu in vodstvu TOZD Ljubljana, ki si je veliko prizadevalo za pravočasno dovršitev objekta. Posebna zahvala velja tudi ostalim, ki so pomagali pri realizaciji naših načrtov — Ljubljanski banki — spl. banki Celje, Zavarovalnici Triglav, Skladu skupnih rezerv Občine Celje, o-stalim izvajalcem in nenazadnje množici naših delavcev, tako tistih, ki so spremljali izgradnjo objekta, kot tudi tistih, ki so ga
v zadnjih dneh z udarniškim delom pripravili za svečano otvoritev.
Objekt, ki ga danes odpiramo, je resnično izjemnega pomena za naš celoten kolektiv. Seveda je njegova največja vrednost v o-mogočanju kulturne in zdrave prehrane delavkam in delavcem. Hkrati omogoča bistveno večje možnosti kot doslej, za kulturne, družbene in ostale aktivnosti kolektiva. Nenazadnje smo delavci EMO globoko prepričani, da bo posreden vpliv izgrajenega objekta tudi v večji produktivnosti, v boljših rezultatih, s čemer bomo kar najhitreje lahko povrnili izposojena sredstva za izgradnjo. Objekt je tak, da smo lahko ponosni nanj. Zato upravičeno pričakujem, da ga bomo s pravilnim odnosom do njega še dolgo ohranili kot lepega.
Trenutna gospodarska situacija našega kolektiva ni zavidljiva. V lanskem letu, kot delovna organizacija, sicer nismo zaključili z izgubo, toda z rezultati nismo zadovoljni. Res je, da zadnja leta močno povečujemo obseg proizvodnje, toda slejkoprej, tako kot smo predvidevali, ostajamo na robu rentabilnosti. Potrjujejo se naše ocene in prognoze, da bomo do dokončanja naših razvojnosa-nacijskih načrtov zelo težko dosegli bistveno boljše rezultate, kot jih dosegamo. Razvojna sanacija pod motom »novi ali prenovljeni EMO« tako slejkoprej ostaja naša prednostna naloga. Načrte, ki smo jih zastavili in jih predočili širši družbeni skupnosti na področju izgradnje energetske opreme, klimatizacije in individualnega o-grevanja v Tobiju, orodij in naprav, izgradnje invalidske delavnice in prenovitve vseh ostalih TOZD moramo uresničiti. Pri tem lahko z veseljem ugotavljamo, da je pri uresničevanju teh načrtov pripravljeno združevati delo in sredstva čedalje več poslovnih partnerjev, pa čeprav to združevanje otežkoča cela vrsta neurejenih vprašanj tekoče gospodarske politike.
Tovarišice in tovariši!
Ko smo analizirali rezultate gospodarskega poslovanja v lanskem letu in sprejeli gospodarske načrte za letos, smo razkrili o-gromno slabosti, ki motijo naša prizadevanja po boljših rezultatih. Morda še nikoli doslej nismo delavci tako odkrito in konkretno spregovorili o problemih dobrega dela, gospodarjenja, medsebojnih odnosov, delovnega reda, discipline, neprimernega odnosa do družbenega premoženja, učinkovitosti kadrovske politike, in še o čem. Delavci smo pri tem izkazali veliko odločenost, da se spopademo s temi slabostmi in že samo z odpravo le-teh bistveno izboljšamo svoje rezultate. Ta odločnost delavcev se odraža tudi v ukrepih, ki smo jih po posameznih TOZD in v celotni delovni organizaciji sprejeli za realizacijo letošnjih planov. Na osnovi vsega tega zaključimo lahko samo to, da gre tokrat resnično zares, da tokrat vsi tisti, ki so v naši delovni organizaciji žal odločno predolgo skušali vleči voz nazaj, ne bodo učinkoviti. Še več, delavci hočejo definitiven obračun z njimi in pozitivne sile v sindikatih, Zvezi socialistične mladine in Zvezi komunistov, morajo samoupravno realizirati zahteve delavcev. Pri tem je še posebej izjemna odgovornost vseh poslovodnih struktur, ki morajo v teh bitkah dokazati svojo kakovost dela in resnično pripravljenost za angažiranje, ali pa poiskati svoje mesto pri opravljanju tistih del in nalog, ki jim bodo kos.
Naj na koncu izrazim še iskrene čestitke našim delavkam, ki jih pozivam v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij na proslavo DNEVA ŽENA, ki bo v obratu, ki ga odpiramo, v soboto dopoldne. To proslavo jim je omogočila sindikalna organizacija ob ljubeznivem sodelovanju TKANINE, ki bo sodelovala z modno revijo in pionirjev šole Franja Vrunča, nad katero imamo patronat.
Da bi bila nova jedilnica pravočasno pripravljena in čista, je naša sindikalna organizacija organizirala prostovoljno delo, katerega se je udeležil skupno z delavci EMO tudi glavni direktor Franci Gazvoda. Vsi, ki so se udeležili prostovoljnega dela, so občutili prijetno medsebojno družabnost, ki jo žal danes malokrat občutimo.
V vsakem prostoru, kjer užiVamo hrano, mora biti urejenost taka, da odgovarja visoki higieni in stopnji naše družbene, kulture. Na sliki vidimo umivalnico v novi jedilnici, ki je narejena v skladu s higien--	skimi predpisi.
Program delitve hrane
V novi jedilnici mora vladati določen red, če hočemo, da bo vse tako kot si želimo. Jedilnica je izredno lepa in funkcionalna. Če se bomo držali reda in čistoče, bo lahko ogledalo naše kulture. Strokovna služba nam je poslala naslednji program poteka obratovanja družbene prehrane, ki ga objavljamo zato, da bo vsak član naše delovne orga-
Za boljše gospodarjenje
Znano je, da si TOZD posoda prizadeva za dosego plana kolikor je mogoče. Zlasti prizadevni so delavci in delavke te naše najstarejše TOZD v emajlirnici in surovinskem obratu. Delavski svet te TOZD je sprejel na seji, ko je potrdil zaključni račun za leto 1978, program ukrepov za boljše gospodarjenje v tekočem letu. Ta program objavljamo v celoti tako, da bodo vsi delavci in delavke te TOZD z njim seznanjeni, prav pa je, če so s tem seznanjene tudi ostale TOZD'.’
nizacije z njim seznanjen.
Začetek obratovanja družbene prehrane v novi razdeljevalnici in jedilnici se predvideva v mesecu marcu 1979.
Potek poslovanja:
Naročanje malic:
—	naročilo malic se bo sprejemalo en dan vnaprej do 12. ure v pisarni splošne službe;
—	na osnovi naročila toplih in hladnih obrokov ter števila lahke tople malice bo služba vsakokrat izdala donositelju naročila bloke za naslednji dan in to v različnih barvah. V oddelku, obratu ali skupini se nato bloki razdelijo;
—	služba nato izdela do 13.30 ure skupni zbir posameznih malic;
—	obroki so topli, hladni in dietni (lahka hrana);
—	na osnovi naročil obe kuhinji pripravita potrebni material za topli in hladni obrok;
—	zaradi potrebnega časa za pripravo jedi predvsem toplega o-broka ne bo moč naročila spreminjati ali dodatno naročati.
Delitev malice
Malica se bo delila na liniji, na osnovi bloka, katerega je delavec dobil v svojem oddelku po predhodnem naročilu. Ob prevzemu obroka se mora oddati blok. Zaradi reda prosimo, da si vsak vzame samo tisti obrok, katerega je naročil, pri sami razdelitvi sprememb ni moč upoštevati.
V jedilnici bo lahko sede malicalo 500 oseb. Glede na to, da je v naši DO zaposlenih:
—	dopoldne	2.272	oseb
—	popoldne	832	oseb
—	ponoči	72 oseb
—	ponoči (hi. malica) 72	oseb
Skupaj	3.176	oseb
Da bi razdeljevanje malic potekalo -tekoče, smo čas malice razdelili po TOZD, obratih in DSSS.
Bife
Bife bo v novih prostorih nudil razna okrepčila: kavo, razne brezalkoholne pijače, jestvine v naslednjem času:
—	dopoldne od 5. do 6. ure in od 9. do 11. ure
—	popoldne od 13. ure do 14. ure in od 17.30 do 18.30.
Izven predvidenega delovnega časa bo strežba samo v službene namene — reprezentanca.
Red in disciplina
Če hočemo, da bomo vsi pravočasno zaužili topli ali hladni obrok, se bomo morali držati predvidenih časov, posedanja po malici za mizo ne sme biti.
Vsak mora posodo s pladnjem vrniti na tekoči trak, predvsem pa paziti na čistočo in inventar.
Ne iščimo samo pravice, pokažimo tudi pravilen odnos do družbenega imetja, ki je last nas vseh, ne pa posameznikov.
Konferenci OOS EMO pa predlagamo, da iz vsake TOZD izbere po enega člana. Ti člani bi naj skupno sestavili jedilnik za vsak mesec oziroma za vsak dan, prav tako pa bi skupno reševali razne pripombe ali sugestije. Zaželene so gospodinje, ki bodo znale strokovno oceniti predlagani jedilnik in dobavljeno blago.
Izkoristimo
smotrno naš delovni čas
Proizvodnja
a)	Ureditev tehnološke dokumentacije
—	uskladitev izdelavnih postopkov
—	uskladitev izdelavnih časov
—	kontrola normativov materiala
Zadolžen: Marjan REJC
Rok: za izdelavo programa 15.
3.	1979
b)	Izdelava programa izboljševanja tehnološkega procesa s ciljem zmanjševanja delovne sile.
Zadolžen: Marjan REJC
Rok: 31. 3. 1979
c)	Izdelava programa ukrepov za znižanje slabe kvalitete in izmeta.
Program sestavijo:
—	po tehnološki plati Marjan Rejc
—	po programski plati Vlado Bratina
—	po proizvodni plati Vinko Zotel, Edvard Umek, Ladislav Sotošek.
Rok: 15.-3. 1979
d)	Usklajena sestava mesečnih planov s ciljem doseganja daljših serij in ugodnejših barvnih kombinacij glede na proizvodne možnosti in glede na letni plan.
Zadolžen Peter Videnšek, Jože Vajdetič in Vlado Bratina
Rok: stalna naloga
e)	Uvedba dnevnega preverjanja izvrševanja proizvodnih nalog.
Za uvedbo sistema so odgovorni: Vlado Bratina, Edvard Umek, Vinko Zotel, Ladislav Sotošek.
Za izvajanje so odgovorni: Mihael Pesan, Vinko Krajšek, Stane Dvoršak, Branko Čretnik, Ivo Rojc, Viktor Adelštajn, Ferdinand Mlekuž, Ladislav Sotošek.
Rok: 15. 3. 1979
f)	Stalno spremljati problematiko delavcev, ki so pogosto v bolniškem staležu in takoj ukrepati v skladu s SSA.
Nosilec naloge: vodstveni delavci in KSS
Rok: stalna naloga
g)	Posebno pozornost je posve-nih delavcev in delovnih invalidov. Pospešiti je priprave za u-stanovitev posebne organizacijske enote — invalidske delavnice.
Nosilec naloge: direktor TOZD in KSS
Rok: stalna naloga
Informiranost delavcev:
Izdelava mesečnih informacij o najaktualnejši problematiki in o poslovanju TOZD ter obravnava le-teh na samoupravnih delovnih skupinah.
Zadolžen: direktor TOZD
Rok: stalna naloga
Od našega obnašanja in spoštovanja težko priborjene družbene lastnine in dobrine je odvisno, če bo nova jedilnica v bodoče lep odsev naše kulture!
CAS ODMORA IN CAS MALICE
TOZD in službe
Odmor
Čas malice
Štev.
oseb
Odmor
Čas malice
Štev.
zaposl.
Nočna
emajlirnica, montaža zavijalnica, izbočarna, lužilnica, varilni, dekor	8.55— 9.55	9.00— 9.20	568	17.25—17.55	17.30—17.50	448	2.00—2.30 46	1.062
surov., predelava, skl. polizd., tehnol., vodstvo priprava, pocink., skl. got. pos., kontrola, prodajal., not. transp., orodna, prodaja	9.15— 9.45	9.20— 9.40	504	17.45—18.15	17.50—18.10	216	5	725
cdpreski, orodjarna, radiatorji, kotli	9.35—10.05	9.40—10.00	498	18.05—18.35	18.10—18.30	122	6	626
vzdrževanje, ERC, skupne službe	9.55—10.25	10.00—10.20	631	18.05—18.35	18.10—18.30	38	16	685
— SKUPAJ:	.	9.00—10.20	2201		17.30—18.30	824	73	3098
kontejnerji, topilnica	9.00— 9.30	9.05— 9.25	343	18.00—18.30	18.05—18.25	179	146	668
(v lastni jedilnici)

Samoupravni akti
Samoupravna delavska kontrola je v naših TOZD in DO našla svoje pravo mesto in vsestransko opravičila zaupane ji naloge. Sedaj, ko je bil sprejet zakon o njeni dejavnosti, je ta samoupravni organ še bolj odgovoren za uspešno opravljanje svojih nalog. Pred kratkim je bil sprejet pravilnik o samoupravni delavski kontroli v DO EMO in njenih TOZD katerega objavljamo v skladu s sklepi samoupravnih organov.
PRAVILNIK
o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole v TOZD in DO EMO Celje
SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic delavci v temeljni organizaciji združenega dela, DO in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole (v nadaljevanju SDK).
2.	člen
SDK je integralna funkcija delavskega samoupravljanja, je organ delavcev in družbene zaščite z namenom preventivnega delovanja in odklanjanja negativnih pojavov. Zaradi tega se opravlja v vseh oblikah samoupravljanja in v posebnem organu SDK, ki je pri delu samostojna in odgovorna le delavcem TOZD.
3.	člen
S tem pravilnikom se ureja organiziranost dn delovanje SDK v temeljni organizaciji, delovni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter DSSS. Delovanje samoupravne delavske kontrole je javno.
4.	člen
Organ SDK nadzira:
—	izvajanje statuta, samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	izvajanje sklepov zbora delavcev, organov upravljanja, izvršilnih in poslovodnih organov in skladnost teh s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev,
—	izpolnjevanje delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev, organov in služb,
—	ali se odgovorno, družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo družbena sredstva.
—	izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in
sredstev za osebne dohodke,
—	uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu,
—	obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in dazotstvo, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.
IZVOLITEV IN ORGANIZACIJA SDK
5.	člen
Za stalno opravljanje funkcije SDK izvolijo delavci TOZD odbor SDK neposredno s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom o volitvah samoupravnih organov. Mandatna doba članov SDK je dve leti. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma.
6.	člen
V	odbor SDK se voli najmanj 5 članov iz vrst delavcev TOZD. Najmanj dve tretini odbora SDK mora biti iz neposredne proizvodnje.
7.	člen
Član SDK je lahko delavec, ki je moralno in politično neoporečen in uživa popolno zaupanje delavcev temeljne organizacije. 8 9
8.	člen
V	odbor SDK ne morejo biti voljeni:
—	vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	delegati v DS in v izvršilnih organih,
—	delavci, ki opravljajo dela in naloge z materialnimi in finančnimi sredstvi (blagajniki, odgovorni delavci v skladiščih itd.),
—	delavci, kr so bili kaznovani za kazniva dejanja, ki bi bila motnja za imenovanje na vodilna dela,
—	delavci, ki jim je izrečen ukrep zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
9.	člen
Kandidacijski postopek in listo kandidatov za člane odbora SDK predlaga izvršni odbor osnovne organizacije sindikata skupno z drugimi družbeno političnimi organizacijami TOZD na kandidacijskih konferencah.
10.	člen
Predsednika in namestnika odbora SDK izvolijo člani odbora na svoji prvi seji z javnim glasovanjem.
11.	člen
Če članu odbora preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji v času mandata, ali če iz kakšnih drugih razlogov preneha dolžnost v odboru SDK, ali če je več kot eni tretjini članov prenehala funkcija v odboru SDK, se opravijo nadomestne volitve.
12.	člen
Člani organa samoupravne kontrole morajo pri opravljanju svoje funkcije ravnati v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti ter po načelih socialistične morale in materialne resnice.
13.	člen
Člani SDK v temeljni organizaciji združenega dela so za opravljanje svoje funkcije osebno odgovorni delavcem, ki so jih izvolili. Če član SDK ravna v nasprotju z 12. členom tega pravilnika, ali če ne opravlja, ali malomarno opravlja svojo funkcijo, se odpokliče po enakem postopku, kot je bil izvoljen.
14.	člen
Odpoklic člana SDK predlagajo delavci temeljne organizacije združenega dela na svojem zboru ali IO OOS. Pobudo za odpoklic lahko dajo tudi druge družbeno politične organizacije.
15.	člen
Delavec, ki ima na zboru delavcev, na seji delavskega sveta ali v drugih oblikah odločanja, oziroma pri upravljanju samoupravne delavske kontrole v organizaciji združenega dela pripombo ali predlog, izrazi mnenje, zahteva podatke ali poročilo, ne sme biti zaradi tega klican na odgovornost in tudi ne postavljen v manj ugoden položaj.
POSTOPEK DELA SDK
16.	člen
SDK kot organ TOZD opravlja nadzor celotnega proizvodnega poslovanja in samoupravnega procesa, v interesu vseh delavcev temeljne organizacije. Zagotavlja nemoten razvoj socialističnih medsebojnih odnosov, uresničevanje delitve po delu, dobrega gospodarjenja, razvijanje poslovne morale in moralnih etičnih norm na podlagi zaupanja in upoštevanja človeka in osebne odgovornosti.
i
17.	člen
Pobudo za razpravljanje o določenih pomanjkljivostih ali nepravilnostih s področja nadzora SDK v TOZD, oziroma delovni organizaciji, lahko poda vsak delavec, individualni poslovodni organ, organi samoupravljanja, IO OOS in druge družbeno politične organizacije. Tako pobudo je organ SDK dolžan obravnavati in o svojem stališču obvestiti pobudnika.
18.	člen
Odbor SDK deluje praviloma na sejah v primerih, ko se obravnavajo predlogi za uvedbo postopka ali, ko se razpravlja in sklepa o že zbranem gradivu. Člani SDK delujejo kot posamezniki lahko le v primeru, ko jih zato pooblasti odbor z nalogo priprave določenega gradiva.
19.	člen
Odbor SDK je sklepčen, če je na seji navzočih vsaj dve tretini članov odbora in sklepa z večino glasov vseh članov. Vsak član SDK lahko ob glasovanju izrazi ločeno mnenje, ki se posebej vnese v zapisnik. Na seji se obvezno vodi zapisnik,
20.	člen
Sejo odbora SDK sklicuje predsednik, oziroma namestnik. Seje odbora SDK so javne, v kolikor tajnost podatkov ne terja zaprto sejo, o
čemer odloča odbor pred pričetkom seje.
21.	člen
Organi, strokovne službe in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi delavci v TOZD so organi SDK dolžni v okviru svojega delovnega področja dati podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje SDK in mu v tej zvezi omogoči tudi vpogled v vse listine, spise in poročila.
22.	člen
Poslovodni organi in strokovne službe so dolžni zagotavljati pogoje ter nuditi ustrezno strokovno in drugo pomoč za nemoteno in učinkovito delo organa SDK. SDK lahko zahteva strokovno pomoč tudi od službe družbenega knjigovodstva, organov 'inšpekcije in družbenega pravobranilca samoupravljanja.
23.	člen
Organi in službe iz 21. in 23. člena tega pravilnika so dolžni na zahtevo SDK dati najkasneje v roku 15 dni po prejemu zahtevka podatke, s katerimi razpolagajo in ki'so nujni za opravljanje dela oziroma nalog-SDK.

24. člen
27.	člen
Naloge SDK so, da z izvajanjem svoje funkcije predvsem preprečujejo družbeno škodljive pojave v TOZD in DO ter da v ta namen izvaja nadzor nad celotnim proizvodnim in samoupravnim procesom TOZD in DO, zlasti da:
—	spremlja nastajanje in izvajanje samoupravnih splošnih aktov v temeljni organizaciji in DO, način sprejemanja, pristojnosti in odgovornosti, opozarja na potrebo spremembe in dopolnitve!
—	spremlja sprejemanje in izvajanje sklepov organov upravljanja, pristojnosti, odgovornosti, usklajenosti s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, samoupravnimi splošnimi akti TOZD in delovne organizacije, pristojnost in odgovornost predlagateljev in izvajalcev;
—	po potrebi presoja pritožbe in rešitve samoupravnih organov TOZD in DO, vodilnih delavcev in drugih pooblaščenih delavcev, ugotavlja njihovo skladnost s pozitivnimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti TOZD in DO;
—	preverja kako se uresničujejo in uveljavljajo pravice delavcev v združenem delu v skladu z ZZD, zakonom o delovnih razmerjih in samoupravnimi splošnimi akti. Na zahtevo delavcev ugotavlja vzroke in povzročitelje slabih medsebojnih odnosov;
—	preverja uporabo sredstev v TOZD in DO, ekonomičnost in rentabilnost, usklajenost s samoupravnimi splošnimi akti, sklepi pristojnih organov upravljanja, sprejetimi plani in programi;
—	preverja usklajenost gradnje in delitev stanovanj ter posojil za individualno gradnjo s sprejetim samoupravnim sporazumom in kriteriji, prioritetno listo, sprejetim planom in programom;
—	glede investicij ima SDK pravico, da ugotavlja pravilnost, ekonomičnost, smotrnost porabe sredstev, način izvajanja nadzora. Kontrolira tekoče investicije, rekonstrukcije, nadomestila opreme, kapitalne investicije.
Kako pride do predloga, kdo o njem odloča, način izvedbe, situacijska poročila, dokončane investicije z obračunom, primerjava trošenja z odobrenim planom in razvojnim programom, prekoračitev investicije, ugotavlja nepravilnosti in odgovornosti posameznikov in daje predloge pristojnim organom.
—	ugotavlja porabo sredstev za Teklamo, propagando in reprezentanco v skladu s planom in programom, odobritev trošenja in nosilce poimensko s posebno pazljivostjo na verodostojnost dn popolnost dokumentacije;
—	ugotavlja smotrnost službenih potovanj v državi in tujini, pravilnost in upravičenost uporabe družbenih avtomobilov in lastnih avtomobilov za službene namene, kilometrine, dnevnice, potne stroške;
—	nadzira pravilnost in upravičenost uporabe osnovnih sredstev materiala in drobnega inventarja v zasebne namene ali v prid tretje fizične ali pravne osebe;
—	nadzira racionalnost porabe materiala dn drobnega inventarja v procesu dela, kot tudi obseg in poraba odpadnega materiala;
—	preverja vse osebne izdatke, ki bremenijo materialne stroške poslovanja;
—	preverja poslovanje z zasebniki in drugimi fizičnimi osebami, kot odstopanja izvajanja del, pogodbe o storitvah, kooperaciji, dogovor o načinu plačevanja, izstavljanje in popolnost dokumentacije, ali so organi upravljanja seznanjeni z vsemi podrobnostmi s tega področja. Poimenski predlagatelji poslovanja s privatniki;
—	kontrolira izplačilo OD, usklajenost s samoupravnimi splošnimi akti, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, z načeli nagrajevanja po delu in plani. Nočno delo, sobotno in nedeljsko delo, seznam plačnih listin, pristojnost odobritev in upravičenost nadur in drugih izplačil na račun OD. Neopravičeno prilaščanje OD mimo rezultatov dela od strani posameznika, skupine TOZD;
—	kontrolira ostala izplačila: osnovna izplačila koristnic, znesek sporazuma, pogodba, honorarji, civilno pravna razmerja, delo na domu, terenski dodatki in drugi dodatki;
—	kontrolira racionalnost koriščenja delovnega časa, materiala in osnovnih sredstev;
—	kontrolira delovanje društev v okviru DO po istih merilih kot določa ta pravilnik;
—	ugotavlja zlorabo vseh vrst od vodilnih delavcev, posameznih delavcev, delovnih skupin ali TOZD na račun drugih delavcev, delovnih skupin TOZD, DO in družbe;
—	ugotavlja prekrške vseh vrst od strani posameznika, TOZD, DO, vzroke, povzročitelje, odgovornost za kršitve sproti za vsak primer posebej ter plačevanje kazni;
—	nadzira uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu;
—	ugotavlja vse druge podobne družbeno škodljive pojave, ki prizadenejo družbeno lastnino, samoupravne pravice in dolžnosti, poslovno moralo in dobro ime DO, TOZD ali pravice delavcev, ki izvirajo iz dela.
25. člen
Če odbor SDK pri svojem delu uporabi podatke, ki pomenijo poslovno ali drugo tajnost je dolžnost z njimi ravnati tako, da se ohrani tajnost podatkov.
' '	J
■	26. člen
O svojih ugotovitvah in stališčih mora organ SDK sproti obveščati delavce, delavski svet, oziroma ustrezen organ upravljanja in IO OOS. O ugotovitvah negativnih pojavov in svojih stališčih organ SDK obvesti tudi -organe in službe temeljne organizacije, pri katerih je opazil negativne pojave in nepravilnosti, in organe, ki imajo v temeljni organizaciji in DO pravico in dolžnost, da ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo,;
DS je dolžan obravnavati vsak predlog organa SDK in odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti organ SDK o ugotovljenem stanju, ukrepih ali stališčih v zvezi s posameznimi vprašanji.
28.	člen
Kadar organ SDK ugotovi škodljive pojave, oziroma obstoji sum, da predstavlja takšen pojav hkrati tudi kaznivo dejanje ali gospodarski prekršek, pripravi o tem obširno dokumentirano poročilo, ki ga predloži samoupravnemu organu v TOZD in DO, oziroma organu za družbeno nadzorstvo in kontrolo, iki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo organizacij združenega dela ter na obč. ZSS (družbeno politične skupnosti, družbeni pravobranilec samoupravljanja, službo družbenega knjigovodstva, organe, inšpekcije, UJV in tožilstvo).
29.	člen
Organ SDK se sestaja po potrebi, vendar najmanj vsake tri mesece, najmanj dvakrat na leto poda poročilo o ¡svojem delu na DS ali na zahtevo zbora delavcev, oziroma pri ugotovitvi hujših negativnih pojavih. To poročilo so organi upravljanja dolžni obravnavati.
30.	člen
Na zahtevo odbora SDK je individualni poslovodni organ TOZD in DO dolžan organizirati strokovno pomoč ¡pristojnih služb za izvajanje nalog SDK,. V kolikor individualni poslovodni organ onemogoča normalno delo SDK, o tem SDK obvesti DS.
Pravica in dolžnost vsakega delavca je, da deluje v smeri SDK. Dolžnost delavca je, da v primeru, fco opazi nastajanje škodljivega negativnega in protizakonitega delovanja TOZD ali posameznikov, obvesti SDK TOZD.
_ ORGAN SDK DELOVNE ORGANIZACIJE
32.	člen
Delavci združeni v DO uresničujejo SDK neposredno in preko delegatov v organih upravljanja delovne organizacije ter po posebnem, organu SDK DO EMO, ki jo sestavljajo delegati TOZD. TOZD voli enega delegata in namestnika v SDK DO. Kandidacijsko listo predlaga Konferenca OOS v sodelovanju z OOS TOZD.
33.	člen
SDK je skupni organ delavskega nadzora DO, preko katerega delavci uresničujejo varstvo samoupravnih pravic, nadzirajo izvajanje dogovorjenih skupnih zadev in porabe združenih sredstev.
34.	člen
SDK DO deluje na vseh skupnih področjih poslovanja in samoupravljanja zlasti pa nadzira:
—	izvajanje statuta DO in skupnih samoupravnih sporazumov, samoupravnih splošnih aktov dn družbenih dogovorov,
—	izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja, izvršilnih in poslovodnih organov,
—	nadzira skladnost samoupravnih ¡splošnih aktov in sklepov s samoupravnimi, pravicami in dolžnostmi ter interesi vseh delavcev DO,
—	odgovorno in smotrno izkoriščanje ter razpolaganje z družbenimi združenimi ¡sredstvi,
—	nadzor nad skupnim poslovanjem združenih TOZD,
—	uporaba načel delitve po delu pri razporejanju dohodka dn sredstev za OD,
—	poslovanje s tujim in domačim partnerjem,
—	sodeluje s SDK TOZD pri opravljanju skupnih nalog SDK.
35.	člen
Pristojnost SDK DO je reševanje vseh zadev, ki zadevajo združene TOZD v DO, vse delavce DO, nastale pomanjkljivosti med dvemi ali več TOZD, med TOZD in DSSS.
KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Določila tega pravilnika se smiselno uporabljajo DSSS.
37. člen
za SDK DO in
Volitve SDK se vršijo istočasno z volitvami drugih samoupravnih organov v skladu z-zakonom o volitvah in odpoklicu samoupravnih or-ganov'SRS. Voli se s tajnim glasovanjem.
38.	člen
Zbiranje podatkov dn administrativna dela za SDK DO, ter strokovno pomoč za SDK TOZD in DSSS mora dajati sekretariat samoupravnih organov.
39.	člen
Pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme DS TOZD, za SDK DO pa, ko ga potrdi DS DO.
Celje, dne
Predsednik DS
Samafiteo
SEJA IO EMO
Na zadnji seji je izvršni odbor DS EMO sklepal o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih, zelo pozorno pa je obravnaval neizvršene sklepe, ter zahteval, da morajo biti njegovi sklepi izvršeni v določenih rokih, saj je v vsakem zapisniku jasno določeno, kdo odgovarja za izvršitev njegovih sklepov.
Sklepi in stališča 20. redne seje IO DO EMO
1.
IO DS DO vzame na znanje poročilo o neizvršenih sklepih izvršnega odbora DS DO, ki je bilo posredovano vsem zadolženim za izvršitev. Na podlagi tega se sprejme na znanje poročilo vodstva delovne organizacije o realizaciji sklepov IO DS DO. Ne-izvršeni sklepi, ki se nanašajo na problematiko TOZD EMOKON-TEJNER, so v reševanju, glavni direktor pa predlaga, da se celotna problematika obravnava na e-ni izmed prihodnjih sej.
Člani IO DS DO se s tem predlogom strinjajo.
Enako velja za sklep v zvezi z neizdelavo programov za kratkoročni razvoj in razvojne orientacije do leta 2.000 ter za neizvršen sklep v zvezi izboljšanja odnosov na relaciji EMO: EMOKONTEJ-NER in Razvojni center Celje.
2.
IO DS DO ugotavlja, da TOZD EMOKONTEJNER nima izvršenih sklepov, ki se nanašajo na u-vajanje programa RADIUS v poslovanje TOZD EMOKONTEJNER. Izvršni odbor na podlagi razprave sklene, da se kompleksna problematika na tem področju obravnava na prvi prihodnji seji IO DS DO.
3.
IO DS DO ugotavlja, da je 14. sklep 19. redne seje IO z dne 28.
6.	1978 v zvezi z uvedbo spremljanja materiala po delovnih nalogih izvršen.
4.
Nabavna služba je posredovala pismeno poročilo po 15. sklepu 19. redne seje IO DS DO v zvezi z ureditvijo problematike skladiščenja materialov v celotni delovni organizaciji.
Izvršni odbor je mnenja, da iz poročila ni razvidna kompleksna problematika skladiščenja materiala, repro materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov. Storjen je le prvi korak pri reševanju zastavljenega cilja. Zaradi tega se zahteva, da nabavna služba skupno z vodstvom TOZD POSODA in o-stalimi vodstvi TOZD pristopi k reševanju kompleksnega problema skladiščenja v DO.
Takoj pa se naj opredeli, katere materiale moramo skladiščiti v zaprtem prostoru in katere materiale lahko skladiščimo na prostem, ne da bi s tem trpela kvaliteta materiala.
Rok izdelave kompleksnega poročila problematike skladiščenja je do konca meseca marca.
5.
IO DS DO smatra, da je 2. sklep 17. redne seje v zadevi tov. Ciril KOTNIK rešen.
6.
IO DS DO vzame na znanje poročilo tehnično projektivne službe o reševanju problema od-
lagališča trdih odpadkov iz čistilne naprave. Na podlagi poročila IO DS DO lahko ugotavlja, da so bili storjeni vsi napori za rešitev tega problema, da čistilna naprava poizkusno dela in je sklep izvršen.
7.
IO delavskega sveta je pri pregledu sklepov ugotovil, da TOZD VZDRŽEVANJE ni vnesel v plan adaptacijo zaklonišča pred u-pravnim poslopjem.
Sklep je bil sprejet na 2. izredni seji IO DS DO in se je glasil, da se do leta 1980 uredi omenjeno zaklonišče.
Zadolžuje se referent za SLO in DS, da skupno s TOZD VZDRŽEVANJE in zunanjim strokovnjakom pregleda dejansko stanje zaklonišča in na osnovi ocene predlaga višino investicijskih sredstev, ki so potrebni za adaptacijo zaklonišča. TOZD VZDRŽEVANJE mora predvideno višino sredstev vnesti v plan ža leto
1979.
8.
Izvršni odbor DS DO EMO potrjuje koriščenje finančnih sredstev iz sklada skupne porabe za rekreativno dejavnost za leto 1978. Sredstva je koristila v letu 1978 komisija za rekreacijo in oddih, ker pa je ta komisija izvoljena pri sindikatu, je ugotovljeno, da ni pristojna za upravljanje s temi sredstvi, dokler programa niso sprejeli samoupravni organi.
9.
IO DS DO predlaga, da se sodniki, vaditelji, voditelji tečajev in gospodar rekvizitov in podobni, nagradijo za aktivno delo z darilnimi boni v okviru plana stroškov športne rekreacije.
10.
V letošnjem letu se prepove nadaljnja poraba koriščenja sredstev za rekreativno dejavnost, dokler ne bo izdelan in samoupravno verificiran program koriščenja sredstev za rekreativno dejavnost v letu 1979.
11.
Ker je že dalj časa težnja v delovni organizaciji EMO, da se u-stanovi športno društvo DO EMO in je že pripravljena vsa potrebna dokumentacija za ustanovitev tega društva, izvršni odbor DS DO EMO zadolžuje referenta za šport in rekreacijo, da dokončno izvede ustanovni občni zbor športnega društva DO EMO.
12.
IO DS DO se strinja s predlogom organizacijske službe, da se spremeni, oziroma dopolni 21. člen samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo, in sicer:
Črta se zadnji odstavek in se ga nadomesti z novim, ki se glasi:
»Za leto 1978 izračunani povprečni OD na uro iz prejšnjega odstavka ostane v veljavi tudi za naslednje obdobje v isti višini, oziroma se ne valorizira.«
Spremembe oziroma dopolnitve se opravijo z referendumom, ki ga je potrebno pripraviti in določiti datum izvedbe. Zadolžuje se pravna služba, da pripravi vse morebitne potrebne spremembe in jih predlaga samoupravnim organom v postopek.
13.
IO DS DO je obravnaval Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosi, obveznostih in pravicah društva LT EMO in DO EMO. Omenjeni samoupravni sporazum daje IO DS DO v potrditev vsem DS TOZD. Potrdijo se stališča družbenopolitičnega aktiva DO EMO in naslednje dopolnitve:
5.	člen — predlaga se, da se loči odškodnina za prostore posebej od odškodnine za stroje in naprave.
6.	člen — v tem členu se spremeni, da se dvigne material za posamezne delovne naloge.
7.	člen — pripomni se, da se uporabo energije obračunava kot za delovno organizacijo.
14.
Izvršni odbor DS DO se strinja, da pristopimo k predlogu Samoupravnega sporazuma o oblikova-
Vzgoja in preventiva v cestnem prometu sta važni sestavni del družbene samozaščite. Organizirano družbeno skrb za prometno varnost delovnega človeka in občana so prevzeli družbeni organi — sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki združujejo, usklajujejo in usmerjajo vse dejavnike družbene samozaščite pri prometnem osveščanju delavcev v prometu. Skrb za varnost človeka v cestnem prometu zahteva načrtna prizadevanja delavcev družbenopolitičnih skupnosti, njihovih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter občanov, da preprečujejo in odpravljajo nevarnosti za udeležence v cestnem prometu. Le skupni in enotno usmerjeni napori lahko imajo uspeh v humanizaciji odnosov med udeleženci v prometu, v o-sveščanju osebne odgovornosti in oblikovanju dolžnosti za preprečevanje objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki ogrožajo cestni promet. Le od skupnih naporov vseh družbenih sil lahko pričakujemo uspehe in napredek v cestno-prometni samozaščiti.
Tako tudi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu določa, da morajo organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, organizirati in stalno opravljati kontrolo voznikov, da
nju in uporabi prihodkov, razporejanju skupnega dohodka ter o združevanju skladov v Ljubljanski banki — Splošni banki Celje.
15.
IO DS DO predlaga DS TOZD, da se sprejme predlog sprememb
94.,	96. in 98. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko, Splošno banko Celje.
16.
IO DS DO se strinja, na predlog službe ZT — izvoz pripis pozitivne razlike po izv. fa št. 20361/11. 8. 1978 v znesku 400 Sfr prodane 4 kom. avtokoles.
17.
Društvo upokojencev VOJNIK prosi DO EMO za prostovoljni prispevek za adaptacijo doma Društva upokojencev Vojnik. Ker sklada skupne porabe ni, se odstopi omenjeni dopis službi marketing — propaganda, da najde ustrezno rešitev prispevka v naših izdelkih.
18.
IO DS DO vzame v vednost dopis delavskega sveta TOZD Vzdrževanje, kjer se zahteva, da se sprejeti sklepi samoupravnih organov TOZD s strani strokovnih služb striktno izvajajo ter da se zagotovi izvajanje sklepov 8. redne seje delavskega sveta TOZD VZDRŽEVANJE.
Zadolžuje se kadrovsko službo, da sklepe 8. seje DS TOZD Vzdrževanje izvrši.
izpolnjujejo predpisane delovne pogoje o tehnični brezhibnosti vozil ter izpolnjevanju drugih u-krepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. S tem je podana tudi velika skrb za prometno-preventivno dejavnost kot del družbene samozaščite. Prometno-preventivna dejavnost se je tako vključila v našo samoupravno organiziranost in postaja važen vsebinski element samoupravljanja. Delovni človek je odgovoren za vse, kar se v družbi dogaja, zato mora biti bolj zainteresiran za to, kaj se dogaja in dela v njegovem in družbenem interesu in k temu tudi prispevati svoj delež.
Naloge prometno-preventivne dejavnosti kot sestavni del družbene samozaščite niso omejene zgolj ozko na dosledno spoštovanje prometne zakonodaje, ampak narekuje prometna varnost obsežne preventivne in vzgojne u-krepe pri voznikih, kakor tudi v prometno-tehnični oper ati vi, kjer je začetek varnosti ali nereda in nezgod.
Številke nas npr. zgovorno prepričajo, da je dobra tretjina motornih vozil zavrnjena na tehničnih pregledih, pri čemer tudi avtobusi in tovornjaki niso nikakršna izjema, saj se tudi pri njih pojavlja serija napak celo na zavorah ali krmilnem mehanizmu.
(Dalje prihodnjič)
Družbena samozaščita v prometu

ŠPORT
Programska izhodišča
Vsako društvo mora imeti svoja programska izhodišča kot podlago za razvijanje njegove dejavnosti. Tako ima tudi- naše športno društvo taka programska izhodišča, ki jih posredujemo vsem našim delavcem in delavkam, zlasti tistim, ki se za šport in rekreacijo najbolj zanimajo. Teh pa pri nas ni malo.
V času, ko dajemo vse večji poudarek športni rekreaciji, kot najuspešnejši obliki telesne aktivnosti, za ohranjevanje vitalnosti in psihofizične sposobnosti organizma, moramo poskrbeti tudi za njen nadaljnji razvoj. Organizacijsko moramo izpeljati tako, da bo športna rekreacija od najosnovnejših prvin in do kvalitetnih športnih panog dostopna vsem delavcem — vsem občanom. Oblike sindikalnih in podobnih komisij, ki so v preteklosti na tem področju storile ogromno, so v sedanji usmeritvi telesne kulture in športne rekreacije postale preozke, zato je treba poiskati nove rešitve, nove možnosti za nadaljnji in še kvalitetnejši razvoj te človeku izredno pomembne dejavnosti.
Za naše razmere je najprimernejša rešitev v ustanovitvi športnega oziroma rekreativnega društva. Društvo bo nova preokret-nica v razvoju športne rekreacije v EMO in ne samo to, povezala bo dosedanje sekcije, skupine, društva in vse, kar je sedaj v EMO bolj ali manj organizirano v eno trdno družbeno celoto. Namen ustanovitve društva in o-snovne naloge bodo:
—	povezati dosedanje družine, društvo, sekcije in podobno, ki delujejo bolj ali manj uspešno v EMO ali pod okriljem EMO;
—	jih organizacijsko in strokovno okrepiti;
—	dati možnost razvoja tudi drugim dejavnostim oziroma panogam;
—	povečati aktivnost delavcev, še bolj pa delavk na vseh področjih športne rekreacije;
—	okrepiti strokovno delo na vseh področjih;
—	vključiti v vse panoge, ki že delujejo ali pa še bodo čim večje število delavcev EMO;
—	v vseh panogah dati osnovni poudarek množičnosti in rekreativnim oblikam dejavnosti;
—	pričeti z izgradnjo športnorekreacijskih objektov v tovarni in zunaj nje;
—	skrbeti za strokovno usposabljanje vodnikov vaditeljev, sodnikov in drugih;
—	skrbeti za pridobivanje, še bolj pa za racionalno trošenje finančnih sredstev;
—	skrbeti za vse ostale naloge in obveznosti društva.
Športno društvo oziroma posamezne .sekcije bodo delovale v dveh smereh, in sicer:
Prva in osnovna bo širjenje množičnosti same športne panoge in vseh rekreativnih oblik v okviru panoge in druga kvaliteten razvoj panoge oziroma ekipe, ki bo zrasla iz te množične zasnove in ki nas bo zastopala na različnih tekmovanjih občinskega oziroma regionalnega merila. V primeru, da katera od sekcij toliko napreduje, da bo kvaliteta presegla te nivoje, pa bo nadaljevala delo kot samostojno društvo. To pa zato, ker bo društvo ustanovljeno prvenstveno za rekreacijo delavcev in se ne sme zgoditi, da bi se kvaliteta dvigovala na račun množičnosti.
Naše športno društvo
Ze dolgo si naši člani kolektiva želijo svoje športno rekreativno društvo. Doslej je bilo mnogo naših delavcev in delavk včlanjenih v športno društvo Olimp, ki pa že dalj časa ne deluje.
Ob podpori družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov EMO se nam obeta skorajšnja ustanovitev športnega društva, ki naj bi po osnutku pravilnika imelo naziv: Rekreativno športno društvo EMO« Celje.
Akcija za ustanovitev društva je v teku, z namenom, da preidemo na področju športa in rekreacije korak naprej. To se pravi, da začnemo z organiziranim strokovnim delom na področjih, ki še niso dovolj razvita in pravilno u-smerjena, ter nadaljujemo in strokovno izpopolnimo klube, društva in sekcije, ki že sedaj bolj ali manj kvalitetno delujejo. V začetni fazi bodo nosilci društva že obstoječi klubi, društva in sekcije s svojim programom dela
se bo pa društvo izpopolnilo še z ostalimi dejavnostmi, ki spadajo v ta okvir.
Delavci in delavke, pripravite predloge in mnenja o načinu dela bodočega društva in da opozorite na specifične točke, ki zadevajo vaš klub, društva oziroma sekcije, katere bo treba razrešiti in uskladiti. Vedeti moramo, da bomo cilj lahko dosegli le s prizadevanjem vsakogar, ki bo delal na tem področju.
HUMOR
¿¡/¡-A/
’AZAVRAm
,£H&/ wsoro.
•>¿y£ /VAX¡0¿_ . WW£POZ£-
VliA a/j n um :
voo/jifijr V ¿V 7(y
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljubljenega moža in očeta
IVANA BRAČKA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje na njegov prerani grob.
Žalujoča žena in otroci
ZAHVALA
Ob nenadni in težki izgubi mojega dragega očeta
ŠTEFANA OBERSKI
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD tovarna posode — tehnološka služba za izraze sožalja in pozornost v dneh žalosti. Prav lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje.
Žalujoči sin Franc
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi moje drage mame
LUCIJE BAVDAŽ
se iksreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov za veliko razumevanje in izraze sožalja v dneh žalosti, kakor tudi za darovano cvetje. Prav lepa hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hči
Albina Muhovec z družino
ZAHVALA
Vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD tovarna posode, se prav iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob praznovanju moje petdesetletnice. Iskrena hvala za lepo darilo, ki so mi ga ob tej priložnosti poklonili.
Zelo sem vesel, da je med nami tako tovarištvo in razumevanje in prav mlad sem se počutil, čeprav sem »srečal Abrahama«.
Iskreno želim, da bi naša TOZD imela v letošnjem letu dobre uspehe, in menim, da se velja zlasti v tem jubilejnem letu, ko EMO obstoja in deluje že 85 let, resnično potruditi.
Jože Ovčar
ZAHVALA
Vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD tovarna radiatorjev se prav iskreno zahvaljujem za veliko in res tovariško pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Zlasti lepa hvala za prelepo darilo, ki sem ga ob odhodu prejel in mi bo nadvse drag spomin nanje.
Želim jim mnogo uspeha pri delu, kar bodo nedvomno dosegli, saj vlada med njimi veliko tovarištvo, odkritosrčnost in kritičnost do vseh samoupravnih problemov.
Enako želim veliko uspeha v tekočem letu vsem delavcem in delavkam DO EMO, tako da bi jubilejno leto 1979 zaključili z dobrimi gospodarskimi rezultati.
Martin Rozman
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber
Glavni tn odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje