UwfaiStvo in itpmništoo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon it. 113.
naročnina Usto:
Celo leto...................vi	k
Rol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Št. 18.
Maribor, dne 10. februarja 1909.
---T-	----1----
Letnik I.
K položaju.
Dve važni vprašanji ima sedaj rešiti ministrski predsednik baron Bienerth. Pred vsem je treba, da se razjasni notranji politični položaj, drugič pa mora zavzeti odločno stališče napram ogrskim šovinistom. D namenih merodajnih faktorjev z ozirom na notranje politično situacijo je prav malo zanesljivega znano in najbrže tudi baron Bienerth sam še ni v toro oziru na jasnem.
Takoj po zaključitvi državnega zbora se je govorilo, da bo vlada črez štiri tedne zopet poizkusila s parlamentom in sicer s starim opravilnikom. Proti temu so vsi izkušeni parlamentarci, ker dobro vedo, da bi bilo to čisto brezuspešno. Mogoče bi bilo sicer potom nujnih predlogov razpravljati o nekaterih važnih državnih potrebščinah, a dolgo to gotovo ne bi trajalo in, zbornica bi prišla prav na isti tir, kot je prišla v svojem prvem zasedanju. Predno se torej zopet skliče državni zbor, je treba, da vlada ukrene vse potrebno, da bo uspešno delovanje zasigurano.
Slovenski klub je izjavil, da odobrava zaklju-čitev državnega zbora, ker se je tako rešil ljudski zastop iz sramotnega položaja, ki je bil škodljiv ljudskemu blagru in kvarljiv državnim financam. Vlada se poziva, da ustvari vse predpogoje za uspešno delovanje parlamenta in potem čimpreje zopet skliče državni zbor.
S to svojo izjavo je Slovenski klub zopet pokazal, da mu je Je za resno delo. V takih razmerah, kot se je nahajal državni zbor, i’es ni bilo ničesar pričakovati. Po sedanjem opravilniku lahko vsaka najmanjša stranka onemogoči resno delo za ljudski blagor. In tega so se posluževali nemški in češki liberalci pri vsaki priliki, da so dali duška svojim surovim neslanostim in- tako dokazali, da; nimajo smisla za resno delo v blagor ljudstva. Kadarkoli je prižel na vrsto kak za ljudstvo koristen predlog, ki pa slučajno ni bil všeč liberalcem, so ti pričeli kričati in razbijati. Tako kričanje in razbijanje pa stane denarja in sicer mnogo denarja. Vsaki dan znašajo dijete vseh državnih poslancev skupaj 10.320 kron. Ce tedaj državni zbor vsled razbijanja in vpitja liberal-cey ne more delovati, je ta denar proč vržen. S tega stališča gotovo vsakdo odobrava, da je bil državni zbor zaključen.
Podlaga uspešnemu delovanju državnega zbora je izprememba poslovnika. Zato se izraža od mnogih strani želja, da bi vlada Še pred sklicanjem državnega zbora oktroirala poslovnik, ki bi bil boljši od
sedanjega. Proti temu so pa zopet stranke, katere mora Bienerth upoštevati. Zato bo ministrski predsednik najbrž nekaj tednov posvetil samo opazovanju, predno bo storil odločilni korak. Veliko poslancev je Bienerthu svetovalo, naj se na noben načfh ne prenagli s zopetnim sklicanjem državnega zbora. Nekateri svetovalci ga pa skušajo zvabiti na drug zelo nevaren pot. Pridobiti namreč hočejo Bienertha za to, da bi v štirih, petih tednih državni zbor zopet sklical in Če se bi ta zopet skazal za nesposobnega, potem razpustil. To bi, bilo naravnost nespametno, ker bi po novih volitvah; zbornica ne izgledala dosti drugače kot sedaj.
Prva Bienerthova naloga je, sestaviti definitivno ministrstvo, gotovo pa še ni, bo-li to ministrstvo popolnoma uradniško, ali bo pa privzel tudi može iz gosposko-zborničnih krogov in nekdanjih parlamentarcev. Imenuje se celo vrsto imen, vendar do sedaj še ni nič gotovega. Gotovo pa je, da bodo v najkrajšem času na mesto sedanjih voditeljev ministrstev stopili definitivni ministri.
Politični pregled.
Sprememba provizoričnega ministrstva v definitivno. Ministrski predsednik Bienerth se trudi sestaviti definitivno uradniško ministrstvo in sodi se, da se mu bo to posrečilo še koncem tega tedna ali pa vsaj v pričetku prihodnjega. Najbrže bodo stopili na čelo trgovinskega, pravosodnega, delavskega, nauč-nega in poljedelskega ministrstva novi možje. Od dosedanjih voditeljev bo tedaj ostal le voditelj železniškega ministrstva Forster in pa mogoče tudi voditelj finančnega ministrstva Jorkasch-Koch. . Minister Haerdtl, minister za deželno brambo Georgi in vsi trije ministri-krajani bi ostali na svojih mestih. Od druge strani se pa trdi, da Bienerth ne misli na uradniško ministrstvo, ker bi imel potem proti sebi vse Cehe. Bienerth baje želi, da bi vstopili v kabinet krščanski soeialei, Poljaki, in pa slovanski centrum. Tudi socialdemokratom je bojda ponudil portfelj. Seveda so to same kombinacije in prihodnji dnevi bodo pokazali, koliko resnice je na tem.
Srbija. Ministrski svet je sklenil razposlati memorandum o zahtevah Srbije še-le potem, ko se bosta Avstro-Ogrska in Bolgarija definitivno sporazumeli s Turčijo. Memorandum obsega dve točki:	1.
Samouprava Bosne in Hercegovine v zunanjih in go-
PODLISTEK.
Žalostne ure.
(Dalje.)
»Najbrže bo pač on. No, pa to se že izkaže. A prej ga moramo imeti. Zato sem tukaj, da mi povejte, ali je bil v kratkem kaj doma, in ali je morda tudi sedaj, ker se govori, da se je nedolgo tu okoli potikal.“
- ^ „Tukaj da je bil? Kdo ga je videl? K meni m prišel že dolgo, dolgo ne, in tako rada bi imela, da >i»i se vrnil in začel krščansko živeti. Kako sem ga prosila zadnjič, naj bo vendar pameten in dober mlačeni«, da ga bom jaz vesela, ljudje in Bog. Pa nič-nič ne pomaga vse skupaj, ker je tak. Jaz ne vem, ali sem se tako pregrešila ali kaj, da je ta človek tak, ko sem si vendar toliko prizadevala. O, Bog se nas usmili, jaz ne vem kaj začeti."
Orožnik ni imel kaj deti v svoj zapisnik, kakor nekaj podrobnosti, ki jih je zvedel od starke in ki so slabo pričale za Lukeca.
Ko je odšel orožnik, je ostala Tina kakor nema. Ni vedela, ali bi bilo bolje, da se razjoče, tako bridko ih močno, da bi je bilo slišati bogvekam, da bi se ji posušile oči, ali da bi začela moliti in da bi molila in prosila Boga tako dolgo, tako vneto in zaupno, da bi se hkrati vse spremenilo in obrnilo na dobro, kakor Je bilo davno nekdaj.
Marsikatero uro je že prejokala in premolila za sina in marsikedaj se jo je že polastil obup, da si je ruvala sive lase iz glave, ker je pač predobro vedela, da je veliko, če ne vse, kriva ona sama, njena fnaloraarnost in brezskrbnost do sina, ko je bil 6e
otrok in dovzeten za vse dobro in slabo. Oh, marsikedaj je res že trpela vsled tega, da bo pa tako daleč prišlo, da bo njen sin tat in ubijalec, ne, tega pa reva vendar ni mislila.
Jelo jo je peči in žgati v srcu in ni bilo hladila nikjer. Bolj kakor se je hotela opravičiti pred svojo vestjo, bolj je videla, da je le sama edina kriva. In to je bilo strašnp. Solze so tekle curkoma po licu, a te solze niso olajšale in hladile trpljenja, ne, temveč žgale so tako strašno in neusmiljeno.
Zaprašeni zvonček na stari stenski uri je že bil odbrenkal zdavnej enajst zamolklih udarcev, a stara Tina je še rožljala ž molekom, molila in pa vzdihovala.
II.
Po zgodnji smrti dobrega moža so nastopili za Tino hudi časi.
Zapustil ji ni drugega, kakor jm ppl razpa-deno hišico, nekaj zemljišča okolu nje in triletnega sinčka.
Da je preživela sebe ip malega Lukeca, je morala hoditi Tina k sosednim kmetom na dnino. Zjutraj je šla že na vse zgodaj in vrnila sp je pozno zvečer domov ter prinesla Lukecu kake malenkosti za
večerjo.	,	,	.	.
Crez dan se je moral zadovoljiti s skorjami kruha in s kakim sadom, ki ga je pobral pod staro hruško pred hišo, ali na sosednem vrtu. Včasih so mu dpbre sosedinje kaj dale, ker se jim je pač moral
smiliti.	v	. .	,
Tina je Mia skopa žena črez mero in je vedno
tožarila in mislila, kako bo pa stare dni, ko pe bo mogla več delati. Zato je sebi in pa fcidi sipa večkrat od najpotrebnejšega kaj odščipnila in zavila eno
spodarskih zadevah. 2. Za slučaj, da se to ne zgodi, zahteva Srbija teritorialno odškodnino, po kateri bi bila zvezana z jadranskim morjem. Rusija Je izjavila Srbiji, da ni več v stanu podpirati teh zahtev. Od tod izvira tudi zakasnitev razpošiljanja memoranda.
—	V skupštini je stavil staroradikalee Stanojevič vprašanje na zunanjega ministra, ,če je resnično, kar je pisal bivši francoski zunanji minister Flourens v pariškem listu „Intransigeant“, da je namreč sedanji francoski zunanji minister Pichon Rusiji pri dovolitvi posojila stavil kot pogoj, srbske zahteve opustiti, in da je Rusija to storila. Ta vest je povzročila v Bel-gradu veliko razburjenje. Ker zunanji minister Milovanovič ni bil navzoč, se mu je to vprašanje dostavilo pismeno.
Bolgarija. V pondeljkovi seji sobranja je bil vložen od 87 poslancev podpisani predlog, ki zahteva, da se postavi prejšnji kabinet Petrov “'Midev na zatožno klop. Za sprejem tega predloga je baje že zagotovljena potrebna večina. Tudi ministrstvo Malinovo ne bode delalo nikakih težav, da se uresniči ta sklep.
Baski predlog in turški protiprecflog. Ruski poslanik je turški protipredlog odklonil, ker da to ni ni-kak odgovor na ruski predlog. Razun francoskega in angleškega poslanika je tudi nemški poslanik nasvetoval turškemu zunanjemu ministru, da naj se sprejme ruski predlog. List „Turquie“ objavlja razgovor z ruskim poslanikom. Poslanik je rekel, da je edini namen ruskega predloga, da nastane sporazumljenje in mir na Balkanu. Predlog je bil že preje znan Angleški in Francoski in ste ga obe državi odobrili v vseh točkah. Rusija bo stala ob strani vsem balkanskim državam.
Angleška kraljeva dvojica v Berolinu. Včeraj sta obiskala angleški kralj in kraljica nemškega cesarja. Ta obisk ima namen odpraviti nasprotja med Angleško in Nemčijo in utrditi trajno prijateljstvo obeh držav. „Daily Telegraph“ piše, da želi Angleška, da bi imel ta sestanek za posledico izboljšanje odnošajev med obema državama. Sedaj ko so odpravljene vse diference, bo gotovo zopet prišlo do starih prijateljskih odnošajev. Tudi nemški listi pozdravljajo ta obisk.
Drobne politične vesti. Ker na Ruskem ni bilo mogoče dobiti za določeno ceno 2500 konj za Turčijo, se je ta obrnila na Ogrsko in tam naročila 3100 konj.
—	Volitve v italijanski državni zbor so razpisane na
7.	marca, ožje volitve pa na 14. marca. Novoizvoljena zbornica se bode sešla 24. marca. — Japonci na-
krono za drugo v čipkasto ruto in jo shranila na dno stare skrine.
Tako je prišlo — posebno ker je bila redko pri domu — da je zanemarjala svojega sinčka telesno in duševno.
Večkrat so ji sosedinje kaj omenile glede Lukeca, da mu mora dati, kar je treba, učiti ga in paziti nanj itd., a drugega niso dosegle, kakor da je bila potem proti otroku še bolj stroga in kruta, češ, da mora vsled njega poslušati vedno taka očitanja in pridige.
Tako pa ni čuda, ako je Lukee že zgodaj spoz^ nal, da ga mati ne ljubi posebno, da ga večkrat po nedolžnem kaznuje in sestrada. Tedaj pa tudi on ni čutil v sebi velikega nagnenja do matere, temveč najprej strah, ki je polagoma, kakor se je razvijal v dečku, prihajal v neko mržnio.
Ko je štel že pet, šest let, ni ostajal zaprt v koči, kakor prej in čakal, kedaj se vrne mati, da mu ja ali ne prinese grižljaj kruha, temveč je šel k enemu ali drugemu sosedu in vzel, kar je pač našel, da je potolažil kruleči želodec. Bil je pač lačen revež, in kđo bi mu zameril? Tako je začel, ker je moral m nadaljeval tudi, kadar ni bilo treba. Pa se je začelo govoriti, da ni nič varno pred njim in ljudje so »a zavidali. Tako je nastal trajen konflikt med ljudmi
in njim.	,	... _a
V osmem letu je šel služit h nekemu kmetu sa pastirja. A gospodar ga ni obdrža^ go, ginilo sedaj tu	jougaja*i» Ädl
Ä, je vendar veStrat stegnil dolge prt** po tem ali onem.
meravajo anektirati Korejo. Ito zapusti svoje mesto kot rezident. Sledi mu Teranchi. Ito je ponovno izjavit, da če kmalu rie končajo vstaje, poseže Japonska energično vmes, kar razlagajo, da hoče Japonska anektirati Korejo. — Srbski vojni minister je naročil 22 milijonov patron za puške, ki se morajo v najkrajšem času poslati v Srbijo. — Loydova ladija „Baron Beck“ je v Carigradu izkrcala svoje blago. V Skoplju pa še vedno bojkotirajo avstrijsko in bolgarsko blago.
Raznoterosti.
Nesramnost marburgerlce. Z ozirom na notico „Marburger Zeitung“ z dne 9. svečana štev. 17 pod napisom „Z Narodnega doma“, v katerem se pravi, da v Narodnem domu zopet nekaj „smrdi“ in se v precej neprikritih besedah dolži prejšnjega blagajnika g. dr. Ferd. Lašiča nepoštenega poslovanja in g.
M.	Stajnka, da je zanemarjal kot blagajnik svoje dolžnosti, podaje podpisani odbor Slovanske Čitalnice v Mariboru sledeče pojasnilo:
Po natančnem pregledovanju blagajniških knjig in prilog se konstatira, da je podla laž in zavijanje, da bi si bil g. dr. Lašič prisvojil le vinari društvenega denarja v zasebne namene, temveč je izvrševal svoj posel ves čas pošteno in vestno. Istotako je neresnično, da bi bil g. Stajnko zanemai'jal svoje dolžnosti kot začasni blagajnik, marveč je obratno v kratki dobi svojega poslovanja kot namestnik g. dr. Lašiča požrtvovalno vodil blagajniške posle v najlepšem redu. Res je sicer, da je prevzel sedanji odbor Slovanske Čitalnice okroglih 4000 K dolga od prejšnjih let Ta dolg pa ni nastal vsled krivde blagajnikov, temveč deloma vsled tega, ker se lansko leto niso obnesle gledališke predstave, ki so donašale v prejšnjih letih Čitalnici lepe dohodke, leta 1908 pa vsled slabšega obiska vedne primanjkljaje. V prvi vrsti so krivi ogromni stroški, ki jih ima Čitalnica za plin in stanarino po pogodbi s posojilnico. Sedanji odbor je tudi spoznal, da tiči ravno v tej nesrečni pogodbi glavni vzrok sedanjih neugodnih financ in teko že pogajanja z ravnateljstvom posojilnice zaradi pravične spremembe te pogodbe. Ravnateljstvo posojilnice kaže voljo ugoditi utemeljenim zahtevam našega društva. Deficit 1000 K, ki je narastel tekom zadnjih let, ne pomenja pogube za društvo, ki štčje 140 članov. Ako bi pometala „Marb. Ztg.“ pred svojim pragom, bi našla zelo veliko nemških društev, ki razpolagajo z veliko večjimi deficiti.
Z listi a la „Marb. Ztg.“ se ne spuščamo v nobeno polemiko. Priobčujemo te vrstice le radi tega, da se ne vgnezdi napačni sum v slovenski javnosti o našem društvu, pred, vsem pa, ker se je kradla na prav nizek in podel način čast zaslužnima prejšnjima odbornikoma.
Za, odbor Slovanske Čitalnice v, Mariboru.
Dr. Vladimir Sernec, predsednik.
Tone Hohnjec, tajnik.
Srečko Stegnar, blagajnik.
Socialni' tečaj S. K. S. Z. v Brežicah se je lepo obnesel. V pondeljek zjutraj ga je v napolnjeni telovadni dvorani Narodnega doma otvoril podpredsednik S. K. S. Z. g. dr. Hohnjec ter je udeležencem, ki jih je bilo iz celega okraja od Sevnice do hrvaške meje okoli 120 prihitelo, sam predaval o bistvenih točkah krščansko-socialnega programa, o politični in nepolitični organizaciji, o šoli in samoizob-razbi, o časnikarstvu ter slednjič o društvenem in shodnem zakonu. Poleg njega je v pondeljek govoril tudi državni poslanec gospod dr. Benkovič o važnejših delih državnega temeljnega zakonika, o občini in okrajnem zastopu ter o državnem in deželnem zboru. Kapelski gospod župnik Presker je govoril o pomenu
Potem je šel v drugo službo, v tretjo itd. Povsod je ostal samo le nekaj časa, bodisi, da so ga zapodili, bodisi, da se je naveličal. Veselja do dela ni imel nobenega in tako se je brez prevdarka odločil za potepuha.
Razume se, da je imel kot tak že zgodaj opraviti s sodnijsko gospodo. Mater njegovo so nekateri pomilovali, drugi ji očitali, da je sama kriva, ako je Lukec na slabem potu. Sama je spoznala, kako grdo je grešila na svojem sinu, ker ga je zanemarjala in premalo napeljevala k dobremu.
Tedaj pa se je tako bridko kesala in vzdihovala obupno . . .
* * *
*
Več let je že preteklo, odkar ni bilo Lukeca doma. Materi so že osiveli lasje in gube žalosti so bile začrtane na bledem licu. Bilo je zimskega večera, ne dolgo za tem, ko je bil orožnik pri Tini, in ona je zopet kakor vsak večer, sedela sama pri peči, se raz-govarjala sama s seboj in z Bogom.
, Zacvenketalo je na mah po oknu, da so se razleteli drobni kosci stekla po celi izbi in'nato se čuje surovo, divje kričanje, da je starka malo da ne kar omedlela.
„Jezus, Marija, kaj je vendar, oh, oh!“
„Ne boj se, staral Tvoj sin je obiskal svojo „dobro" mater.“
j ., „Kaj pravi? — Siri obiskal mater? — Res? Moj sin, moj Lukec? Ali si res ti? ©h, oh, on je res!"
(Konec prihodnjič.) .
denarja kot prometnega sredstva, V torek je došel tudi gospod nadrevizor Pušenjak ter navduševalno in zanimivo razpravljal o kmečkem vprašanju in o zadružništvu. Žal da je radi neprevidenih gospodarskih zadev bilo v torek mnogim iz okolice onemogočeno tečaja se udeležiti./ Z ozirom na skrajno neugodne železniške' zveze za vrnitev na dom se je tečaj sklenil v torek že kmalu popoldne. V imenu udeležencev se je gospod mestni župnik Mešiček za to velevažno prireditev toplo zahvalil S. K. S. Z., gospodu dr. Hohnjecu kot vodji tečaja ter vsem predavateljem. Udeležencem — mladim in starejšim — pa se je itak oba dva dni že iz obraza čitala radost in hvaležnost, da jim je bila dana prilika poučiti se o zadevah, ki so danes velevažne za vsakogar, ki mora stati v javnem življenju, pa tudi za, vsakega posameznika, ki hoče prospe vati zlasti tudi v gospodarskem oziru.
Zavod „Anima.“ Vest, ki je prišla iz Rima. da se v zavod „Anima“ ne bodo več sprejemali Slovani, ni resnična. Res pa je, da se. v tem zavodu nemštvo šopiri, kajti sedaj je bila v slavnostni dvorani samo podoba, našega cesarja, lani so pa razobesili tudi podobo pruskega kralja. Pod prejšnim ravnateljem, sedanjim tržaškim škofom dr. Naglom se to ni zgodilo, pač pa pod sedanjim ravnateljem linškim prelatom Lohningerjem. •	'
G. prelat in Stolni prošt Karol Hribovšek že več tednov boleha na posladkih vnetja prsne mrene. Hvala Bogu, da se mu sedaj vrača zdravje. Prav-tako se je obrnilo na bolje č. g. dr, Francu Feuš, bogoslovnemu profesorju, ki je bil nevarno bolan.
Za obmejne Slovence. Na pogrebščini mladeniča Alojza Orozel v F a i eku pri Velenju se je-nabralo za obmejne Slovence 6.30 K.
Za Društveni Dom v St. liju je daroval:	Ne-
imenovan 1 K.
Predpust se bliža svojemu koncu. Se dve nedelji ste nam na razpolago za zabavo. Kdor se hoče eno izmed teh dveh nedelj pošteno zabavati in ob enem tudi koristiti narodni stvari, ta naj pohiti v nedeljo v St. Ilj k Celcerju, kjer bo velika veselica v korist toli potrebnega društvenega doma. Slovenci, agitirajte za obilno udeležbo! Noben zaveden Slovenec ne sme manjkati v nedeljo v St. liju!
Slovenski kmečki zvezi je daroval gospod Vid Habjanič v Veličanah 4 K kot odgovor na napad v, novoletni številki „Narodnega Lista“, ter se zaveže, za vsak nadaljni napad 4 K poslati. Liberalni dopisnik! Le na delo za Slovensko kmečko zvezo!
V korist obmejnih Slovencev je trgovina tiskarne sv. Cirila založila krasen papir z vodbtiskom: Papir tiskarne sv. Cirila. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Dobi s& v kasetah s 50 zavitki in 50 pismenimi listi, 25 zavitki in 25 listi, v mapicah z 10 zavitki in 10 pismenimi' listi. Kaseta stane 1.60 K in 90 v, mapica pa 30 v. Trgovci dobijo običajni popust. Vsa narodna društva in vse vrle Slovence in Slovenke opozarjamo, naj v svojih dopisih rabijo ta papir v korist obmejnih Slovencev!
Štajersko.
Povozil je na leitersberški cesti nek voznik šolarja Jožefa Hečka, sprevodnikovega sina. Sreča je bila, da je šlo kolo ravno črez peto črevlja.
Južna železnica zida od hotela Alvies na lei-
tersberško državno cesto obok črez železniško progo. Bil je že skrajni čas za to.
Derwuschek, tovarnar opeke v Leitersbergu, sistematično naseljuje neiriške rodbine v 'Leitersberg. V teku treh mesecev je sprejel v svojo tovarno že 6 družin.
Maribor. Dne 5. februarja t. 1. je skočila 19-letna služkinja Frančiška Juvan, doma iz Ježice na Kranjskem, pri Felberju v Dravo, a bila je pravočasno od pobrežnega varuha Robiča iz vode rešena in v bolnišnico poslana. Vzrok samoumora je nesrečna ljubezen.
Studenci pri Maribora. Veselica izobraževalnega društva pretečeno nedeljo je izvrstno v,-pela. Ljudi je b lo toliko, da niso vsi mogli dobiti prostora. G. dr. Verstovšek je imel navduševalen govor, kateremu je sledilo burno odobravanje. Splošno se kaže, dače dalje bolj raste zamimanje za naše izobraževalno društvo. Le vrlo naprej!
Sv. Križ pri Maribora, v tukajšnem bralnem društvu bo prihodnjo nedeljo, dne 14. svečana popoldne ob 3. uri govoril g. dr. Turšič i i Maribora o prvi pomoči v raznih boleznih. Križevčani, nikdo naj ne zamudi tega prepotrebnega in koristnega govora! T.rej v nedeljo popoldne vsi v bralno sobo na podučen shod!
Gorica pri Račah. Slovensko izobraževalno društvo je imelo v nedeljo dne 7. svečana zborovanje v hiši g. St. Celofiga. Dobro se je obneslo. Pa še bolje bi se lahko bilo, če bi bil odbor pravočasno zborovanje naznanil. Svojemu sotrudniku v mestu, ki bi bil shod naznanil po časnikih, je naznanil v soboto, dan poprej, in občinstvu še le v nedeljo predpoldne; in tako še maršjkdo ni vedel za zborovanje. Odbor za letošnje leto 'je sledeči:	Franc Vodošek,
posestnik in župan, predsednik; Franc Valant, posestnik, podpredsednik; Anton Tomanič, mladenič, tajnik; Anton Celofiga., posestnik, tajnikov namestnik; Stefan Celofiga, posestnik, blagajnik; Jožef Valant, mladenič, blagajnikov namestnik; Simon C-elo-figa, mladenič, knjižničar. Simon. Ducman in Jakob Kolarič, odbornika. Društvo jdj imel«| dosedaj 37
udov; ti so prečitali od i. junija 1. 1. nad 400 knjig, To je lepo! Pri tem zborovanju pa je pristopilo še trinajst udov; torej jih ima sedaj 50. To jo častno število za tako malo vas, kakor je Gorica. G. Franc Valant je daroval na vrh udnine še 1 krono; hvala mu!
Sv. Marti ji pri Vurbergu. Dne 8, februarja t. L si je hotel 261etni Franc Bek, trgovec, v Mariboru svoje življenje končati s tem, da si je prizadjal z žepnim nožem na levi strani prs globoko, do pljuč segajočo rano. Vzrok je zakonski prepir, največ pa nesrečni alkohol, katerega Bek po očetovsko ljubi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Vabilo na predpustno veselico, ki jo priredi katoliško slovensko izobraževalno društvo v Laporju v nedeljo dne 14. svečana t. 1. ob treh popoldne v stari šoli. Vspored: 1. Pozdrav. Laharnar. Poje mešani zbor. 2. Čašica kave. Saloigra v i dejanju. 3, Vesela tovarišija. Laharnar. Poje mešani zbor. 4. Nezadovoljni drvar. Saloigra v 2 dejanjih. 5, V logu. Laharnar. Poje mešani zbor. 6. Stotnik in njegov sluga. Šaljivi prizor. 7. Na planine. Poje mešani' zbor. Vstopnina; sedeži I. vrste 80 v, II. vrste 60 v, stojišča 30 v. K mnogoštevilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Sv. Lenart v Slov. gor. Neko tukaj bivajoče, nemškega jezika nezmožno revše — njegovi dopisi so glede sloge najslabši — ki je celo pri svojih somišljenikih nepriljubljen, se v novejšem času v Marbur-gerici močno zaletava v tukajšnjega gospoda nadučitelja ter hujska z izmišljenimi dogodki šolske oblasti nanj, češ, da so bili nemški otroci II. razreda (menda je kaj malo pristno nemških, op. ured.), ker so rekli, da gredo v nemško šolo, od nadučitelja in slovenskih otrok „spöttisch angegafft, verlacht und verhöhnt.“ Kdo pač more verjeti, da bi resni in mirni nadučitelj uganjal take neumnosti s tako malimi in nerazumnimi otroci. Izvedeli smo, da je poslal gospi nadučitelj „Mbg. Ztg.“ sledeči popravek:	„Ks ist
nicht wahr, dass er (g. nadučitelj) oder die sloveni-schen Kinder die deutschen Kinder spöttisch angegafft, verlacht und verhöhnt haben, wohl aber ist es wahr, dass der Einsender des besagten Artikels ein frecher Lügner ist.“ Marburgeriea seveda ni objavila tega popravka, že ve zakaj. — Pod streho nemške šole bo baje tudi lutrovski tempelj. Najtopleje bi priporočali Nemcem, da bi si zraven templa omislili še en prostor, katerega bodo — seveda kot prvi gori navedeni dopisun — bolje rabili, ako jih kmalu rie sreča pamet.
Smrt pri veselju. V Par linju se je možila starejša hči župana Dolajž. Vsi gostje so bili dobre volje. Pondeljek večer gre Juri Povalec nekoliko iz hiše. Zunaj pa ga najbrž zadene mrtvoud in mrtev se zgrudi na tla. Goste je ta dogodek zelo pretresel, da so se kmalu razšli.
Gornja Radgona. Kmečko bralno društvo goi-njeradgonsko priredi dne 21. februarja t. 1. v prostorih gospoda L. Karbusa po večernicah zimsko veselico. Uprizorili se bodete gledališki predstavi:	igro-
kaz „Vaški skopuh“ in burka „Pravica se je izkazala.“ Petje med posameznimi točkami. Ker je prebitek namenjen za razširjenje društvene knjižnice, katere namen je, širiti izobrazbo med prebivalstvom našega obmejnega kraja, se je nadejati obilne udeležbe tudi od rojakov izven Gornje Radgone. Zatorej na svidenje v nedeljo dne 21. februarja v Gornji Radgoni, kjer bode videti marsikaj zanimivega.
Domova pri Ptuju. Dne 7. febr. t. 1. priredilo je kmečko bralno društvo v Dornovi gledališko predstavo: „Pri gospodu.“ Blizu 250 oseb se je udeležilo te šalo-igre. Vse uloge bile so v kaj spretnih rokah; posebno so nam ugajale: stara gospa (gdč. Furlan), Tekla (Marija Petrovič) in sobarica (Lizika Arnuš). Potrudile ste se pa tudi gospa inšpektorca in kuharica. Za lepe narodne pesmi, ki so se pele med igro, pa se imamo zahvaliti našemu gospodu nadučitelju. Kaj tako lepega naj nam naša vrla dornovska dekleta še večkrat prirede, ne oziraje se na psovanje umazanega „Štajerca“, ki je zopet pri tej priliki odprl svoja umazana usta. Le brez strahu naprej, slovenska dekleta!
St. Jurij ob Taboru. Najstarejša žena, rojena leta 1819, Terezija Brišnik, soseda župnijske cerkve, se je dne 9. t. m. v dimu v svojem stanovanju zadušila. Zjutraj je še hodila. Ob %\0. je dim privabil sosede, koji so našli ženo opečeno na tleh. Žalostna smrt.
Celje. V nedeljo zvečer ob 7. uri še je ustrelil Jožef Supanek, poštni oficijant, star 23 let. Žalujočemu očetu, blag. gospodu nadzorniku J. Supanek in celi obitelji naše iskreno sožalje! — V pondeljek je' umrla gospa Ivana Jesenko, mati celjskega podžupana, stara 68 let.
Celje. Dr. Ploj se je mudil pretečeno nedeljo tukaj. Nekateri se radovedno poprašujejo, ali se je poklonil tudi gčneralom Narodne stranke z ozirom na bližajoče se deželnozborske volitve.
Slov. nemška gimnazija v Celji. Že večkrat so nam tožili stariši, ki imajo svoje sinove na slov. nemških razredih, da se vzgojnje mladina na tem zavoda v nekem čudnem duha. Zopet slišimo pritožbe, d\ govori neki profesor, ki sicer rad ponižno tava okoli „klerika’cev“, o hinavstvu klerikalcev nasproti dijakom. Upamo, da zadostuje ta opo^ min, sicer bi morali odločno postopati nasproti takim profesorjem; le ti delajo na to, da zgublja zavod ra dobrem glasu in škodujejo še bolj šolstvu; saj že itak ravnajo » tem zavodom, kakor s kako pastorko. Učite raj otroke
temeljitega znanja, slovenskih pokrajin, prikupili se bodete porsod i«v vživML spoštovanje pri obeh strankah, kakor tudi pri dijakih. Ta nasvet Vam damo, gospod profesor!
Celje. Domača veselica pri belem volu. V četrtek, 11. t. m. je v hotelu pri belem volu domača veselica. Svira đsineroosebna slavna potujoča godba. Brez vstopnine za vsakega gosta.
Svetina pri Celju. V nedeljo dne 14. t. m. bodeta obhajala pri Materi Božji Svetinski zakonska Andrej in Katarina Klinar svojo zlato poroko. Sosedi iz bližnjih župnij ste srčno povabljeni k tej redki slovesnosti.
Griže. Dne 7. t. m. je bil občni zbor Kmetijskega bralnega društva. Izvoljeni so bili v odbor: Frane Poteku, posestnik, predsednik; Ivan Kraučič, župnik, podpredsednik; Stefan Funkl, posestnik, tajnik; Jurij Piki, posestnik, tajnikov namestnik; Jak. Skrabar, posestnik, blagajnik; Alojz Jurhar, posestnik, blagajnikov namestnik; Josip Ozimič, kaplan, knjižničar; Josip Veligošek, mladenič, knjižničarjev namestnik'. Imena izvoljenih odbornikov so porok, d'a bo društvo kot kmetijsko in izobraževalno društvo ustrezalo svojemu namenu.
Slike iz Brežic prinaša „Stajere“, seveda prav grde slike, polno laži in zavijanj, kakor smo jih navajeni od Lažnjivega kljukca. Kadar se bode izpljuval, hočemo mu posvetiti nekoliko primernega odgovora v obliki, katere ne pričakuje; smatramo pa to skoro nepotrebno z ozirom na zavednost ljudstva, ki že samo ve primerno ceniti „Stajerčeve“ prismodarijo. Za danes rečemo kratko, da je cel dopis nepretrgana veriga neresnic, zavijanj in obrekovanj po načelu: .„Reci mu, da ti ne poreče!“ Nekatere stvari je seveda dopisnik kar naravnost iz trte izvil. 'Mariborski porotniki so lahko veseli svojega varovanca.
Koroško.
St. Stefan ob Žili. Naša hranilnica in posojilnica bo imela v nedeljo dne 14. t. m. ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih pri Korperju svoj XlV.letni občni zbor. Na vsporedu je: poročilo o delovanju zadruge leta 1908, sklepanje o razdelitvi čistega dobička, volitev novega odbora ter računskih pregledovalcev in slučajnosti.
50.000	K je izposloval naš vrli poslanec-; Grafenauer za kmete za nakup krme na podlagi prošenj, ki so jih po posredovanju političnega društva vpo-slala na ministrstvo slovenske občine. Neverjetno je !e, da se baha sedaj Nagele po koroških nemških listih, da je on izposloval to podporo.
Velikovec. Pri nas se bo vršil dne 18., 19. in 20. t. m. socialni tečaj. Mladeniči, udeležite se ga v obilnem številu! Oglasiti se je treba, pri č. gospod J. Dobrovcu, kanoniku v Velikovcu. Daljni dobe tudi stanovanja.
Velikovec. Dne 27. jan. je bil tukaj zaupen shod, na katerem se je soglasno izrekla nezaupnica poslancu Nageletu, ker ni bil v usodepolnem trenutku na Dunaju in ni glasoval zoper pooblastilni zakon za pogodbo s Srbijo. — Sprejela se je pa zaupnica poslancu Grafenauerju, ki je res pravi kmečki zastopnik.
Stoletnica Matije Majarja Ziljskega. V nedeljo seje praznovala stoletnica rojstva slovenskega pisatelja in slovitega rodoljuba Matije Majerja Ziljskega. Majer je bil rojen v Goricah v Ziljski dolini, umrl je pa v Pragi leta 1892. Bil je navdušen Slovenec z dušo in telesom, duhovnik staro korenine in neustrašen buditelj koroških Slovencev. Njegov najvišji cilj je bil vedno združenje vseh Slovanov na kulturnem polju. Obiskal je tudi narodopisno razstavo v Moskvi leta 1867. Spisal je rusko-slovensko slovnico, življenje sv. bratov Crila in Metoda in še mnogo drngih. Radi svojega potovanja za časa razstave v Moskvo, je moral Majer marsikaj prestati. Moral je zapustiti rodno zemljo in oditi v Prago, kjer je zaprl svoje trudne oči za vedno. Naj živi spomin v srca koroških Slovencev do njega še dolgo, dolgo dobo 1* 11
Sp. Dravograd. V tukajšnjem mlinu so našli njegovega posestnika po domače „Beei“ mrtvega ob mlinskem kamnu. Zadela ga je kap.
slovensko posestvo na Koroškem. Obširno posestvo Pernata na Poljani pri Prevalih na Koroškem je kupil odločen S ovenec gcslilničar g. Andrej Hrast.
Kopin. Poročil se je v torek t. j. g. svečana gospod Lavo. lav Apat veleposestnik z gdč. Tinko Kov šek iz Trojane.
Kranjsko.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 24. jan. do 30. jan. 1909. Novorojencev je bilo 19, mrtvorojenih 2, umrlih 27, med njimi eden za dušlji-vim kašljem, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 22. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo 9 za ošpicami, 2 za Škrlatico in 2 za ušenom.
Francoski kružok v Ljubljani. V Ljubljani nameravajo prijatelji francoskega jezika osnovati fran-cosko-slovenski kružok, podobno, kakor je že obstoječi rusko-slovenski kružok. Namen kružka je, slušatelje privesti do tega, da se prično zanimati za lepoto francoskega jezika.
Škrlatica je jela razsajati v okraju Črnomlju.
V Semiču je kar nenadoma obolelo 5 otrok.
Samotunor. V Koroški Beli se je ustrelil 341etni zasebnik Anton Markovič. Pri njem so našli 147 K gotovine in dva testamenta, v katerih Markovič zapušča vse premoženje svoji ženi.
Državno subvencijo za napravo vodovoda je dobila v znesku 8240 K občina Zapoge, politični okraj Kranj.	'	^;	' ';
Iz politične službe. Okrajni komisar je postal Gvido pl. Kočevar, koncipist pri deželni vladi, de-želnovladni koneipist Vinko Borštner je iz Novega mesta k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani premeščen in konceptni praktikant Frančišek Ogrin iz Ljubljane v Novo mesto.
Nov osebni vlak se bo vpeljal s 1. majem 1.1. med Ljubljano in Trstom. Iz Ljubljane bo odhajal ob 9. uri 45 min. in prihajal ,v Trst ob 2. uri 20 min. popoldne. Novi vlak bo v direktni zvezi z Mariborom.
Umrl je v soboto v Malem hribu, župnija Zg. Tuhinj, Jožef Smolnikar, posestnik in načelnik posojilnice in hranilnice. Zadel ga je mrtvoud. Pokojnik je bil brat'stolnega vikarja ljubljanskega gosp. Luka Smolnikarja. Naše iskreno sožalje!
Tečaj za voditelje mladeniške organizacije telovadnih odsekov se je pričel ,v Ljubljani v pondeljek dne 8. svečana in bo trajal skozi cel teden. Udeležencev je črez 60. Tečaj vodijo gg. dr. Pogačnik, Podlesnik in Terseglav.
V stalni pokoj bo šel s 1. marcem postaj ena-čelnik južne železnice v Ljubljani gospod ces. svetnik Guttmann. Bil je že precej časa bolan in prosil že pred letom za začasno vpokojenje,.
Srebrno poroko sta obhajala včeraj, to je v torek 9. svečana postojnski župan g. Gregor Pikel in njegova soproga iz znane rodbine Kalister.
Imenovanja. Deželno vladni tajnik Fran Župnek je imenovan okrajnim glavarjem v Radoljci in Franc Schitnik v Postojni; okrajni komisar Domicelj pride kot nadkomisar v Črnomelj. Dalje sta imenovana še za okrajne nadkomi-sarje Edvard Grunn in Hugo pl. Holbauer.
Ponesrečil se je v soboto na južaem kolodvoru v Ljubljani posestnik iz Tomačevega Ivan Blaž. Skladal je mrvo ter pri tem padel z železniškega voza; zlomil si je levo roko in tudi na g avi dobil take poškodbe, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnico.
Primorje.
Gorica. Tu je umrl odgovorni urednik „Primorskega lista“ gospod Ivan Bajt.
Svedrovci na dein. V pisarno Anglo-Adriatic Coal Cy v ulici Annunziata št. 1 so v noči od petka na soboto vlomili neznani tatovi. Poskušali so navrtati železno blagajno, v kateri je bilo 12.000 kron gotovine, kar se jim pa ni posrečilo. Preiskali ia razbili so vse predale pisalnih miz, v katerih pa n so našli nikakih vrednostij. Vlomilcem še niso prišli na slad.
Mina se je razletela pri delu blizu Konjskega in ranila delavca Jožeta Štirna in Antona Obljnbka oba iz Koščanjske župnije in sicer prvega na levi roki, drugega pa na nogi. Oba so sprejeli v goriško bolnišnico.
Statistika rojenih, umrlih in poročenih v Gorici. V Gorici je bilo leta 1908. rojenih 758 otrok. Umrlo je 828 oseb. Porok je pa bilo vsega skupaj 245.
Gorica dobi v kratkem šesto' pekarno; koncesija seje ■ podelila za njo farmacevta L beri.
Nemški generalni konzul v Trsta. Za novega generalnega konzula v Trsta je imenovan tajni svetnik Scheefer, zelo marljiv sotrndnik kancelarja Bttlowa.
Šolske razmere v Istri. V vasi Šumbregn (okraj Pazin) je enorazredna ljudska šola, v katero hodi 152 otrok. Za vse te šolarje je ena sama soba; okna so samo 84 cm visoka in 66 cm široka; klopi je samo pet. V spodnjem delu hiše, pod š >lsko sobo se nahaja hlev za kuretino, pujske in oslička. Hiša je popolnoma zrahljana in se je bati, da se stara zidava ne podere.
Samoumor V Trstu. Zasebnica Marija Zorman se je vrgla z okna stanovanja v četrtem nadstropju v ulici Torre bianca na ulico ; bila je takoj m tva ; glava je bila str a in možgani so bili razkropljeni daleč na okrog. Vzrok samo-nmora je baje dolgotrajna bolezen.
Z voza je padel 7 letni Marij Vitolovič iz Lovinjaka blizo Bazeta in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v tržaško mestno bolnico.
Razgled po svetu.
Vremenske nezgode. Sedanje vreme je vzrok mnogoterim nesrečam, ki so se dogodile vsled naraslega vodovja. Sneg in led se topi ob pr pi kajočih žarkih solnca, potoki naraščajo in poplavljajo naokoli ležeči svet. Od vseh krajev prihajajo pt ročila o povodnjih; tako je narasla voda porušila most pri L a m b a c h u M o n d s k o jezero je tako naraslo, da se b »je, da ne bi prestopilo bregove. Jezerski dotoki so prestopili na nekaterih krajih bregove in napravili veliko škode po travnikih in vrtovih. Reka Morava je tako narasla, da je poplavila okoličanske kraje. V Olomucu je moralo prihiteti vojaštvo, da je ostranilo nagromadene ledene plošče, drugače bi se most porušil. V L i t a v i je zaradi povodnji ki jo je povzročila Morava, ntomlo pet oseb. Vsa okolica okoli Judenburga je pod vodo. Tudi na Nemškem so nastale velike povodnji, kakor poročajo vesti, posebno v okolici Bamberga in Berolina.
Nemiri v Kalabriji. V mestu Delianovi je ljudstvo jako nevoljno zaradi položaja, v katerem se nahaja. Zbralo se je v velikih množinah na ; trgu in pričelo demonstrirati, kričeč: „Hočemo kolibe!“ Nemiri so tako narasli, da je moralo priti vojaštvo. Prišlo j» do spopada med ljudstvom in vojaki, pri kar terem je bilo nekaj ranjenih. Ljudstvo je jako razburjeno.
Poštni avtomobili v Črnigori. V Cetinje so prispeli te dni trije avtomobili od znane tvrdke Laurin in Klement iz Mlade Boleslave na Češkem. S to firmo je sklenjena pogodba za promet po celi Črnigori
za 1-5 let. Dva avtomobila sta namenjena za osebni promet, eden pa za poštno vožnjo. Ona dva avtomobila za osebni promet bosta vozila od Cetinja do Kotora in od Cetinja đo Podgorice. Ko pridejo še ostali; avtomobili, potem se prične redna vožnja tudi na ostalima progama od Podgorice do Nikšiča in od Podgorice do Pravnica. Poštni avtomobili so jak» močni in so posebno za planinska pota narejeni. Vsak motor ima moči za 35 konjskih sil.
Nova dijamantna polja v južni Afriki. V zadnjem času so odkrili nova dijamantna polja, ki so dolga 20, a široka 3 angleške milje. Družbe za iskanje dijamantov so dobile koncesijo za 20 let. Jedna družba deluje s kapitalom 120.000 funtov šterlingov in producira mesečno dijamante izvrstne kakovosti v vrednosti 6000 funtov šterlingov. Neprilično je samo to, da se mora voda iz velike daljave dovažati.
Kolera v Petrograda. V poslednjem časn se je epidemija kolere po mesta jaso razširila. Zdravstvene oblasti so vse odredile, da se omeji epidemija, ali slaba pitna voda katero imajo v Petrograda zelo preprečuje delo zdravstvenih komisij. Po uradnih podatkih je bilo prošli mesec 310 oseb bolnih, na novo zbolelo 31, a pomrlo je pa 20 oseb.
Mohamedanska agrarna banka. Mohamedanski veleposestniki v Bosni nameravajo osnovati lastno agrarno banko s temeljnim kapitalom 4 milijonov kron. Ta muslimanska banka bo osnovana proti novi mažarski agrarni banki v Sarajevu.
Samoumor poljskega književnika. V Przemyslu se je ustrelil v sanatoriju Žiga knez Skirmund. Bil je iz stare litavske boljarske rodovine in zelo znamenit poljski publicisti; Za časa štiridesetletnice hrvatske književnosti je bival v Zagrebu. Zapustil je med književniki vrlo ugodne spomine. Za vzrok Samovi mora je navedel sam v nekem listu, da ga je privedla no tega velika nervoznost.
Nemiri so se pojavili v turških šolali. Ravno taki neredi in nemiri, kakor v vojaški šoli v Carigradu, so nastali tudi na meščanskih gimnazijah v Solunu in Bitolju. Naučno ministrstvo je odredilo strogo preiskavo.
Maksim Gorkij pred obtožbo. Proti Maksimu Gorkiju je uvedena tožba radi prestopka morale v njegovi povesti „Mati.“
Panamski kanal. Prihodnji predsednik Zjedi-njenih držav amerikanskih, Taft, je odpotoval na la-diji „North Carolina“ proti Panami, da si ogleda dela pri prekopu. Spremljajo ga zvedeni ameriški inže-nerji. Kakor se bo delo razvijalo, bo prihodnji predsednik odločil, ali se bo delalo še naprej po dosedanjih načrtih ali se bodo pa sestavili novi načrti za nadaljevanje prekopa.
Raziskavanje radija. Na Angleškem bodo v najkrajšem času osnovali poseben zavod za raziskavanje radija in njegovega učinka. Kralj Edvard bo izdal poseben dekret glede osnovitve tega zavoda. Zavod pa se ne bo bavil samo z raziskavanjem radija, nego bo imel prideljen tudi medicinski oddelek, y katerem se bodo proučevali Še posebno učinki radija pri zdravljenju. Vodstvo zavoda bodo imeli profesorji Thomson, Treves in Ramsay, — sami izvrstni učenjaki.
Ker je poročH zamorko, je bil v Ameriki obsojen na lšletno ječo neki belec. Vse samostojne državice Zjedinjenih držav imajo zakon, po katerem je prepovedano vsakemu belecu, oženiti se s kako zamorko, ali v obče z ženo, ki ima samo kapljico zamorske krvi v sebi.
Dar milijonarja univerzi. Znani ameriški milijonar Rockefeller je zopet daroval vseučilišču v Ci-kagi pet milijonov in ustanovil nove štipendije. S tem zneskom se ima popraviti zavod in popolniti.
Ruske čete zapuste otok Kreto, kakor se glase različne vesti iz Carigrada.
Demisija turških vojnih atašejev. Vsi na novo imenovani turški vojni atašeji za Dunaj, Pariz in Be-rolin so predali svojo ostavko. Vzrok temu je Še nepoznan.
Parobroda trčila. Trčila sta ponoči pri Cap Roča španski parobrod „Valencia“ z nekim belgijskim parnikom. Belgijski parnik se je potopil. Osem mornarjev belgijskega parnika je utonilo.
Tatvina v cerkvi. Iz Lvova se nam poroča, da je nepoznani tat udrl ponoči v dominikansko cerkev, razbil tabernakel, ukradel ciborij in razmetal hostije. Razun keliha je neznani lopov vzel seboj še mnogo drugih vrednih stvarij in potem pobegnil. Cerkev so drugi dan na novo posvetili.
Epidemija koz v Egiptu. V mnogih delih mesta Kaira so se pojavile koze z epidemičnim značajem. Oblasti so odredile vse najstrožje naredbe, da se prepreči nadaljno razširjenje epidemije.
Najnovejše vesti.
Novo ministrstvo. Kakor se po najnovejših vesteh poroda, se je posrečilo Bienerthn sestaviti novo ministrstvo in sicer: Ministrski predsednik: Bienerfh; nrmster norranjik zadev: HiCrdtl; finančni minister:	Vitez Bilinski; jnšticm
minister:	Dr. pl. Hochenbnrger; naučni minder:	gror
Stürgkh; že’emiški mhrster: sekcijski načenik V.ba, go vinski m nister :	dr. Weiskirchner ;	javmh^deK
bchwarzenau; poljedelski mmister:	o .. češki mini-
Čfhe; Nemški minister krajan: dr. Schreine^Jteški “ ster : dr. Začek ali pa dr. Braf; poljski minister. vito«
Abrahamowicz.
”		■—	m	
	MALA NAZNANILA	
r .	ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.	
*	Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v	
	inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko	
	10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.	—
Vslilnike (za umetno valenje pii-eetov) in druge perotninarBke potrebščine izdeluje po ceni in priporoča Podružnica osrednje perutninarske zadrugevMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj.
67
Posestvo se takoj proda, arondi-rano, 108 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na upravništvo „Straže“ pod šifro: Lepo posestvo.	68
Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Peste restante „G. O. št; 100“ Frankolovo Vojnik.	31
šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec Slivnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. 62
Vita ali lepa hiša z vinogradom, sadonosnikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24.000 K. Dopisi na upr&i ništvo. ______________________________ 89
Učenec, sin poštenih starišev, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traun-u, Ptujska gora pri Ptuju.	60
Učenec, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
54
* Peter Markovič *
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
X se priporoča Čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g "W občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, g posebno altamih in bandemih slik, križevih po- jr — tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- — ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem čaau doma v svojem atelijeju in izdelujem manjša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj , za večja dela: za slikanje cerkva v različnih ■ slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence, gg-
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
«X30ÖC Restavracija 30000»
Narodni dem
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Itrupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene!
Ka dehelo.
s se priporoča za obilni obisk, s
■■■■'■■.. i " 1
... ........■■■■■■—■■.-.- . IM.H
Svoji 1« svojim!
in točna postrežba!
Mm drobno,
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz hudjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno keglijšče. Vrtnijpaviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
O Meloiatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
A Župnijska ulica st. 3.
se priporoča prečastiti dohovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, les-teneev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognjn. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna st. Cirila v Mariboru.
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po uajnižjih cenah.
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
^ Urar, očalar in zlatar
Franjo Bure®
Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
Popravila se točno in hitro izvršujejo. S
»A* ZAZNAJ» VLS’
S»
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice št 4.
Izdelovanje pletenin na stroju In sicer: nogavice, blnze, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. Z
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
VV
el


Postrežba točna!
Cene nizke!
Svečar in medičar
Jožef Dufek, maeiboh
#V^VI	Viktringhofova ni. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
Narodni dom Slov. Gradec
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudneje javiti,, da sem s 1. februarjem t. 1. prevzel
gostilno
v Narodnem domu y Slov. Gradcu.
Imam jako dobra, mnogovrstna štajerska vina, ameri-kanske in stare trte na razpolago. Topla in mrzla jedila-bo vedno na izbero. — Cene kHlantne, postrežba točna. — Prosim, da me cenjeno občinstvo izvoli počastiti z obilnem pogetom.	S spoštovanjem
Anton Vilčnik.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in davnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba Čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor. Šolska ulica 2.
55
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
XXXKXXXXXX
Trgovina s špecerijskim blagom in semeni
M. Berdajs
Maribor, v gradu
(Sofij in trg)	15
Zaloga Majdtčeve moke.
XXXKXXXXXX
Pohištvo
veliki zalogi, kakor tudi žimnice, divane, ogledala po najnižji ceni. u
Franc Plateršek
Maribor, Koroška cesta 10.
XZXXXXXXXX
SMT Za nakup priporočamo tvrdko
m. **0
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po rajnižji cesi vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno sa talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nt gavice, dežnike, obiisače, mizne prti, odeje, preproge* zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXafMC
Zaloioik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cen<i&
Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Maribora.