Savinjski vestnik Celje. petek 25. junija 195^ j LETO VII. — ST. 25 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. raCun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 12i, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v (gotovini. Pozdravljeni bratje Slovenskega Primorja v nfdeljo bo Laško prizorišče ene naaipotmembnejših kulturnih prireditev, veličastna manifestacija tesne poveza- nosti Štajerske z osvobojeno Primorsko in z brati, ki so še vedno iziven meja naše socialistične domovine. Okoli tisoč gostov naše sončne Pri- niiOTslte bo na ta dan vrnilo obisk laškim rudarjem, ki so lani s svojimi kultumo- prosvelnimi sekcijami obiskali Novo Citrico in na podoben način, kot oni eedaj, ponesli pozdrave v melodiji na- rodnih ре*»т1 svojega kraja. Med vojno so nas občudovali. Dejali so: Kako naj bi bil poražen narod, ki se bori v brigadah, ki nosijo imena njegovih največjih pesnikov? Res je, pesem je že od nekdaj družila naš narod v veselju, bolesiti, delu, borbi in svobodi. Zato, ker je pel, slovenski narod ni nikoli upogrmil pleč, kaoudarii, da se je prebivalstvo ob tej nesreči zelo dobro ponašalo, da so ljudje s pravo socia- listično zavestjo pomagali reševati živ- ljenja, imetje in splošno ljudsko pre- moženje. V prvi vrsti so se izkazali pri- padniki Jugoslovanske ljudske armade, z njimi vred gasilske čete, Rdeči križ in pripadniki številnih društev in organi- zacij. V nadaljevanju je tov. Cvenk pred- očil navzočim gospodarsko škodo, ki je nastala v zvezi s poplavami. V izčrpnih številkah (v kolikor so le-te lahko kot merilo za dejansko škodo) je posebej obravnaval škodo v industriji, kmetij- stvu, komunalnih napravah, zasebnem premoženju itd. V industriji je bila najbolj prizadeta Tovarna emajlirane posode, dalje Cin- karna. Metka, Tovarna sadnih sokov, pravzaprav večinoma vsa industrijska podjetja na področju, ki ga je zalila voda. O tem je naš časopis že pisal, zato vseh teh podatkov ne bomo še enkrat ponavljali. V svojem referatu je nanizal še škodo na ostalih podro^jihi, kot je kmetijstvo, komunala itd. Okrajni proračun spričo nedavne katastrofe ne bo spremenjen - Posledice škode se hitro popravljalo Tovariš Cvenk je poročal o akoiji po- moči, ki je zajela vso našo republiko, pa tudi iz vse države prihaja pomoč. Poudaril je, da se je ob tej nesreči po- novno izkazala socialistična zavest naših delovnih ljudi, da je bil štab za pomoč naravnost oblegan z dobrohotnimi po- šiljkami, vprašanji in korespondenco v korist poplavi j enee v. Po zaslugi te so- cialistične pomoči in s pomočjo hitrega ukrepanja ter izredne požrtvovalnosti prizadetih se škoda, ki je nastala, zelo hitro odipravlja. Industrija v kratl?:em času ne bo več trpela na proizvodnji, FKDdjetja se hitro obnavljajo. V kmetij- stvu so hitri posegli posebnih ekip pri- pomogli, da je bila doslej preorana vsa poplavljena zemlja in ponovno zasejana s kulturami. Ekipe gasilcev so v mestu v razmeroma kratkem času izpraznile vse kletne prostore, ki so biLi парк)!- njeni z vodo. Pri teh akcijah je sodelo- valo 117. gasilskih čet iz vse Slovenije s približno 1509 gasilci. Mobilizirana de- lovna sila je priskočila povsod zelo uspešno na pomoč. Okrajni ljudski od- bor je že lahko razveljavil odlok o mo- biliizacijil delovne sile. Veliko pomagajo tudi mladinske delovne brigade. Škode v gozdovih, kjer so rušili dre- vesa plazovi in viharji, še ni bilo mo- goče oceniti. Velika škoda je seveda tudi na gozdnih komunikacijah. Komu- nikacije so v okraju občutno prizadete. Porušenih je bilo okoli 170 mostov vseh velikosti, okoli 90 km cest itd. V prvih dneli po poplavi je bilo veliko število cest neprehodnih, danes pa sta nepre- hodni samo še cesti od Vojnika preko Lemberga v Dobrno in cesta od Jur- kloštra do PJmskih Toplic, kjer je voda odnesla okoli 13 mostov. Okrajni ljudski odbor, je dejal tovariš Cvenk, je mnenja, da ni potrebno spre- minjati postavk okrajnega proračuna. Škoda itak ne more biti na noben način do zadnjega solda povrnjena. Večino škode bo poravnal DOZ, drugo pa bo treba izipopvolniti iz sredstev pomoči, iz raznih skladov, ki so na razpolago pod- j et jem. in z dolgoročnimi, nizkoobrest- nimi krediti. Najučinkovitejša odstranitev posledic REGULACIJA Čeprav je okraj Celje vedno zelo od- ločno postavljal vprašanje regulacije Savinje in njenih hudourrJih pritokov, je bilo to vprašanje vedno potisnjeno na stran. Deloma je bilo zapostavljanje tega problema upravičeno, saj spričo tolikih nalog v kapitalni izgradnji in skrbi za dvig družbenega standarda ni bilo m.ogoče izvesti vsega naenkrat. Nedavna katastrofa pa je prehitela odlaganje in storila svoje. Nastala ško- da gotovo presega stroške, ki bi bili potrebni za izvedbo regulacije vodnega sistema celjske kotline. Z regulacijo Savinje in pritokov zdaj ni več mogoče odlašati. Nedavna poplava je dovolj ve- liko opozorilo, skratka — boleča šola. K izvedbi regulacije je treba pristopiti nemudoma — že letos. Okrajni ljudski odbor daje priznanje vsem požrtvovalnim kolektivom in posameznikom Tovariš Cvenk je v svojem poročilu navedel veliko primerov ipožrtvovalno- S'ti kolektivov in posameznikov, ki so se pri nedavni poplavi zelo izkazali. Posebno je pohvalil kolektiv Železarne Store, ki se je domala polnoštevilno udeležil reševalnih akcij ter rešil velike količine materialne vrednosti. Tudi ko- lektiv Tekstilne tovarne v Preboldu se je izkazal, enako enote Jugoslovanske ljudske armade, gasilska društva in še mnogi drugi. Neizmerno hvaležnost čuti okrajni odbor do vseh delovnih ljudi, ki so kakor koli pomagali prizadetim. Nemogoče je v podrobnosti navajati zasluge, objavljati točen seznam vseh, ki so prihiteli na pomoč. Okrajni odbor se bo vsem zahvailil še posebej. Odborniki so bili v ražprati enotni Najvažnejša je regulacija V razpravi, ki je sledila poročilu to- variša Cvenka, so odborniki največ go- vorili o nastali škodi in o načinu, kako bi čim prej uravnali življenje v okraju na normalni tir. Proti pričakovanju ni bilo v razpravi veliko primerov drobnih moledovanj in lokalnih teženj, ki bi bile odraz gledanja samo na ozko področje. Odbornikom je bilo jasno, da je treba prvenstveno usposobiti gospodarstvo v okraju, ker je to ključ za nadaljnje normaliziranje stanja vse tja do škode, ki jo je utrpel posameznik. Odbornik iz Vojnika je izrazil željo, da bi čimprej pričeli z regulacijo Hu- dinje, ki zaradi svoje zavite, ovinkaste poti vedno poplavlja in uničuje sicer rodovitna polja. Zastopniki savinjskih hmeljarjev, po- sebno pa tovariš Lubej, predsednik OZZ in republiški ljudski p>oslanec, so spo- ročili, da je letos — kakor lani — zopet v proračunu, večja vsota sredstev za nadaljevanje regulacijskih del. Ložnica, katere dober del je že reguliran, je tokrat sicer prestopila bregove, toda škoda je bdla veliko manjša, kot bi bila sicer. Odbornik iz Brei je opozoril, da naj bd v bodoče misüü tudi na \ispešnejše odpravljanje zemeljskih plazov, ki- jih je bilo ob nedavnem nalivu okoli 2000 v okraju. S pomočjo drenaže terena bi bilo mogoče take nesreče preprečiti. Njegov predlog je bil izročen svetu za gosixidarstvo v proučitev. Odborniki so razpravljali tudi o ob- novi mostov. Bili so mnenja, da.naj se omili dolgovezno postopanje glede sečnih dovoljenj, kjer je les potreben za obnovo komunikacij. Okrajni odbor bo take primere hitro reševal, seveda pa zakona o zaščiti gozdov kljub temu ne bo mogoče obiti. Inženir Cizej je predlagal, da bi za- radi izboljšanja toka Voglajne podrli vse jezove od Celja do Šentjurja. Ti jezovi niso več potrebni, saj imajo ve- činoma vsi mlini električni tok. V ko- likor bi nasprotovalo podjetje za vzdr- ževanje železniške proge, ki je že imelo včasih pomisleke, češ, voda bo odnašala in spodjedala nasipne, bi bilo treba to delati postopoma. Njegov predlog, da naj se jezovi v začetku podrejo za en meter ali nekaj manj, je bil sprejet. Razpravljali so tudi o tem, da bo treba olajšati davčne obveznosti tistim kmetovalcem, ki so biH pri poplavi pri- zadeti. Takih kmetij je v okraju 3834. (Nadaljevanje na 3. strani) KULTURNI DAN V LAŠKEM Po zidovih mesta Laško ob bistri Savinji bližnje in daljne okolia naznanjajo lepaki vsem prebivalcem, da bo nedelja, 27. junija 1954 za vse udeležence iz Nove Gorice, Trsta, Gorice in Beneške Slovenije ter za vse domačine in goste, velik zgodovinsko in kulturno nepozaben dan. V nedeljo se pripeljejo bratje in sestre od Soče, iz vinorodnih Brd, rodovitne Vipavske, kršnega Krasa, Gorjani in Tolminci, kakor tudi naši najdražji zamejni Slovenci, da povrnejo obisk delavcem-rudarjem iz Rečice pri Laškem, lanskoletni obisk, ki so ga ti posvetili goriškim ljudem in njih zemlji ob Soči. Organizacijo tega dne vodita DPD Svoboda »Dušana Poženela« Eudnika La¿ko in DPD Svoboda Nova Gorica. SPORED: DOPOLDNE: 1. Ob 7,15 sprejem gostov iz Primorja pred hotelom Renke 2. Ogled Laškega. 3. Promenadni koncerti godb na pihala v parku zdraïnlisca Laško. POPOLDNE: 1. Ob 15. uri v parku zdravilišča Laško pevski in godbeni koncert Svobode Nova Gorica. 2. Razvitje prapora Svobode Rudnika Laško ter pozdrav godbi Svobode Rudnika Laško ob priliki 30. obletnice njenega delovanja. 3. Množičen nastop pevskih zborov Svobod: Nove Gorice, Zabukovce, Prebolda, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja^ Štor, Celja, Senovega, Rogaške Slatine in Laškega. 4. Množičen nastop godb na pihala Svobod: Nove Goi4ce, Zabukovce, Trbovelj, Hrastnika I in II, Velenja, Celja, Stor, Senovega, Maribora in Laškega. Prireditve se bodo udeležili med drugimi tudi naši najvidnejši politični in kulturni predstavniki na čelu s predsednikom Zveze Svobod LRS tovarišem Ivanom Regentom. Vabimo prebivalstvo bližnje in daljne okolice, da se polnoštevilno udeleži tega velikega kulturnega dne. Po sporedu bo vseljudsko rajanje. Pridite v nedeljo, dne 27. junija v Laško. VABITA SVOBODA NOVA GORICA IN SVOBODA RUDNIKA LAŠKO Zbor volivcev v Čretu je razpravljal o družbenem planu mestne občine Celje v ponedeljek, dne 21. t. m. se je pred terensko pisarno na prostem zbralo lepo število volivcev iz Creta. Na dnevnem redu je bilo poročilo obeh ljudskih od- bornikov Josipa Kotnika in Jožeta Za- puška. Prvi je poročal o pomenu zdru- žitve obeh okrajev mesta Celja in Celja- »kclice v okraj Celje. Nato je ljudski odbornik JožeZapušek razložil predlog družbenega plana za mestno občino Celje in razčlenil tudi ožji predračun, iz katerega je razvidno, s kolikimi denarnimi sredstvi bo v te- kočem letu 1954 razpolagala mestna ob- čena in v kakšne namene jih namerava ttporabiti. Volivci so z veliko pozorno- stjo sledili obema poročiloma, nakar je sledila živahna razprava. Volivci so v celoti odobrili predlog predračuna, pri tem p>a naprosili oba od-bomika, naj celotnemu ljudskemu odboru mestne občine ob sprejemanju predračuna predložita želje Cretljanov. V okviru predračuna naj se najdejo sredstva, da se razširi vodovod tudi na aomji Cret, kd je še vedno brez zdrave pitne vode. Cretljani pogrešajo tudi cestno raz- svetljavo, ki se naj p» končanih delih ^ Teharski cesta nap>elje tudi po se- obvozni cesti. Ta cesta je po zadnji veliki poplavi zelo trpela in je zaradi tranzitnega pro- meta razrita, da je v deževnem času neprehodna. Volivci prosijo Cestno upravo, da jo čimprej popravi in p>o- siplje z gramozom. Zanimali so se tudi za gradnjo novih šol, zlasti šole na Polulah, za katero se naj najame investicijsko posojilo, ki ga soglasno odobravajo. O nameravani regulaciji Savinje in njenih pritokov Ložice, koprivnice in Sušnice so mnenja, da je v ta dela treba zajeti tudi regulacijo Voglajne in Hu- dinje. Zadnje ip>oplave so pokazale, da so ta dela neodložljiva. Volivci so pred- račun soglasno sprejeli in upajo, da bodo upoštevane tudi njihove želje. reorganizacija sveta za gospodarstvo pri olo celje Doslej je Svet za gospodarstvo pri OLO Celje združeval tudi upravo za dohodke in urad za planiranje. Na svoji zadnji seji je OLO sklenil, da se ta dva urada osamosvojita. Ustanovili so sa- mostojno Upravo га dohodke in Urad za planiranje. Laško. Slovenske Konjice, Store in Rogaška Slatina proglašeni za industrijske kraje Okrajni ljudski odbor je na svoji seji proglasil za industrijske kraje Laško, Store in Slovenske Konjice. Proglasitev se nanaša predvsem na potrebo pre- povedi izvrševanja gostinske dejavnosti po privatnem sektorju. Kot izključno turistični in industrijski kraj je bila priključena še Rogaška Slatina, katere gostinsko dejavnost je treba popolnoma socializirati. Na seji je bil ix)dan pred- log, da se tudi Žalec proglasi za indu- strijski kraj. Prepoved privatnih gostišč v imeno- vanih krajih ni strogo omejena. V spx)- razumu z OLO in občinskimi odbori bodo lahko še vedno izjeme. pomoc kz celje za elektrifi- kacijo koSnice je splahnela Na nedavni seji OLO je odbornik iz Košnice tovariš Dolenc zahteval рк)- jasnila, kam je izginil denar, ki ga je pred leti predvidela KZ Celje za pomoč Košnici pri elektrifikaciji vasi. Denar, ki je bil Košnici namenjen, je bil do- ločen v znesku, ki ga je Kmetijska za- druga razdeljevala kot dobiček. Od tega je bržčas že dve leti. toda denar je splahnel. Kam je dzginii ta denar? Bi kdo vedel pojasniti? Stran 2 »Savinjski vestnik«, izie 25. junija 195-1 Stev 25 Pogled po svetu Velesile, ki menijo, da samo njim pri- tiče gospodarjenje s svetom, vidijo samo sebe in svoje zamisli: ravnotežje in za- konitost pod katero si ponavadi pred- stavljajo svojo voljo in svoje namene. Čeprav so narodna čustva daneE''že tako priznano dejstvo, da mimo njega noben pameten človek ne more iti, one še vedno rade zanemarjajo čustva in želje malih pa tudi velikih narodov. Ni čuda, če stanovitno tli užigalna vrvica pod sodom smodnika — pod našim pla- netom. Vsakomur ugaja moč, vsakdo bi bil končno rad močan. Toda moč se ne da posnemati, moč je treba imeti. Majhna država sama na sebi ne more postati velesila, toda če jo velesila po- mendra kakor črva, ne da bi se zmenila zc. nacionalna čustva, ponos in čast de- žele, tedaj tudi majhna država utegne okoli sebe združiti velike sile, ki spe v ogroženih množicah sveta. V preteklem tednu je, na priliko, Guatemala doživela dobro organiziran napad iz sosednega Hondurasa in Nica- rague. Guatemala se je drznila upirati ZDA in njenemu sadnemu trustu, ki ga je guatemalska vlada nacionalizirala. Zdaj se tam odigrava stara, a vedno nova komedija: ZDA, ki so gnale pro- pagando proti komunističnemu režimu v tej državici, ležeči v nevarni bližini Panamskega prekopa, ene od najbolj važnih strateških točk zapadne poloble, nočejo biti agresor in tudi intervencije najbrž ne bodo priznale. V Guatemali naj bi šlo samo za državljansko vojsko med Arbenzom Toriellom ter med do- slej še neznanimi uporniškimi voditelji. Stvar obravnava varnostni svet OZN. Predsednik te mednarodne institucije je to pot Amerikanec. Upajmo, da ji ne bo izstavil še eno ubožno spričevalo, ne glede na to, da jo je svet ustanovil prav z namenom, za vse čase onemogo- čiti nasilje velikih nad malimi. Proti Guatemali se je že postavila Velika Britanija, sama se boječ za svoje ve- gasto posest v Srednji in Južni Ame- riki. Stvar je bila režirana verjetno na skrajno kratek rok, kajti izstreljena je bila nova novica, da je Arbenz že od- stopil, proseč milosti za svoje pristaše. V dobro je treba šteti Mexici oz. ge- neralu Cardenasu, ki se je izrekel zoper nasilje nad Guatemalo. Kar drži: demokracija je jamstvo mi- ru, demokracija znotraj držav in v zu- nanjepolitičnih odnosih. Tujega noče- mo, svojega ne damo. Zal se vsaka dik- tatura, vsak imperializem sklicuje na nekako ljudsko voljo in ko obračunava z zopernikom, vedno privleče тш dan nekake »svetinje«, v imenu katerih je treba potegniti za meč. Ženevska poplava diplomatskih govo- rov izginja v pesek raznih komisij; te bodo glodale to in ono kost, ki jo je na mednarodni gostiji vrgel pod mizo Na- puh, nato pa se bodo razšle. Dulles je prvi pobegnil iz Švice in zdaj že ozna- nja polom konference, veseleč se obiska obeh konservativnih voditeljev Velikega Albiona. Anglosaški svet bo prvič »ša- hiral« brez Francije. To za Francoze ne- kaj pomeni. Političrui Dien Bien Fu, ki ga je Zahod doživel s padcem Lanielove vlade, mora nekako preboleti Francija, z njo vred pa tudi Zahod. Kajti obra- ćajmo, kakor že hočemo. Ženeva je po- kazala, da je Francija slaba, da Ve- lika Britanija na Daljnjem vzhodu no- če energično nastopiti, ZDA pa.ne mo- rejo zbrati okoli sebe trdno zvezo. Novi francoski predsednik Mendès- France obljublja pametne stvari: časten mir v Indokini, tak, da bi bila na- vzočnost Francije v Indokini in fran- coske življenjske koristi zajamčene. Glede EOS ni obljubil ničesar do- ločenega, saj je že skoraj jasno, da je politika Male Evrope, ki jo žene Ame- rika po vojni, propadla. Zdaj je nanjo naredil novo ofenzivo Malenkov, s po- nudbo nemškim industríale em, češ. Vzhod je prostrano tržišče, ki ga nikjer drugod ne boste dobili. To je obenem topovski strel proti Adenauerju. In končno, čemu skrivati: francoski obram- bni svet je odločno odklonil evropsko armado prav v teh dneh. Predsednik je obljubil tudi gospodarsko sanacijo Francije. Ta pa je odvisna od tega, ali se bo umaknila iz Indokine ali ne. Ce se ne bo, ni govora o sanaciji, ogro- žen pa je tudA prav resno svetovni mir. Toliko so se že »otipali« v Ženevi. Fran- cijo namreč čaka tudi ureditev Tunisa in Maroka. Arabci dobro vedo, kdaj je treba plasirati upravičene zahteve po avtonomiji, po spoštovanju nacionalnih čustev. Francija ta čas predstavlja »bolnega moža« ob Rokavu. Mendès- France ga meni leciti do 20. julija. Ce se mu dotlej nič ne posreči, bo dvignil roke in prepustil njegovo usodo dru- gemu vraču. Tudi to je nekaka novost v povojni francoski zgodovini. In še nekaj obrobnih novic: Mc Carthy, Mesija sodobne republikanske Amerike, se ni ustrašil armade in je napadel tudi FBI, ameriško obveščeval- no službo, da se ni borila s komunizmom kakor treba. Pravi, da je zadnjih 21 let eno samo izdajstvo, prištel je tudi eno leto Eis2nhowerjeve vladavine. Posegel je celo v Anglijo, kjer uči na birming- hamski univerzi dr. Cort, Mc Carthy pa terja njegovo izročitev, češ da je dezerter in seveda komunist. Japonci so poslali gospodarsko misijo v SZ, isto- čano pa sklenili, da bodo povečali ob- rambne sile; na OZN so sprejeli Haško konvencijo o zaščiti kuturnih dobrin v primeru vojne; Vzhodni Pakistan je vsak dan trdnejše ameriško vojaško oporišče, indijski listi pišejo, da opo- rišče za napad na SZ, general Harding, šef angleškega imperialnega štaba, je v Ameriki konferiral z ameriškima voj- skovodjema Radfordom in Ridgwayeìn, poleg so bili tudi avstralski in franco- ski vojščaki. Italija bi rada na hitro roko sedla v EOS, dokler je voz še na- prežen. Verjetno zaradi izsiljevanja in ameriške pomoči, ki jo je dobro kari- kiral Anglež Vicky: zobje te pomoči so — nemška oborožitev. In podarjenemu konju res ne kaže gledatti. na zobe. Churchill bo šel v Ameriko kot vitez reda kraljičine podveze, kar je prav tako kažipot v politični pokoj kakor priznanje za zasluge, ki jih ima ta veliki Anglež za angleški imperij pa tudi zc zmago nad fašizmom v zadnji vojni. Zgodovina nikoli ne bo mogla mimo njegove politike, ki jo je konec leta 1938 razložil v ChAngfordu svojim vo- livcem in jo nato s svojim delom tudi uresničil. TAkrat je zahteval, da se ustanovi mednarodno razsodišče, ki bo varovalo mednarodni pravni red in bo moglo prisiliti vse države, da se bodo podrejale določbam mednarodnega pra- va. T. O. V Žalcu poslu e podružnica Zavoda za socia no zavarovanje Pred nedavnim so bile volitve v skupščino podružnice socialnega zavaro- vanja v Žalcu. Na prvem zasedanju te- ga družbenega foruma, dne 3. VI. 1954, je bil za predsednika skupščine izvoljen znani agilni delavec na tem področju tov. K o š a k. Na čelu sedemčlanskega izvršnega odbora pa je kot predsednik tov. Herodež Albin iz Tovarne nogavic v Polzeli. Obsežne administrativne po- sle v tej podružnici, ki zajema 11 občin savinjskega področja s približno 6000 zavarovanci in 1600 upokojenci pa bo vodila ena najboljših uslužbenk zavoda iz Celja tov. Butkovič Slava. 15. junija se je začelo uradno delo v novih, lepo urejenih prostorih v Žalcu nasproti Narodne banke. Pet uslužbenk bo imelo dovolj administrativnega in tehničnega dela, saj bo podružnica reše- vala večino zadev, ki jih opravlja tudi zavod v Celju. Posebno odgovorno na- logo bodo imeli člani skupščine, katerih naloga je predvsem v tem, da kot za- stopniki delovnih kolektivov čim bolj in čim tesneje približajo to področje našega dela zavarovancem. Izvršni od- bor je že na svoji prvi seji reševal ne- katera pereča vprašanja, le žal, da se je od številnih povabljenih predstav- nikov množičnih organizacij udeležili seje samo predstavnik KSS. Na tej seji so člani odbora sklenili, da se bodo pri svojem delu naslanjali na širši krog ljudi in da bodo naloge opravljali skupno z dmgimi forumi in organizacijami. Ena od njihovih prven- stvenih nalog bo, da bodo zbrali čim več podatkov o stanju gospodarskih po- močnikov in gospodinjskih pomočnic, da bodo ugotovui število zavarovanih, skratka, da bodo na podlagi zbranega gradiva lahko izvedli potrebne ukiepe. Naloge so številne in težke, vendar pa izredno koristne in hvaležne. Zavaro- vanci Savinjske doline tja gori do Vranskega bodo sedaj po svoji skup- ščini sami reševali pereče probleme so- cialnega zavarovanja. To je še en ko- rak naprej v našem družbenem uprav- ljanju, ki bo gotovo v kratkem času pokazal dobre uspehe. Zakaj primanjkuje vajencev tekstilne stroke Ze v 1950. letu je v zveznem Uradnem listu št. 19 izšel pravilnik o strokah in poklicih ki je še danes v veljavi. Tedaj, torej pred polnimi štirimi leti, so bili v 13. točki tega pravilnika določeni po- klici tudi za tekstilno stroko, in sicer: predilec lanu in konoplje ter bombaža, predilec mikane in češljane volne ter svile, tkalec, apreter bombaža, svile in volne, barvalec, belilec in tekstilni ti- skar. Za to število lepih poklicev je bila določena učna doba 36 mesecev — torej nič krajša kakor za druge, morda lažje in manj pomembne poklice. Kljub navedenemu pravilniku pa je do danes preteklo mnogo časa in še da- nes nimamo v tekstilni industriji niti enega vajenca za to stroko vsaj na pod- ročju celjskega okraja; p>odjetja pa imajo vajence drugih pomožnih strok in poklicev, za kar imajo manj možno- sti dobre strokovne vzgoje, kakor v lastni matični stroki. V teh letih smo torej izgubili precejšnje števuo dobrih kvalificiranih tekstUnih delavcev, kar ne bomo tako lahko nadomestili. Na- stane vprašanje, zakaj je bilo ravno v tej industriji in je še danes tako gleda- nje na vzgojo strokovnega kadra, zakaj se do letos (ko je tekstilna tovarna v Jaršah kot edino podjetje le razpisala učna mesta za vajence svoje stroke) ta problem ni načenjal, čeprav smo se lahko zavedali, da je dosedanji način vzgoje kadrov očitno pomanjkljiv. Verjetno je takemu odnosu vzrok do- sedanja dolgoletna tradicija in praksa, ko so se v tekstuni stroki usposabljali kadri samo s priučevanjem in so se le srednji stro'kovni kadri vzgajali v tek- stilnih šolah. Verjetno je k temu sta- lišču pripomoglo tudi mnenje nekaterih ljudi na bivših direkcijah, čeprav za njihovo stališče nikjer ni bilo in tudi danes ni in ne more biti utemeljenih razlogov. Tekstuni strokovnjaki bodo verjetno potrdili, da teoretično strokovno in splošno znanje v tej stroki ni nič manj važno, kot na primer v gradbeništvu ali kje drugje, in vendar so tu sprejemali in vzgajali vajence v dobre kvalifici- rane zidarje in tesarje, dočim je tek- stilna Industrija svoje kadre samo pri- učevala (prevedba v 1950. letu in ne- kateri izpiti še namreč ne dokazujejo splošnega strokovnega znanja, ki ga mora imeti kvalificiran ali celo visoko kvalificiran delavec v neki stroki in poklicu, čeprav je tak poklic in naziv formalno priznan). Ce smo torej dosedaj na to vprašanje gledali napačno in površno, potem bi bilo prav, da vsaj v letošnjem letu, ravno sedaj, ko se bo v naših šolah sprostilo precej mladine, ki naj bi se vid j učila v uk, spremenimo svoje stali- šče in se resno pomenimo o sprejema- nju vajencev in vajenk v našo tekstilno industrijo, in sicer v vse poklice. Pri reševanju tega problema bodo ver- jetno izbila na dan razna, morda celo nasprotujoča si gledišča, ki pa ne bi smela najti napačnega zagovornika. Morda se bo tudi postavilo vprašanje strokovnih šol za te učence, problem internatov, strokovnih učiteljev in dru- ge težkoče, vendar pa te, do sedaj nere- šene zadeve, ne bi smele biti ovira, da tudi v letošnjem letu v tekstuni indu- striji opustimo tako važen korak, kakor je ravno vzgoja strokovnega kadra. Ne zamudimo prilike, ker nas bo .si- cer čas in potreba po kvalitetnejšemu blagu, po širšem strokovnjaku, ki naj bo tudi upravljalec podjetja, ne samo ozek proizvajalec, prisüü pozneje k te- mu ukrepu. Prikažimo naši mladini le- poto in koristnost te stroke in posamez- nih poklicev ter jo vzgajajmo v tej smeri — to delo se nam bo v kratkem bogato obrestovalo. Tovarna tehtnic pred gradnjo novih tovarniških prostorov na Spodnji Hudinji Današnja Tovarna tehtnic se je raz- vila več ali manj slučajno iz bivše obrt- ne delavnice, osnovane pred približ- no 50 leti, kar že bežen pwgled na nje- no sedanjo podobo, brez posebne teža- ve ugotovi. Rastla je pod stihijo trži- šča, ki jo je ustvarilo in zadovoljevala potrebe, ki jih je takraten trg postav- ljal pred njo. Potrebe so rasile in prerastle kapa- citeto, toda zunanja, tehnična slika I>odjetja se ni dosti izpremenila. S splošnim forsiranim razvojem na- še industrije po vojni, so bue postav- ljene pred Tovarno tehtnic nove, obsež- nejše in glede na vlogo podjetja v verigi jugoslovanske inndustrije, iz- redno važne naloge. Absoluten dvig proizvodnje s .posebnim poudarkom na razširitvi izbora je bil in je neizpro- sen velelnik novega časa. Tržišče je še do danes ostalo nena- sičeno, nasprotno, glad za proizvodi Tovarne tehtnic se je še povečal. Ze površen pregled statistične evi- dence — prostor zanjo je preskopo odmerjen na tem mestu — potrdi to trditev. Ped takšnimi okoliščinami je pa nuj- no morala ostro udariti na dan ne- skladnost med zaposleno delovno silo — od 1946, je od 50 zaposlenih posko- čila na približno 160 — in razpoložlji- vimi delovnimi prostori. Nesorazmerje, ki hudo ovira izpopolnitev tehnolo- škega procesa, kot racionalno izkori- ščanje delovne sile, pa čeprav obstojajo pogoji, ki kategorično zahtevajo oboje. Da o posebno težkih delovnih razme- rah in zastarelih sanitarnih napravah sploh ne govorimo. Izdelovanje težkih lokomotivskih, va- gonskih in mostovnih tehtnic se vrši na prostem ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času. Proizvodnja je vezana na težke profile in pločevino v teži od 1.000-^.000 kg. Nakladanje in razkladanje tega materiala je pa še vedno ročno — kot je pred davnimi leti bilo — brez vsakršne mehanizacije. Isto velja za ves notranji transport. Name- stitev žerjavne proge pa sedanji ne- smotrni, stihijsko nastali obrati ne do- voljujejo. Potrebno je še omeniti, da je več kot ро^г-гса delovnih mest brez dnevne svetlobe in da mora, kot je že rečeno, približno 16% delavcev delati stalno na prostem. Da je v takšniih pri- likah izpad delovne sile nenormalen in izredno visok, je brez posebnega do- kazovanja jasno. Ista neugodna slika bi se pokazala pri ogledu sanitarnih naprav, ki so za- starele, nezadostne in spadajo v ob- dobje dvajsetih let tega stoletja. Tehnološki proces zahteva organsko povezanost med posameznimi obrati in oddelki v proizvodnji ter preciznost pri izdelavi blaga, kot so tehtnice. Tak- šen predpogoj je pri današnjem stanju zaman pričakovati. Mizarska delavnica je več kot kilometer oddaljena od ma- tičnega obrata, izdelovanje težkih teht- nic pa se vrši v odprti, od ostalih obra- tov popolnoma ločeni lopi. Zato bi nam ventiliranje vprašanja notranjega trans- porta dalo isti negativni rezultat. Iz teh razlogov je podjetju dodelil bivši MLO Celje v letu 1953 objekt nekdanje tekstilne tovarne na Sp. Hu- dinji, ki je bil z manjšimi adaptaci- jami prirejen lahko le potrebam pro- izvodnje manjših tehtnic in kontrolnih naprav. Izdelovanje težkih tehtnic je pa še vedno moralo ostati v starem ma- tičnem obratu. Brez dvoma je bilo pod- jetju s tem dosti pomagano, toda kri- tilčna situacija s tem še ni bila rešena. Podjetje je trenutno razbito na tri med sabo krajevno precej oddaljene dele. Da povzroča takšna razbitost neekono- mično izkoriščanje strojnih naprav, de- lovne sile, ter otežkoča organizadijo dela, zmanjšuje delovni efekt in dodaja, še nepotrebne stroške, nepotrebnega transporta, je laiku jasno. To je trenutna situacija, ki predstav- lja s svojim obstojem stalno grožnjo, da kolektiv ne >bo mogel izpolniti svo- jih obvez do družbe. Zato je kolektiv sklenil, da bo s temeljito adaptacijo in razširitvijo tovarniških prostorov nek- danje tekstilne tovarne na Spodnji Hu- dinji, problem temeljito rešu in dal tovarni tisto lice in sestav, ki ga po- goji tržišča, važnost podjetja in racio- nalna ter ekonomična proizvodnja za- htevajo. Potrebne načrte je izdelal v skladu z zahtevami sodobne arhitekture in de- lovne zaščite kot zahtevami produk- cije projektivni biro Celje. Moderno adaptiranim prostorom se bo dozidala še montažna hala s potreb- nimi delavnicami, skladišči in sodob- nimi sanitai-nimi instalacijami. Nov ob- seg tovarne bo na ta način narasel na približno 3.000 m- in bo kolektiv dosegel predvideni 41% dvig proizvodnje. Z omenjeno koncentracijo produkcje bo podjetje lahko zaposlovalo 250 ljudi ter jim dalo solidno osnovo za dvig delov- ne storilnosti. Povečal se bo asortiment s pristopom k izdelavi novih avtomat- skih nagibnih tehtnic, avtomatskih silos tehtnic in k izpyolnitvi proizvodnje re- gisterskih aparatov s kontrolnimi tra- kovi. Poleg tega, da bo tovarna zadovolje- vala naše notranje potrebe, bo lahko nastopala na inozemskem trgu. Ze se- daj, če bi kapaciteta zadostovala, bi lahko prodala večje količine svojih pro- izvodov v tujino. Licitacije v Turčiji so na primer pokazale, da so cene pod- jetja enake cenam inozemskih konku- rentov, v Egiptu so bile pa celo nižje. V ilustracijo — tovarna je morala od- kloniti zanimanje indijskih državnih že- leznic za večjimi količinami vagonskih tehtnic iz istih razlogov. Danes stoji tovarna neposredno pred novo gradnjo. Kolektivu je bil obljub- ljen kredit, sicer le v iznosu 20 milijo- nov od zahtevanih 70 milijonov, s strani Ljudskega odbora mestne občine Celje. Načrti so gotovi in dela, ki se bodo kmalu pričela, do jeseni se bodo vsi obrati skoncentrirali, bodo dala Celju tovarno, kot jo kaže slika makete. Me- sto samo, pa se bo zopet iznebilo enega izmed industrijskih obratov v strogem centru in pridobilo novo kapaciteto, ki bo Celju in državi v ponos. Maketa nove Tovarne tehtnic Kako je bilo z obveščevalno službo ob poplavi Prebivalstvo (poplavljenih področij precej razpravlja, češ da je bila ob- veščevalna služba pri zadnji elemen- tarni nesreči pomanjkljiva. O tem so razpravljali tudi oblastni organi z ga- silskimi društvi in ugotovili, da je bil v Celju dan pravočasno znak za ne- varnost (ne za ogenj), toda prebivalstvo, ki take nesreče ni pričakovalo (niti kdorkoli), se za te znake ni dovolj zme- nüo. Res je. da posebnega znaka za poplavo ni. Sirene v Celju so tulUe znak, kot bi bil za zračno nevarnost. Treba bo vsekakor urediti tudi to in st domeniti za znak, ki bi opozarjal pre- bivalstvo za take primere. SRBSKI RDECI kri2 ZA POPLAVLJENCE 200.000 DINARJEV Glavni odbor Rdečega križa LR Srbije je za poplavljence v Sloveniji poslal 200.000 din pomoči. Slovenskemu Rde- čemu križu naroča, da naj bo tolmač iskrenega sočustvovanja, ki ga izraža članstvo Rdečega križa Srbije. Novi kvalificirani delavci Iz Industrijske steklarske šole v Rogaški Slatini steklarska šola v Rogaški Slatini je bila v zadnjem času večkrat omenjena v našem časopisju. To je prav, saj smo to tako važno panogo našega gospodar- stva in še posebno šolo, ki naj daje tej panogi dobre kadre in s tem pravilno smer, le preveč zanemarjali. Ponekod so se celo pojavljala zgrešena stališča in zgrešena nasprotna delovanja na tem področju. Borba za pravilno mesto steklarske industrijske šole traja že nekaj časa in se po vseh izgledih sedaj približuje k zmagi. Vse zapletljaje — včasih celo intrige, poznajo najbolje tisti, ki so vse to čutili na svoji koži in vendar je zma- galo to, kar v takih primerih mora zma- gati, namreč zdravo stališče in pravilno gledanje. Temu so se morali podrediti .celo najostrejši nasprotniki, katerih ni manjkalo. V Rogaški Slatini sedaj ne stoji samo lepo zgrajena, ometana m urejena ste- klarska šola, temveč stoji trden in do- ber center kjer se bodo vzgajali naši kadri steklarske stroke. Letos je šola izročila steklarskim pod- jetjem 40 novih kvalificiranih delav- cev. Odšli so v vse tovarne in bodo na podlagi teoretičnega in strokovnega znanja nadaljevali začeto delo na dolo- čenih delovnih mestih. Končne izpite so položili vsi gojencL Med njimi je kar 8 odličnjakov. Prav je, da jih poimensko poznamo, ker so si to zaslužili, saj so nekateri prišli v šolo brez prave predizobrazbe in so tako lepe uspehe lahko dosegli le z mnogo volje, pridnostjo in vztrajnostjo ter nenehno pomočjo učnega osebja. Tov. Vrečko Zdravko ima same odlič- ne ocene, Viher Darko je le za eno stopnjo slabši, nadalje so odličnjaki: tov. Turnšek Vlado, Gnidič Branko, Josifovski Peter, Pečovski Trajan, Si- menovski Aleksander in Popovič Mičo. Tem prvakom šole sledjo drugi s prav dobrim, dobrim in zadostnim uspehom. V letošnjem letu bo šola nadaljevala s svojim delom. Na objavljeni razpis prihajajo dnevno prijave, da bo šola v prihodnjem šolskem letu polno zase- dena. Do začetka pouka bodo v šoli uredili brusilnlco in še nekatere druge delav- nice in v kratkem, kar je nujno po- trebno, tudi svojo lastno peč, da bodo lahko še uspešneje vzgajali nove stro- kovnjake. Sola ima torej sedaj trden temelj. Vanj je treba zidati, in sicer kar ko- rajžno zidati, ker se stavba ne bo več zmajala, kakor se je tu in tam v do- sedanjem času. Tak je naš splošni raz- vo.i in ne pomaga nobeno zaviranje. Strokovna šola v Rogaški Slatini je lep in jasen primer zmage nad tistimi, ki hote ali nehote ovirajo naš pravilni razvoj. Kmetijska in Gospodarska šola v Šentjurju bosta priredili razstavo Kakor je Savinjski vestnik že pisal, sta v potekajočem šolskem letu po raznih preosnovah po vojni zopet za- živeli enoletna splošna kmetijska in prav tako enoletna splošna gospodinj- ska šola. Obe šoli zbirata kmečko mla- dino, ki se namerava vključiti v kme- tijsko proizvodnjo. Naša zasebna kakor tudi zadružna kmetijska gospodarstva in gospodinjstva potrebujejo splošno in strokovno čim bolj izobražene gospo- darje in gospodinje in kmetijski obrati kvalificirane delavce in delavke. Zaradi tega je potrebno zajeti v kmetijske šole višje stopnje, kakor sta šoli v Šentjurju pri Celju, čim več kmečke mladine. Da bi prikazali pomen .in vrednost kme- tijskega šolstva, bosta priredili šoli ob koncu prvega šolskega leta razstavo. Razstava, ki bo v nedeljo, 27. junija, bo prikazala življenje in učno delf>, zlasti pa njegovo praktično stran. Raz- stava bo gotovo zanimala okoliško kmečko pa tudi ostalo prebivalstvo, posebej še mladino kmetijsko-gospodar- skih šol, zato si je ne zamudite ogledati. Stev. 251 »Savinjski vestnik«, dne 25. junija 1954 Stran 3 Štajerska V BORBI Srot Zofka: Spomin na dogodke pred dvanajstimi leti z možem sva takrat stanovala v Drakslerjevi hiši na Polulah. Hiša stoji na kraju, da lahko neopaženo prideš do nje. Tu je bila partizanska javka v prvih dneh orgardziranega upora proti Nemcem. Moj mož Ivan in njegova dva brata Jakob in Ernest Draksler so bili že od začetka ilegalni delavci in ker smo sta- novali skupaj v hiši, smo tudi žene morale biti seznanjene z nalogami na- rodnoosvobodilnega gibanja. Pri nas so se pogostoma oglašali razni ljudje. Če- tudi jih nisem poznala, sem vendar slu- tila kdo so in zakaj prihajajo. Nekega deževnega jesenskega dne le- ta 1941 je tov. Kunej pripeljal k nam Tončko Cečevo. To je bilo moje prvo srečanje z okrožno sekretarko OF. Do podrobnosti nas je seznanila z naloga- mi in ta dan smo ustanovili odbor žena. V tem odboru so bile Fani in Berta Draksler ter jaz. Začele smo zbirati material in širiti propagando. Krog sim- patizerjev je vedno bolj rasel. Vedno več ljudi je odhajalo v partizane. Pri vms smo Üskali tudi propagandni ma- terial. V noči 30. aprila me je zbudilo tr- kanje na vrata. Bila sem presenečena, ko sem pred vrati zagledala Tončko Cečevo. Zeblo jo je in prosila me je, naj jo pustim noter, da se malo ogreje. Bila je tudi precej v skrbeh. Pripove- dovala mii je, da ne ve, ali se ji je sanjalo, ali je bilo res, da jo je sredi noči v šupi, jer je spala, pokril nek visok moški z odejo, ki je zdrknila z nje. Tudi v postelji ni mogla zaspati. Imela je težke slutnje. Bala se je iz- daje. In res je slutnje niso varale... Po direktivi Tončke Cečeve je bil 4. maj določen za odhod nekaterih akti- vistov v partizanske vrste. To je ÏM sončen, lep pomladanski dan, ki pa je mnogim ljudem v Celju in okolici pri- nesel nesrečo. Usodnega dne je bila Cečeva pri me- ni. Odložila je svojo zimsko obleko in oblekla eno od mojih letnih kril. Spo- minjam se, kako mi je še od daleč ma- hala z roko v pozdrav. V celjskem starem piskru so takrat gestapovci že imeli enega naših najsta- rejših aktivistov Gorenjaka z njegovo zaročenko. Gorenjak je pod pritiskom gestapovskih rabljev priznal vse svoje delovanje in izdal sodelavce, ki so bili tik pred odhodom v partizane. Nemci so seveda takoj stopili v akcijo. Nie hudega sluteč, me je mož tisto popoldne poslal v mesto. Poiskati sevi morala njegovega brata in nakupiti ne- kaj najvažnejših stvari, ki bi jih vzel s seboj v partizane. Nazaj grede pa sem na svojo grozo zvedela, da so med tem ^emci moža aretirali, prav tako nje- govega mlajšega brata Antona in Ja- koba. Ernesta seveda niso našli doma. Možev drugi brat, po katerega sem šla, je že prišel do hiše, pa je pravo- časno opazil nevarnost in ušel, prav- zaprav ga je opozoiila tov. Hobetova. Ko sem prišla domov, sem hitro uni- čila vse, kar bi še poslabšalo položaj aretirancev. Močno sem se čudila, ko sem videla prihajati po cesti Tončko Cečevo. Naj- brž ni vedela, kaj se je pravkar zgo- dilo. Prihajala je iz mesta, kjer so sti- kali za našimi somišljeniki, nanjo pa je bila razpisana velika nagrada. Po- vedala sem ji, kaj se godi. Bila je raz- burjena m ni omenila, da je v Petrov- čah prav tako. Hitro je odšla. Takrat sem jo videla zadnjikrat. Takoj za njo je prišel Ernest in še tisti večer odšel v partizane. Zvečer so prišli Nemci in že tretjič premetali vse, da bi našli orožje. S šestletno punčko sem šla spat k Faniki Draksler- jevi, ki je bila tudi sama z dvema punčkama. Okoli treh zjutraj nas je zbudilo moč- no streljanje okoli hiše. Vmes je zakri- čal nek ranjenec. Nemci so navalili na hišo in Fant jim je šla odpret. Z na- perjenim orožjem so nam grozili, da so se otroci kar zvijali v grozi in joku. V šupo, kjer so bili le zajd, so vrgli bom- bo, da jo je razneslo in na hiši pobilo okna. Nemci so v vežo privlekli ranje- nega kurirja Kuneja. Iz neznanega raz- loga je padel v roke Nemcem, ki so ga ranili v trebuh. Prosil je Drakslerjevo, naj mu posodi nož, da se bo končal, ker je slutil, kakšne muke ga čakajo. Toda Nemci so ga ozdravili in pozneje je bil ustreljen. Nikogar ni izdal. Naslednji dan je moja sestra odpe- ljala mojo hčerko. Tretji dan sva se 2 Drakslerjevo namenili na Gestapo, da bi možema dali nekaj cigaret. Toda že ^ mestu so naju aretirali. Potem se je ¿acela tudi zame trnjeva pot. Zasra- rnovanje, ponižanje, toča kamenja je letela na naju na dvorišču Starega Piskra. Tega ni mogoče verno popisati, ^j vse se je dogajalo v tisti mučilnici. kaosoma sem popolnoma otopela, po- zabila sem, du sem sploh še človek. Neznosno je bilo pod ljudmi, ki so znali sladko laskati, pa seveda tudi do smrti pretepati. V celici sem mislila le še na moža in malo hčerko. V najtežjih tre- nutkih nam je vlivala pogum tov. Po- tratova. Toda, ko je zvedela za smrt svojega moža in videla tri nepreskrb- ljene otroke, je tudi njej upadel po- gum. Pozneje je v taborišču umrla. V celici št. 55 je bila tudi Slava Sirca, potem Danica Frecetova iz Celja, ki je imela takrat komaj 15 let. Njenega oče- ta, dva brata in sestro Marico so ge- stapovci zveñnsko mučili. Z usodo te nesrečne deklice so Nemci tudi meni grozili. V edino tolažbo sta nam bili paznici Lipovšek Marija in Zinka Hauk- man, katerih se hvaležno spominjamo številne sotrpinke. Bila sem že popolnoma izčrpana, ko mi je Lipovškova izprosila zdravniški pregled. Ne morem popisati mojega obupa, ko mi je zdravnik povedal, da bom zopet mati, saj sem med tem ča- som zvedela, da bodo moža ustrelili, za prvo hčerko pa nisem vedela, kje je. Pozneje so mi povedali, da jo je neka ženska izvabila moji materi in jo pre- dala gestapovki. Alojzijo Zurc, ki je bila aretirana z Gorenjakom, so Nemci pridobili zase za ceno pomilostitve. Dali so jo v našo celico, in ker je bila naša sodelavka, sem ji zaupala. Cim so ustrelili mojega moža, so se lotili mene. Zurcova jim je poročala moja priznanja. Seveda sem vse trdovratno tajila in niti pri so- očenju nisem hotela priznati ničesar. Prepričana sem, da sem s tem rešila ne le sebe, temveč tudi druge. Morda so mi prizanesli tudi zato, ker sem bila noseča Po nekaj tednih groze in muk so me poslali v taborišče. Ko so me odpeljali, so ravno zbirali talce na hodniku. Bilo jih je nad sto, ki so še tisti dan padli pod streli na dvorišču Starega piskra. Moja pot se je nadaljevala po tabo- rišču. Pred porodom so me izpustili domov pod pogojem, da takoj zapustim Štajersko. Malo sirotica sem po porodu morala zapustiti sestri, sama pa sem morala na delo v Gradec. Dvanajst let je ze od tega, a spo- min na te grozote je še vedno živ. Toda ni lepo, da imena nekaterih borcev in žrtev tonejo v pozabo. Spominjajo se jih še nekateri prizadeti in očividci, ki so jih videli umirati za naše lepše živ- ljenje. Te vrstice so le kratek obris, samo drobec borbe in trpljenja številnih slo- venskih žena. Dvoje spominskih plošč v laški okolici v okviru proslav »Štajerska v borbi« bodo prve dni julija na področju med Laškim in Rimskimi Toplicami dve pri- reditvi. Dne 2. julija bodo odkrüi spo- minsko ploščo Stancar Ivanu na stano- vanjskem bloku pri separaciji rudnika Laško. Dva dni pozneje pa bo na Koj- zici odkrita spominska plošča tovarišem, ki so 22. maja 1941 ustanovili pokra- jinski odbor Osvobodilne fronte za Šta- jersko. Ko so me povabili na ta sestanek, sem bil vesel in nestrpen hkrati. Kot de- lavcu mi je bilo jasno, da italijanski fašizem in nemški nacizem nista prija- telja delavstva, temveč da sta pobor- nika kapitala. Nujnost in neizbežnost borbe z okupatorjem sem slutil, toda bili smo tisti čas brez prave organiza- cije, kjer bi kaj več o tej borbi zvedeL Na sestanku smo slišali mnogo spod- budnih besed in navodil. Najbolj mi je ostal v spominu narodni heroj Zidan- šek, ki je govoril o organizaciji OF. Povedal je, kako se je OF ustanovila v Ljubljani in začrtal osnovne smer- nice za delo na Štajerskem. Mesec dni i>ozneje je bil drug tak sestanek na tem področju. Ta sestanek je bil na Govcah nad Sv. Jedertjo pri Laškem. Sestanka so se udeležili za- vedni Slovenci različnih političnih pre- pričanj iz vsega celjskega okoliša. Iz- voljen je bil okrajni odbor OF. Mene so takrat izbrali za predsednika, tajnik je bil tov. Grčar Tone, blagajnik stav- benik Kukovec, čevljar Veber pa je bü postavljen za propagando. Odbor si je na svoji prvi seji razdelu delo in pod- ročja. Vsak je moral na svojem pod- ročju ustanavljati vaške odbore OF in širiti propagando. Meni je bil dodeljen južni predel okraja, to se pravi laški sektor. Moj najboljši pomočnik je bil S lancer. Stancer je bÜ električar pri rudniku liaško. Pred vojno je bü v vodstvu so- cialdemokratske stranke. Bü je zelo borben človek. Spominjam se njegove borbenosti še pred letom 1933, ko smo bili krščanski socialisti z demokrati še v nasprotju. Poravnavo in sodelovanje med tema dvema organizacijama je do- segel tov. Franc Leskošek-Luka s svo- jim prepričevalnim vplivom. Z njego- vim posredovanjem smo tedaj rudarji začeli enotno nastopati. Tov. Leskošek je v ta namen izdal tudi brošuro, ki je pozivala na enotnost. Ze leta 1936 smo enotno šli na občinske volitve pro- ti Trboveljski premogokopni družbi. To je bi takrat lep uspeh. Tovariš Stan- cer je že pred zlomom stare Jugosla- vije hodu na ilegalne sestanke. Leta 1941, ko je okupator zasužnju našo deželo, Stancer ni okleval niti za trenutek. Vedel je, kje je njegovo me- sto. Hodüa sva na sestanke po terenu, včasih skupaj, včasih ix>samič. Med udeleženci enega takih sestan- kov, ki je bü pri tako imenovanem »Zegnanem studencu« pod Humom, je bil človek, ki je Stancar ja izdal. Are- tirali so ga. V celjskih zaporih so Stan- cerja zverinsko mučui, da bi izdal so- delavce. Stancer je molčal in rešu ce- lotno organizacijo OF. Dne 2. 10. 1942 so ga ustrelüi v Mariboru. Ivan Stancer je bü vsestranski in ze- lo delaven aktivist. Prvi med rečiškimi rudarji je dal svoje življenje za svo- bodo. Njegove zasluge za rast odpora v teh kraj h so velike, neprecenljiva pa je zasluga njegove zavesti, da je kljub strahotnim mukam ohranü tajnost or- ganizacije. Ivanu Stancer j u bodo hvaležni soob- čani odkrüi spominsko ploščo na hiši, kjer je stanoval. Odkritje bo na občin- ski praznik laške in rečiške občine. Lešnik Alojz OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV RIMSKE TOPLICE vabi vse bivše borce, aktiviste in ostale državljane, da se udeležijo dne 4. julija 1954 PilRTlZaNSKEGa MITINGA ki ga prirejamo ob 13. obletnici ustanovitve Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Štajersko. Odbori Zveze borcev, SZDL, sindikatov, JLA in LM, organizirajte med vašim članstvom udeležbo, da nas bo na proslavi čim več in da bomo s to proslavo dosegli svoj namen! Zveza borcev NOV — Rimske Toplice Velenje pred občinskim praznikom; 6. julijem Kdo še ni čul o velikem industrijskem centru Velenju? Rudnik lignita bo dal že letos tričetrt miilijona ton lignita — več kot vsi slovenski rudniki v stari Jugoslaviji Tako velika proizvodnja v tem kraju zahteva več in več delavcev. Dotok prebivalstva stalno narašča. Nove stanovanjske zgradbe rase jo kot gobe po dežju. Osem sto novih stanovanj bo zgrajenih v bližnji bodočnosti. Zunanja podoba se je z novimi stano- vanji, z jezerom, novim stadionom in letnim kinom poï>olnoma spremenüa. Staro in Novo Velenje veže le eno: svobodoljubnost in neodvisnost. In pred trinajstimi leti?! Ko je okupator pregazdl slovensko zemljo, tudi Velen j cani niso mirovali. Le nekaj tednov po okupaciji in že se je začel upor. V noči med 6. in 7. julijem so buli potrgani vsi nemški kričeči le- paki in kažipoti ter zbrisane nemške parole. Drugo jutro je nasmejano sonce grozeče pobarvalo napise: Dol s fa- šizmom! Živela KPS! — Nemškim krv- nikom je strah, zlezel v kosti. Se isti dan in naslednje dni so aretirali nad sedemdeset zavednih sinov domovine in Partije in jih odvedli v zloglasno ta- borišče Mauthausen, Le redki so se vrnili... Kljub racijam in grožnjam švabskih zelencev se je upor naglo razširil po vsej Šaleški dolini. Na znani partizan- ski gori — Graški gori — se je utaborü štab Šaleške edinice, ki so jo vodili: Ulráh Kristl in Jože, Polh Franc-Izak, padli Melanšek in še drugi. Šaleška edinica se je še isto leto združua s Savinjsko ter sestavua prvi štajerski bataljon, ki ga je vodu narodni heroj Stane Rozman. Bilo je nešteto diver- zantskih akcij in obračunov z izdajalci slovenskega naroda. Višek je upor do- segel leta 1941 v nenadnem, a dobro pripravljenem napadu na Šoštanj dne 10. oktobra. Velenje se bo tako pomembnega zgo- dovinskega dogodka, kot je začetek vstaje v tem predelu slovenske zemlje, dostojno in svečano spominjalo. Občin- ski praznik bo združen z rudarskim praznikom — 3. julijem. Na večer pred praznikom bodo za- goreli po bližnjih hribih partizanski ognji. V nedeljo, dne 4. julija bo zjutraj budnica, popoldne povorka na jezero, kjer bo bogat spored: godba, recitacije, pevske in telovadne točke ter igra »Brigada prihaja«. Naslednje jutro bodo izvedli parti- zanski napad na bližnje Pesje. Tam bo miting in odkritje spKDminske plošče padlim borcem. Nato bo iK>hod v Ve- lenje, kjer bo miting. Na njih bosta govorila stara borca Polh Franc-Izak in Ulrlh Kristl. Popoldne bo vedro! Debeli se bodo pomerili s suhimi v nogometni tekmi. Se neko posebno obeležje bo imel velenjski občinski praznik. Pomenil bo novo zmago. Do 6. julija bodo zgrajene štiri nove in moderne učilnice, v katere se bodo v jeseni vselili naši najmlajši. Občinski praznik v Velenju bo po- memben uvod v veliko partizansko ma- nifestacijo v Ostrožnem pri Celju. _______.T-!fiQfc-^- Osemletna šola v Vitanju je dostojno zaključila šolsko leto v zadnjih dneh je bilo kaj živahno v vseh krožkih vitanjskega pionirskega odreda. Pripravljali so se na slovesen zaključek šolskega leta. Za 18. junij so povabui tovariše iz Socke in Stranic na prijateljsko tekmovanje. Zbralo se je preko 500 pionirjev. Tekmovali so v skoku v daljino, metanju žoge v krog in z igro »Med dvema ognjema«. Zani- mivo je büo opazovati, kako so pionirji navijali za svojo »reprezentanco«. Do- seženi rezultati so pokazali, da posve- čajo na teh šolah telesni vzgoji veliko pozornosti. V nedeljo pa so vitanjski pionirji pri- redili akademijo. Na sporedu je bila igra, plesi, telovadne točke in petje. Prav îX)sebno se je odrezal pionirski pevski zbor, ki ga odlično vodi tovari- šica Nagodetova. Nekaj prav težkihi pesmi so zapeli tako lepo, da so bili navzoči izredno navdušeni in so pevd, želi splošno odobravanje. Zelo je uga- jala tudi folklorna skupina, ki je mo- rala svojo točko Innoviti. Istega dne je bua v šoli odprta raz- stava moških in ženskih ročnih del, risb in pismenih izdelkov. Razstava je po- kazala, da je na šoli precej dobrih ri- sarjev in tudi zanimanje za ročna dela je veliko. Ves dan so prihajali starši pa tudi mladina in občudovali res vzorno urejeno razstavo. CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE ZA POPLAVLJENCE V nedeljo, dne 27. t. m. ob 20. uri bo v Mestnem glededišču predstava nove slovenske drame Herberta Grüna »Atomski ples«, katere dohodek je na- menjen poplavljencem Celja. Pri vseh dosedanjih predstavah je doživela Grii- nova drama velik uspeh in smo pre- pričani, da bodo Celjani v nedeljo na- polnüi gledališko dvorano do zadnjega kotička in s tem pripK>mogli do čim več- jega prisi>evka za poplavljence. Predstava je izven abonmaja. Vstop- nice so na razpolago od petka, dne 25. t. m. pri blagajni Mestnega gleda- lišča, dnevno od 16. do 18 ure in na dan predstave dve uri pred pričetkom. TUDI KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA BETON SE JE IZKAZAL Naslednji dan po strašni noči so člani kolektiva že v zgodnjih urah prihiteli na pomoč svojim sotovarišem. Direktor tovariš Jeras je organiziral F>omoč v hrani in obleki. Proti večeru smo bui vsi poplavljenci že prepeljani v Dom oddiha na Gomüsko, kjer smo imeli dobro streho nad glavo in suhe postelje. Čeprav je bilo podjetje skoraj na vseh prostorih poplavljeno, so člani kolektiva še vedno našli dovolj razumevanja in prišli pomagat tudi jxyplavljeiüm čla- nom kolektiva. Pomagali so čistiti sta- novanja, odnašati blato itd. Zlasti so se izkazali Divjak, Les Jakova, Tranoič, Bohinc in še mnogi drugi. Podjetje zbira sredstva za pomoč svojim poplavljenim članom in popravlja stanovanja. V ne- katera so se stanovalci že vselili, v druga pa se bodo v kratkem. B. Regulacija vodnega sistema v celfslifj kotlini bi stala oholi milijardo in polj (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik okrajnega ljudskega od- bora tovariš Riko Jerman je v ra^ravi o ukrepih v zvezi s ix>plavo predoču odbornikom način in sredstva, ki bi jih potrebovali za dokončno ureditev celot- nega vodnega sistema v okraju. Po do sedaj izdelanih načrtih je razvidno na- slednje: Pri vseh poplavah se zaustavlja Sa- vinja in voda ostaUhi potokov na celj- skem ovinku, kjer je bila pred vojno že začeta regulacija. Dokončna prestavitev struge v novo korito bi stala okoli 69 milijonov dinarjev. K temu je treba prišteti še stroške za prestavitev proge na levi breg bodoče struge, za razširitev železniškega vozlišča še nadaljnjih 200 muijonov dinarjev. Nov cestni most, ki bi v tem primeru moral biti zgrajen namesto majavih dveh »kapucinarjev«, bo stal 100 muijonov dinarjev. Regula- cija Savinje na celjskem ovinku, ki bi bila izvršena nekako do sredine parka, bi torej stala 369 milijonov dinarjev. Ce bi regulacijo Savinje podaljšali še do izliva Ložnice, bi ta x>odalJšek stal še 110 milijonov dinarjev. Neizbežna je seveda regulacija Vo- gla jne. Njeno strugo je treba poglobiti in iz stoječega toka narediti tekočo re- čico. Regulacija do Tovarne organskih barvil je preračunana na 166 milijonov dinarjev. Podaljšek regulacije do Te- harij bd terjal še nadaljnjih 75 muijo- nov dinarjev. Regulacija hudourne Hudinje bi stala do Smarjete 16 muijonov dinarjev, od Smarjete do Škofje vasi pa 24 mjiijonov dinarjev. Od Škofje vasi naprej ni mo- goče oceniti stroškov, ker načrtov še doslej ni büo. Regulacija Koprivnice in Sušnice bi zahtevala 113 muijonov dinarjev in do- končna regulacija Ložnice 285 milijonov dinarjev. Vzhodna Ložnica (v Celju sta dve) bi zahtevala 33 milijonov dinarjev. Mindmalni stroški za navedena dela bd torej znašali milijardo in 200 muijo- nov dinarjev. Ce računamo, da je treba regulirati še potoke, ki v navedeni pro- gram še niso všteti, je treba računati najmanj na nadaljnjih 300 milijonov dinarjev, zato znašajo minimalno pred- videni stroški eno milijardo in pol. Računati je treba, da v primeru po- novnega odlašanja lahko vedno znova pride do nesreč in velikanske škode, treba je gledati perspektivno, računati na bodočnost. Pri urejenem vodnem si- stemu celjske kotline lahko mirno ra- čunamo na nriilijardne »prihranke« ob vsaM večji îx>plavi. V ostalih točkah dnevnega reda so razpravljali na seji še o pravnih in or- ganizacijskih vprašanjih. Popoldne je predsednik Okrožnega sodišča v Celju podal izčrpno poročilo, ki ga bomo pri- občili v prihodnji števuki našega lista. Poročuo je zelo poučno in opozarjamo vse bralce, naj bodo pozorni na ta se- stavek. Sledila je še točka, v kateri je ko- misija za volitve in imenovanja p>oro- čala o nekaterih spremembah, predvsem novoimenovan j ih in o razpustu uprav- nih) odborov pri vseh podružnicah Na- rodne banke v okraju. Narodna bsinka za okraj bo imela samo en upravni od- bor pri centrali, medtem ko bodo se- danje podružnice v okraju samo admi- nistrativne ekspoziture Narodne banke v Celju. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 25. junija 1954 Stev. 25: Iz Celja ... Avtomobil PD Celie je dobro prestal svojo prvo vožnio (Dogodek v noči neurja) V petek, 4. junija 1954 je bila po- skusna vožnja z avtomobilom Planin- skega društva Celje, ki je urejen tudi za potniški promet. Popoldne ob 14. uri smo se odpra- vili iz Celja na Pohorje do Mariborske koče. Vreme ni bilo prav ugodno, ven- dar ni bilo mogoče prelagati poskusne vožnje, ker je imel avtomobil drugi dan 5. junija t. 1. pričeti z redno vožnjo Celje—Logarska dolina. Med potjo navzgor, po števunih ser- pentinah, nas je ujela nevihta in skoro FK)polnoma premočeni smo prišli v 2e- lezničarski dom, kjer smo si sušili vrhnjo obleko in nato nadaljevali pot do Mariborske koče. Motor je ves čas brezhibno delal, z lahkoto premagoval klance in ovinke. Šofer pač ni slutil, kaj ga ta dan še čaka. Zunaj je medtem lilo kot iz škafa in zato smo venomer odlašali z odhodom in čakali, da bo dež prenehal, ker se to ni zgodilo, smo se pač morali odpraviti na pot nazaj v dolino. V Slov. Bistrici smo se za 15 minut ustavili, nato pa nadaljevali pot po razmočeni cesti proti Celju, odkoder smo slišali strašno gr- menje. Tostran Frankolovega je bilo strašno razdejanje. Vozili smo se že po vodi, ki je preplavila cesto in drla na njeno levo stran. Obstali smo. Ko so se nam približali bosonogi kmetje in z njimi 2 muičnika, so nam povedali, da so pravkar preživeli strašno neurje in nas svarili, da naj ne nadaljujemo vožnje proti Celju. Ker je šofer vztrajal na nadaljevanju vožnje, smo se počasi vozili skozi na- selja ob glavni cesti in tu videli v svi- tu žarometa, kaj je napravilo neurje in kaj še povzroča vedno bolj naraščajoča voda na cesti in na zemljišču na obeh straneh ceste. Asfalt je bil na neštetih mestih popol- noma odtrgan, drevje je ležalo po cesti na več krajih, čez njo so ležali tu in tam hlodi, voda je nosila razne vrste lesa, male kočice, kakor kokošnjake, zajčje hleve, pasje čuvajnice... V ne- katerih hišah ob cesti je voda stala že do oken. Mlajši iz naše družbe so morali na ne- kem mestu stopiti z avtomobila, si se- zuti čevlje, in odmetavati hlode, da smo lahko nadaljevali p>ot. Slišali smo jokanje žena, ki so iskale otroke v temi. Možje so preklinjali, ko so iskali živino in nosili razne pred- mete iz hiš. Malo pred Vojnikom nam je prišla nasproti večja skupina vojakov, ki so se držali za roke. Pred njimi je v vodi ki je vojakom že naraščala do trebuha, gazil vodo njihov oficir. Dejali so nam, da ne bomo mogli priti v Celje, ker voda stalno narašča. V Vojniku je drla voda v hiše in v Prekorškovi gostilni se je voda vlila, kakor hudournik od zadnje strani skozi vežo na ulico. Prebivalci so se umaknili v nadstropje, le nekaj moških je bilo videti, kako so hodili med hišami po vodi in reševali posamezne predmete. Pripeljali smo se končno v Gaberje in prišli do vojašnice. Tu nam je voda udrla v izpuh, saj je voda stal^ ркзпе- kod meter in pol visoko, zato je šofer zavozil popolnoma na levo na pločnik in obstal pred enonadstropno hišo na- sproti vojašnice. Voda je še venomer naraščala. S po- močjo klopi, ki smo jo iztrgali na avto- mobilu in jo naslonili na okno, v prvo nadstropje Kokošinekovega stanovanja, odkoder so nam vrgli še vrv, smo zlezli iz avtomobila. Šofer in še štirje tovariši so ostali v avtomobilu, ker niso tvegali telovadbe po deski v prvo nadstropje in računali s tem, da bodo v skrajni nevarnosti prišli vojaki s čolnom ponje. To pa ni bilo potrebno, ker voda ni toliko narasla, da bi bila zalila tudi prostor v avtomobilu ali ga dvignila. Z oken Smo vso noč opazovali do- godke na poplavljeni cesti in na dvo- rišču vojašnice. Na F>oštnem nabiralni- ku na Svetelovi hiši, je nad 2 uri sedel moški, ki so ga končno vojaki rešili. Tudi mi smo, še predno smo obstali pred Kokošlnekovim stanovanjem, re- šili nekega moškega, ki se je držal za drevo ob cesti. Ob 5 zjutraj, ko smo opazili, da je voda padla že na približno 50 cm, smo se spustili iz nadstropja zopet v avto- mobil in se odpeljali e>o cesti mimo po- kopališča na Golovcu skozi Ostrožno in Babno, Ves čas smo se vozili рк) vodi. Vrnili smo se po Ljubljanski cesti v mesto. Vse to je samo površen opis dogod- kov iz one strašne noči, ki nas je do- hitela na cesti. Avtomobil PD Celje je svojo poskusno vožnjo v vsakem po- gledu odlično^prestal. Dr. M. TRIBUNA v času cvetja živimio in zato si že- limo vsi prebivalci našega mesta, da bi stanovalci svoja okna okrasili s cvetli- cami. Ponekod so se že pojavili lični zabojčki s cvetlicami, vendar je še ve- čina oken brez cvetlic. Kdor koli ima doma kak zabojček, naj si ga postavi na okno in vsadi cvetlice. Naše ulice se iz dneva v dan urejujejo in olepšavajo, prav tako tudi fasade številnih hiš v mestu in zato bi cvetlice na oknih še posebej dvignile zunanji izgled naših zgradb in s tem našega mesta. Tudi uradi naj ne zaostajajo pri tem, naj si vzamejo kot zgled Okrajno sodišče v Celju, ki je kakor lani tudi letos po- skrbelo za cvetlične zaboj čke. Stavba Mestne hranilnice in Celjske tiskarne ne zaostajata za sodiščem, posnemajte jih vsi, ki ljubite naše mesto in si že- lite, da bi se ne samo prebivalci, temveč tudi tujci prijetno počutili pri nas. * Zaboja za smeti, ki jih je lansko leto uvedla »Snaga« v Celju, so skrajno ne- praktični. Sedaj poleti, ko ti zaboji ča- kajo v vežah na izpraznitev, se nabirajo tam celi roji muh in drugega mrčesa, v vežah ostane nesnaga po izpraznitvi, pa tudi sicer se okrog zabojev, kjer se zbirajo odpadki med tednom, širita smrad in mrčes. Zaboje bo treba tudi obnoviti in — kakor čujemo — bodo dražji, kakor so bili prvotni. Na vsak način se je pokazalo, da je zamisel teh zabojev zgrešena in da je veliko bolj higienično in praktično, da se smeti in odpadki mečejo v greznice oziroma v smetiščne jame. ki morajo biti seveda pokrite. Hišni sveti naj sklenejo, da se odpravijo nepraktični zaboji in uredijo zopet smetiščne jame! • Trgovine so ob sobotah popoldne sedaj zaprte, kar privoščimo našim trgovskim uslužbencem, vendar bi bilo v interesu prebivalstva, turistov in iz- letnikov, da bi — kakor lansko leto — bila vsako nedeljo dopoldne odprta po ena špecerijska trgovina. PREBIVALCI JOŽEFOVEGA HRIBA BI RADI IMELI ZVEZO S »SKALNO KLETJO« 2e v bivši Jugoslaviji je bil namen, zvezali Jožefov hrib s »Skalno kletjo«. Do izvršitve pa takrat ni prišlo. Zadeva je ix)stala sedaj zopet aktualna, saj je tam doli pekama, mlekarna, trgovina in mesarija. Gospodinje z Jožefovega hriba pridejo do teh trgovskih podjetij le po velikih ovinkih^ ker ni neposredne zveze. Njih želja je, da bi se ustvarila najkrajša zveza po terenu, ki je bU za to določen že v bivši Jugoslaviji. Za- časno pa naj bi se omogočil najbližji prehod preko bivšega Planinčevega po- sestva, ki je last Splošne ljudske imo- vine. S tem začasnim prehodom ne bi to posestvo utrijelo nikake škode, tistim pa, ki bi se radi posluževali trgovin pri »Skalna kleti«, bi to bilo zelo olajšano. Telefonski pogovori naj bodo kratki! Nekateri ljudje imajo že kar navado, da imajo po telefonu kar cela preda- vanja ali dolge debate, ko je vendar telefon namenjen samo za kratko in naglo obveščanje, ki ga ne sme ovirati daljše uporabljanje telefona po osebah, ki ne poznajo obzirnosti do drugih državljanov in mislijo, da je telefon samo zanje. Osebne novice NA NOVE POLOŽAJE SO BILI IMENOVANI Luznar Ivan, dosedanji uslužbenec OLO v svojstvu revizorja na Upravi za dohodke, je bU na zadnji seji OLO ime- novan za finančnega inšpektorja OLO. KokaLj Stane, direktor v pokoju in ljudski odbornik, je bU. imenovan za novega delegata Vodne uprave pri OLO Celje. Mrzlikar Stane je bü imenovan za šefa Uprave za planiranje pri Svetu za gospodarstvo na OLO Celje. Delakorda Martin je bil imenovan za šefa Uprave za dohodke pri OLO Celje. RAZREŠEN JE BIL Žličar Alojz, odbornik iz Ponikve, kot delegat Vodne uprave Celje. Imenovani je bil izvoljen za predsednika Vodne uprave in se je od sedmih sej udeležil samo ene. SMRTNA NESREČA V CINKARNI V Cinkarni se je te dni primerila nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. De- lavec v keramiki, Vrenko Albin, je v prostoru, kjer zori glina, prišel v stik z električno svetilko. Tla v dotičnem prostoru so od poplave vlažna, kar je povzročilo prevod električnega toka in takojšnjo smrt Vrenka. ustanovitev novega smučarskega društva v celju V petek, 25. t. m. ob 19. uri bodo imeli celj- ski smučarji v vrtni dvorai hotela >Evrope< ustanovni občni zbor norega smučarskega dru- štva v Celju. Dosedaj so bili smučarji organi- zirani v Planinskem društvu. Na zadnji skup- ščini Planinske zveze Slovenije pa so sklenili, da smučarski odseki v PD ne morejo več gojiti tekmovalnega in športnega smučanja. To je dalo povod, da si celjski smučarji ustanavljajo last- no smučarsko društvo. Občni zbor Društva prijateljev mladine ki je bil zaradi poplav preložen, bo v ponedeljek, dne 28. jun. 1954 ob 19,30 v VRTNI DVORANI HOTELA »EVROPA« — Vabljeni! Iz sodne dvorane 26-letni šofer brez zaposlitve Karel Fece iz Smartnega ob Paki je bil v je- seni leta 1953 zaposlen kot šofer pri trgovskem podjetju »Koloniale-Zivila« v Celju. V tem času je imel tovorni avtomobil v popravilu v avtodelavnici Bremec v Celju. Ker je bil kot šofer zainteresiran, da bi bil avto čimprej popravljen, je zahajal v avtodelavnico in tudi sam pomagal pri popravilu avto- mobila. Meseca novembra 1953 je iz te delavnice zmanjkal magnet za motor, vreden okrog 15.000 dinarjev. Sum je padel na obdolženca, ki je pozneje pri- znal tatvino. Po organih LM je bil magnet vrnjen lastniku. Karel Fece je bil v zvezi še z neko pogojno kaznijo obsojen na skupno kazen 6 mesecev zapora. ^ 21-letni tovarniški delavec Marijan Hrovat iz Celja je v dnevih od 22. do 25. 5. 1954 poizkusil brez oblastnega do- voljenja prestopiti v območju Dravo- grada državno mejo in pobegniti v Avstrijo. Zaradi budnosti obmejnih or- ganov mu to ni uspelo in je bil prijet. Kazen 4 mesece zapora. Posestniški sin R. F. iz Razdelja, ob- čina Strmec, je lani avgusta vzel pred gostilno Kolar v Ivenci okrog 15.000 din vredno moško kolo, last Jožeta Jamni- ška. Kazen 1 mesec zapora. 22-letni delavec Anton Naglic iz Crešnove pri Zrečah, že predkaznovan, je 31. 12. 1953 v menzi tovarne kovanega orodja v Zrečah z nevarnim orodjem lahko telesno poškodoval Ljubana Na- raksa. Ob isti priliki in na istem mestu je ogražal z resno grožnjo varnost Ro- berta Lamuta s tem. da ga je z nožem sunil v levo ramo, pri čemer mu je prerezal suknjič, srajco in dve majici, medtem ko ga telesno ni poškodoval. 20-letm Jože Hren, priučeni kovač, za- poslen v tovarni kovanega orodja v Zrečah, je ob isti priliki zamahnil s steklenico z namenom, da bi udaril p>o glavi Roberta Lamuta, kar pa je ta pre- prečil. Oba sta bila obsojena. Naglic, ki je znan v svojem kraju kot predrzen razgrajač in pretepač ter bil zaradi na- silstev že kaznovan, bo sedel 1 leto. Hren pa je dobil pogojno kazen 10 dni zapora. ^ 23-letni mehanik Vladimir Sober iz Maribora je prestajal zaporno kazen v celjskih okrožnih zaporih leta 1953. Meseca novembra je bil odpuščen. Med prestajanjem kazni se je seznanil s so- obsojenim Viljemom Belšakom iz Slov. Konjic. Po izpustu s prestajanja kazni se je Sober podal na dom k Belšakovi ženi. Rekel ji je, da prihaja po naročilu njenega zaprtega moža, ki je njemu na- ročil, da naj mu prinese njegove škornje in jahalne hlače. Belšakova mu spo- četka nii verjela, pozneje pa mu je na prigovarjanje stvari izročila. Sober pa to ni nesel Belšaku, temveč si je stvari prilastil in up>orabil zase. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. 23-letni Ivan Borak, delavec, je dne 7. 8. 1951 vzel iz nezaklenjene omare svojemu sostanovalcu Francu Luku v Štorah 1257 industrijskih bonov in ne- kaj gotovine. Kazen 14 dni zapora. ... iz zaledja v Podčetrtku so ustanovili Turistično-Olepšovalno društvo Ze lani je bilo sklenjeno, da se v Podčetrtku ustanovi Turistično-Olepše- valno društvo. Kraj zahteva, da se mu posveti posebna pozornost, zato je bila ustanovitev takega društva nujno po- trebna. Ustanovni občni zbor je bil 19. ju- nija. Šolski upravitelj Mikulič je v uvodni besedi objasnil pomen, namen in nalo- ge društva. Udeleženci so pravila v ce- loti prejeli in obljubili, da bodo dru- štvo podpirali. Podčetrtek je bil v preteklosti zna- menit, zato je zgodovinsko zanimiv kraj. V sedanjosti je tudi gospodarsko zelo važen. Nedavno je v trgu zasvetila elektrika. Toda znameniti grad nad trgom je še vedno napol zapuščen, ker tam gori ni pitne vode. V bližini trga izvira topla in radio- aktivna voda. Sedaj jo v sodih vozijo v Zagreb, ob izviru samem pa ni niti toliko urejenega, da bi se lahko kopali. Voda ima 32 stopinj. Poleg tega so raz- iskovanja tal pokazala bogata najdišča rud, toda raziskavanja so obstala. V Olimju so raziskavanja zastala zaradi premajhnega zanimanja lokalnih fak- torjev. Obeta se obsotelska železnica, ki naj bi zbudila te kraje. Veliko nalog torej čaka novoustanov- ljeno društvo. Zastopnik iz Celja jih je vzpodbudno nagovoril. Izvolili so od- bor s tov. Strahovnikom na čelu. Dru- štvo bo skrbelo, da bo trg zopet oživel v tisti meri, kot je živel takrat, ko je bil ena izmd najznamenitejših točk med Celjem in Brežicami. Podčetrtek mora poleg Kumrovca in Bistrice ob Sotli zavzemati dostojno mesto. GIMNAZIJA V VELENJU OPRAVLJA KULTURNO POSLANSTVO V dneh od 10. do 18. junija so pripra- vili v prostorih Rudarskega doma Ve- lenje zelo uspelo razstavo ženskih roč- nih del, pismenih izdelkov in risb. PraV viden je bil uspeh v risbah. Razstavo je obiskalo nad tristo ljudi. Obiskovalci so bili naravnost presenečeni nad oku- snostjo in izvedbo. Zelo marljiv je tudi pevski zbor gi- mnazije, ki ga vodi gimnazijska učite- ljica Kmeclova. Zbor je naštudiral 28 narodnih in umetnih pesmi. 2e dvakrat je nastopil v Velenju. Zbor je kot ce- lota ubran. Glasovi so p>osebo topli v nižjih legah. Posebnost so recitaci jski vložki, v katerih dijaki napovedujejo in razlagajo pesmi. Nastopui so še v Do- brni, Pesju in St. Uju pri Velenju. Vse- povsod so želi veliko odobravanje. -od- Z GOMILSKEGA Velika katastrofa, ki je zajela pre- cejšnji del celjskega okraja, je pri nas zbudila veliko sočustvovanje. Pri ob- činskem ljudskem odboru je bil takoj formiran štab za pomoč 'poplavljencem, ki je takoj začel z zbiranjem denarja in živil. Do sedaj so ljudje darovali nad 53.000 din, 2300 kg krompirja, 130 kg fižola, 42 kg masti. Kolektiv obrata »Beton« na Gomilskem pa je zbral nad 30.000 din. ^ V nedeljo so množične organizacije priredile proslavo v čast Tedna matere in otroka. Na proslavi je nastopal ga- silski ženski pevski zbor, ki je žel po- sebno priznanje za nekatere pesmi. — Društvo »Partizan« je nastopilo s telo- vadnimi točkami, medtem ko je šolska mladina sodelovala z deklamacijami. Za vse otroke do 15. leta starosti je bila prirejena prijetna zabava, za kar imajo največ zaslug žene iz Sv. Matevža in deloma tudi z Gomilskega. M. IZ SMARTNEGA OB PAKI Izpite so polagali Oni, ki so posečali tečaj PAZ, so zad- nji petek polagali izpite. Ti so se vršili pod vodstvom tovariša Bervarja, okraj- nega referenta za PAZ in so trajali od zjutraj do poznega večera. Da so obi- skovalci na tečaju res nekaj pridobili, se vidi iz tega, da so bili 3 odlični, 11 prav dobrih, 26 dobrih in le trije za- dostni. Dva sta bila opravičeno odsotna. Upamo, če bo potreba, da se bodo vsi ti v praksi dobro izkazali. Podmladkarji RK za svoje tovariše Tukajšnji podmladkarji Rdečega kri- ža so takoj po nesreči, ki je zadela celj- ski okraj, začeli pridno zbirati obleko, perilo in denar za poplavi j enee. Nabrali so 2 zaboja še res dobre obleke in jo odposlali tovarišem v Vojnik. 2180;din pa na šolo Strmec, ki naj kupi v začet- ku šolskega leta zvezke in svinčnike tistim tovarišem, ki so bui najbolj pri- zadeti. VITANJE BREZ STALNEGA ZDRAVNIKA Vitanje je trg, ki je precej oddaljen od mest in prometnih zvez, združuje pa velik teritorij ob vznožju Pohorja. Zelo težko je tam glede zdravniške službe. Kraj nima stalnega zdravnika, ki bi skrbel za zdravje prebivalstva v eni največjih občin v okraju. Vitan j cani se zelo zavzemajo za nastavitev stalnega zdravnika v Vitanju in upajo, da bo Svet za zdravstvo pri OLO Celje njih željo in potrebo upošteval. RECICA PRI LASKEM ZA POPLAVLJENCE Prva je pristopila k zbiranju pomoči tukajšnja organizacija RK, ki je zbrala 17.530 din. Lepo je bilo, ko sta dve stari, ženici Zidanškova in Galunova, ki že imajo preko 7 križev, zbirale darove po hribih, kar je znak globokega razume- vanja za pomoč ponesrečencem. Stara sključena upokojenka Cvimova iz Hu- de jame pa je sama prinesla svoj pri- log, ker je takrat, ko so zbirali ni bilo doma, ni pa hotela izostati. Tukajšnja Kmetijska zadruga je iz svojega premo- ženjskega sklada prispevala lOO.OOO din, poleg tega pa so odborniki zbirali semena za poplavljence. Zaostali niso rudarji, ki so šli v nedeljo, dne 20. 6. t. 1. prostovoljno na delo in so produk- cijo, ki predstavlja milijonsko vrednost, poklonili ix)nesrečencem. Vsem daro- valcem v imenu ponesrečencev izreka zahvalo odbor RK Rečica. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško VELENJSKI RUDARJI GRADIJO NAJMODERNEJŠO ŠOLO V DRŽAVI Tokrat gre zares. Zbiralna akcija je naletela pri rudarjih in prebivalcih na lep odmev. Zlasti so se izkazali okoliški prebivalci, medtem ko bližnji niso imeli toliko razumevanja. Na gradbišču nove šole je živahno. Rudarji, nameščenci, kmetje, gospodi- nje in mladina po napornem delu v služ- bi, prihajajo na gradbišče. Od 31. maja, pa do 15. junija je bilo na gradbišču 423 prostovoljcev, ki so opravil nekaj manj kot 2000 prostovoljnih ur. Šolo- obvezna mladina je tudi zelo požrtvo- valna. Nad 700 otrok je doslej delalo skupaj 4.334 ur. Tako ob prizadevnosti velenjskih ru- darjev !in zavednih Velenjčanov ter okoličanov raste v Velenju nova šola, ki bo imela 16 svetlih, modernih in zdravih učunic. MLADINSKA BRIGADA HEROJA MALENŠKA V VELENJU Nad Velenjskim jezerom je skupina šotorov, okoli katerih je vzoren red. Ko se jim približaš, te že ustavi dežurni in pojasni, da brigadirji pomagajo pri gradnji nove šole. Zapustil sem njihovo prijazno tabo- rišče in šel na gradilišče. Med množico ljudi sem jih kmalu spoznal. Vsi v ena- kih uniformah in nasmejanih lic. Dnev- no delajo šest ur in prehitevajo drug drugega, saj si hočejo priboriti zlate značke. Preostali dnevni čas je bogato izpolnjen. Poslušajo politična m vzgojna predavanja, prirejajo izlete in obisku- jejo letni kino. Pa tudi športa in iger ne manjka. Uprava rudnika je njih desna roka in jim nudi, kar se le da. Po treh tednih bo prva izmena odšla in nastopila bo druga. Prav je, da ravno mladina pomaga graditi tako važno kulturno stavbo. Pri tem se bo uvelja- vil rek: »Mi gradimo šolo, šola gradi nas!« -ov- IZPOD BOHORJA Kozjansko na Ostrožnem Zveza borcev v Kozjem organizira partizanski zbor na Zupanovem bregu pri Veternikvi dne 8. avgusta, za kate- rega je napovedalo Senovo 200 udele- žencev z godbo, tako da bo že priprava Kozjanskega k pohodu na Ostrožno kar veličastna. Zveza borcev Lesično bo pa v okvir proslav občinskega praznika in pod geslom »Vsi na Ostrožno!« vpletla dne 15. julija izlet svojega članstva na Oslico, kjer so še danes vidni sledovi strelskih zaklonišč iz narodnoosvobo- dilne borbe. »Kovačev študent« je napolnil dvorano v Kozjem. Posebno iz okolice je bila udeležba velika. To- variš Karel Marinšek je s svojim na- stopom opogumil gledališko družino, da se bo po daljšem odmoru spet vrnila na delo. Poleg Stanka Perca z dvema vlogama se je vrnil Franc Sinkovič, obema se je pa pridružila mlada uči- teljska trojica Klančnik, Bizjak in Adri- nekova. Občinstvo je sprejelo igralce s simpatijo, glasbeni strokovnjaki so še dodali, da so bile tudi pevske točke na višini, prizori so se odvijali gladko. Fluorografiranje je v občini Lesično popolnoma uspelo. Razsežni okoliš Prevorje je prišel sto- odstotno, iz okolišev Drenskega rebra. Gostince, Lesičnega, Pilštanja in Za- gorja je pa manjkalo le 14 oseb, ki so bile priklenjene na bolniško posteljo. Rentgensko slikanih je bilo 1912 prebi- valcev. Stab sam je izjavil, da je na takšno udeležbo malokje naletel in če še pomislimo, da je več naselij v strmini in hribih, je odziv še bolj razveseljiv. Zgrešen način kritike Pred leti je opravil Stenčas na Kozjan- skem mnogo koristnega. Posebno, kadar je šlo za napredek naše vasi, smo radi citali, kako so se izmenjavala mnenja in predlogi. Na Stenčas so se pa včasih vtihotapila tudi pisanja, ki so se vgre- zala v zasebno življenje posameznikov in iskala zadoščenja v osebnem mašče- vanju. Takšnega branja nismo bili ve- seli. Zadnje leto so se v občini Lesično že nekajkrat pojavili z roko pisani lepaki neznanega izvora. Takšen način tolma- čenja domačih, prilik nikakor ni ume- sten, vendar bi zdravo kritiko vsakdo pozdravil, saj ni malo tega, kar bi bilo treba okrcati in odpraviti. To storimo pogumno in stvarno na zborih volivcev ali na množičnih sestankih. Na teh le- pakih pa je bilo tudi nekaj krutih žaljivk, ki so skrunile dostojanstvo člo- veka. Žaljeni se ne morejo braniti, ker je pisec neznan. Kakor drugod, tako tudi pri nas človeška radovednost ni mirovala. Spremljana s škodoželjnostjo je nehote našla posrednike, ki so z vse- bino seznanjali neprizadet^ in na ta način nepremišljeno netili sumničenje in medsebojne zdrahe. Niso se zavedali, da naši zakoni te vrste kolportaže ne priznajo, zato je bolj pametno, če se v bodoče opusti podobna obveščevalna Smrtna kosa V Kozjem so 30. maja pokopali Josipa Podlinška. dolgoletnega gasilskega funk- cionarja, tri tedne pozneje, 20. junija, pa njegovo ženo Antonijo. STRELCI V ROGAŠKI SLATINI BODO GRADILI STRELIŠČE Pobudniki SD »Partizan« so uspeli organizirati akcijo, s katero so dobili toliko sredstev, da so nabavili Mavzer puško. Člani so bili agilni, vendar ni bilo pravega smisla za pridobivanje no- vih članov, zato je uspela ta akcija šele na pobudo pododbora UROJ v Rogaški Slatini, kateri so razgibali delo družine. V družino je že vpisanih preko 50 to- varišev in tovarišic, med njimi precej dobrih strelcev, ki se bodo pokazali na bodočih strelskih tekmovanjih. V letoš- njem letu pa družina predvideva ure- ditev strelišča v Ratanjski vasi, kate- rega bodo člani s prostovoljnim delom uredili, material pa bodo dala na raz- polago razna podjetja, tako da bodo že pred koncem meseca avgusta uredili strelišče in streliščno lopo po zamisli tov. Kacina in Presička, K. J. stev. 25 »Savinjski vestnik, dne 25. junija 1954 Stran 5 Žena ob Vagonskem oknu Fran Roiš: ilustracija:, Hartman V temnem vagonu mi je sedela na- sproti, v kotu ob zaprtem oknu. Zunaj je bila noč, polna drobnih, tudi v juliju hladnih zvezd. Nisem ji mogel videti v obraz, za- jcrit s plaščem, ki je visel tik okna. Zavita je bila v odejo in izpod nje se je prikazovala obleka, ki se mi je za- zdela črna, kadar jo je oblila svetloba luči ob progi ali pa sem si prižgal ci- gareto. Tedaj sem videl tudi obrise drobne postave, te že gotovo stare žene. Na polici nad njo je ležal kovček in na njem šopek cvetja. Morda je ves ta čas spala, morda tudi ni. Tako sem jo našel tu že, ko sem v Zagrebu prestopil v ta vlak. Bü je to vlak povratnikov, ki so se po štirih letih pregnanstva vozüi liz Srbije in Hrvatske na osvobojene domove zdaj v juliju petinštirideset. Noč zunaj je polagoma bledela in že so se razločevali obrisi hribov, drevja in hiš, zdaj in zdaj se je sinje zaleske- tala tudi savska gladina. »Vsak čas bomo na Slovenskem, bo- mo preko Sotle,« je dejal nekdo v va- gonu in več glav se je nagnuo k od- prtim oknom. Toda žena s skritim obrazom se ni ganüa. VlaJk je brzel že mimo Brežic in ravnina se je vse bolj izvijala mraku. 2e so se dovolj jasno videle hiše, plo- tovi, ceste, ruševine zidovja, razbiti va- goni ob progi Otroci v vlaku so oži- veli v vedrem čebljanju, glasovi od- raslih so se razgibali v sp^ominih in načrtih za prihodnost. Na vzhodu tam za nami je rahlo pri- čela rdeti zarja in njen prvi svit se je dotaknil vagonskih oken. Tedaj se je zganüa. Odgrnüa je z obraza plašč in se samo z očmi ozrla po okolici, za hip tudi name, nato pa venkaj v nastajajoče jutro. Njene ugasle oči, sive kakor hladen pepel, so gledale v prazno, kakor da se ničesar ne oprijemljejo. Izpod črne na- glavne rute so se ji srebrüi redki lasje. Na njenih izsušenih, kakor prstenih li- cih ni büo trzljaja, ki bi bü razodeval odsev čustva ali misli. Ta starka, tako se je zdelo, se je vračala, ne da bi ob svidenju z domovino imela kaj priča- kovati. S koščeno roko, prepreženo s temnimi žuami, si je otrla brezkrvna lica in jih skrila nazaj pod viseči plašč. In vendar te oči niso bue mrtve. V potezah tega obraza je büo še nekaj, kar me je na nekoga spominjalo. Ali ne na mojega sošolca Müana Mar čiča in njegovo mater, ki jii je bil čudovito lepo podoben? Da, takrat podoben, ko je bila tudi sama še mlada in močna v ljubezni do življenja. Ta starka, da bi bua Müanova mati, k)ii sem jo po sinovi smrti še nekajkrat srečal? Muan Marčič je bil bister, vesel, po- gumen fant. Iz šolskih klopi je moral v avstrijske vojake ш na soško fronto. Rad je sanjaru, kako se tam prebije na drugo stran in do srbske vojske nad Solunom. Toda s prestreljeno glavo je leta sedemnajstega izdihnil v tržaški bolnici. Edinec je Ml svojim staršem in prepeljali so njegovo truplo v Laško ob Savinji, na pokopališče domačega kraja. Domislil sem se junija enainštiride- setega leta, ko se je prav po tej progi v obratni smeri proti Srbiji pomikal vlak z zasolzenimi, mrkimi družinami, obsojenimi na izgon z domov. Tudi te- om po porazu fašizma lahko živ obi- skal prijateljev grob, tako sem ugibal tedaj. Zdaj po štirih letih sem spet gledal i^avinjo in svetlo igranje njenih po- skočniih valov. Büo mi je, kakor da sem ob tej veseli reki spet srečal svojo P^adost. Zidaj sem občutfil: resjnično sem doma. V Savinjo je zrla tudi starka in ko ° se ji lica rahlo ogrela, sem vedeL da je mati Milana Marčjča. Spominjala se me je še. Kmalu mi je pričela mirno pripovedovati svojo zgodbo: »Iz Srbije se vračam zdaj sama, brez moža. Kot pregnanca sva skromno ži- vela v samotni vasi blizu Gornjega Mi- lanovca in ljudje tam so nama bili dobri Rad je pomagal srbskim parti- zanom, pošiljal jim poročila, bil je zelo vnet za osvobodüno stvar. Tisto noč pa, büo je six>mladi štiridnštiridesetega, so dražinovski bradači vdrli v najino sobo. Z divjim krikom, so ga dvignüi iz po- stelje in odvedli v samih spodnjih hla- čah in srajci. Hotela sem z njim, toda na prag so mi postavali četnika. V brez- umnem strahu sem obstala ob vratih. Kmalu sem zaslišala iz teme njegov krik, kratek, a strašen, in v trenutku kakor s koljaškim nožem odrezan. Na vasi so besno zalajali psi Mimo stra- žarja sem planila h gozdu tilk za vasjo, od koder je bil jeknil njegov krik. Vi- dela sem, kako so iz gozda stopüe sence treh ljudi, morücev mojega moža. Zad- nji lunin krajec je medlo svetil, psi so lajali, v nobeni hiši ni gorela luč. Blo- dila sem med temačnim drevjem in gr- mičjem, tipala sem z nogami in rokami. Končno se mi je zazdelo, da vidim košček beline njegove srajce. Ležal je vznak tik mogočnega hrasta. Bil je še topel in ves moker od lastne krvi, ki je tudi ležal v njej. Na vra- tu je zevala strahotna rana. Ob njegovem truplu sem prebedela vso tisto dolgo, grozno noč in vsa njena tema je dišala po njegovi ubogi krvi Psi so lajali. Govorüa sem mu. Zajokati nisem mogla, da bi si spro- stüa grlo. Pričelo se je da- niti in zdaj šele sem razloč- no videla njegovo rano, nje- gove mrtve, s krvjo polite oči. Vsa premražena sem se opotekala v vas, k ljudem. Obraz, obleka, roke in noge so mi bue polne njegove krvi. Vrnila sem se z ljudmi, ki so me mirili, a so sami vpü'i v bolečiiu nad njim. V gozdu smo ga umüi in ga v krsti odnesli na vaško po- kopališče. Nato sem hudo zbolela. Komaj sem si re- šila življenje, čeprav mi po vsem tem ni büo nič do njega. In zdaj se vračam j sama. Od moževega groba i k sinovemu grobu. Zdaj bo- mo kmalu v Laškem. Tam mi je dom, dom brez svojcev, dom s sinovim gro- bom. Tu, glejte, mu prinašam pvetje z očetovega groba.« Dvignila je prst h kovčku na polici, k ¿opku na pol razcvetelih rdečih vrt- nic in nageljnov. Spet je zrla trudno kakor v prazno daljino. V očeh ni imela solze, saj jih je že vse do zadnje izjokala in ni niče- sar več terjala od življenja. Le misel, da je veliko nasilje nad ljudmi in sve- tom do kraja zrušeno, ji je bila še lju- ba, ko sva se z besedami dotikala vojne in njenega izida. Vračala se je v domo- vino, ki so ji v njej tekla mlada leta in jo obdarovala s koščkom rodbinske sreče. Sem so jo še priklepali spomini, a ob njih ji ni bilo več težko, tako zelo se ji je bila že oddaljila vsa preteklost zdaj, ko je stala na robu svojih dni sama. Tako sem sklenüa in to mi bo prvo: Moža bom dala prepeljati k sinu na po- kopališče in kmalu se jima pridružim še jaz. Prijetna mi je misel, da bomo tako končno spet skupaj. Kakor smo bili tedaj ... Vendar drugače zdaj. Vsaj za takšno srečo me življenje ne bo moglo opehariti... Tu smo!« Ob Savinji, pod sončno in toplo ze- lenimi hribi je zdelo mestece. Njegove prve hiše so stale tam in skoraj vse so kazale težke rane v zidov ju. Tam na njivi je zevala globoka jama. Tu povsod so še nedavno padale goste bombe, na- menjene bližnjemu železniškemu mostu. Vlak je počasi zapolzel čez reko. Ječe se je pod njim upogLbal most, še na pol razbit, brez ograje in z vseh strani pod- prt. In prav zdaj, onkraj njega, se je prikazalo pokopališče ... »Glejte, tam!« je zastokala starka in ostrmela z očmi, kakor da jim ne more prav verjeti. Videl sem pokopališki vogal, ki je pred osemindvajsetimi leti dal Milanu zadnje domovanje. Ta je bü zdaj en sam široko razprostrt lijak, ki ga je izdolbla bomba. Niti pokopališkega zidu tu ni bilo več. Okrog prodnatega praz- nega lijaka so ležali razbiti in prevr- njeni nagrobni spomeniki. Med njimi je okleščena cipresa, morda prav tista, ki je nekoč delala senco Müanovemu počivališču, molela v zrak svoje tanke, suhe korenine. »Se njegov grob so mi vzeli!« je dah- nüa starka in skrila obraz v roke, ki so se ji vse tresle. Muan Marčič! Prva velika vojna je ubüa njegovo dvajsetletno življenje, ki mu je utegnüo komaj tako bore malo dati. Nato je več kakor četrt stoletja trohnel v zenüji, ko bi bü ves ta čas moral živeti, kakršen je bü: tiho nasme- jan, željan lepote, pravice in sreče. Krogla mu je prevrtala glavo s kodra- stimi lasmi, potem ko jo je bü komaj nekajkrat sklonil k dekletu v poljub. ko se mu je tam na samotni stezi ob Savinji razcvetela prva študentovska ljubezen. In niti druga velika vojna ni mogla iti mimo njega, mimo že davno mrt- vega. Odprla mu je grob in mu ga vze- la. Bedne ostanke njegovih koščic je v divjem vrtincu pognala iz zemlje pod staro, še vedno svetlo sonce in mu jih razpršua vsenaoki-og: po travnikih in poljih, nad mestne hiše, pa še v reko in tja v gozdnati grič. Njegova mati ob oknu je dvignila gla- vo in globok pogled ji je obstal na meni. Segla je po moji roki: »Njegov tovariš ste bui...« Morda je büo to edino, kar ji je še ostalo. Ljudje v vagonu so zapeli veselo pe- sem. Od nekod iz vlaka so se vanjo me- šali glasovi harmonike. Ob oknih so se gnetle glave, ko smo obstali pred po- stajnim poslopjem. K izhodu je trudno korakala starka s kovčkom v roki in s šopkom cvetja, ki ga ne bo imela kam položiti. Nihče se ni ozrl k njej. АLI VESTE... 1. — koliko denarja so Ameri- kanci med vojno potrošili za atomsko bombo? 2. — kdo je povzročitelj pega- vice? 3. — za pomen besede bume- rang? 1. — Amerikanci so med vojno potrošili za atomsko bombo 2 mi- lijardi dolarjev. Ako bi imeli ves ta denar skupaj v samih tisoč- dolarskih bankovcih, bi jih bilo za štiri »kupčke«, od katerih bi bil vsak visok tako kot ljubljan- ski nebotičnik. 2. — Povzročitelj pegavice je Rickettsija-Prowazeki, t. j. strup, poimenovan tako v spomin na dva raziskovalca pegavice, ki sta se pri svojem delu okužila in oba za pegavico umrla. To sta bila angleški biolog Howard Taylor Rickeïts (1871—1910) in nemški biolog Stanislaus Prowazek (1875 do 1915). Samega povzročitelja pa prenašajo bele uši, ki so že ob- lezle in opikale pegavično bolne- ga človeka. 3. — Bumerang je povratni kij, slavno metalno orožje Avstralcev, o katerem pravijo, da se po metu povrne k svojemu gospodarju, seveda ako je metalec zgrešil cilj; sicer je jasno, da pade bum.erang poleg plena na tla. Vendar nobe- no avstralsko pleme tega orožja ne imenuje »bumerang<. Ime je nastalo iz besede »woomera«, ki pa pomeni prožilo. To, kar mi imenujemo bumerang, imenujejo Avstralci »parkan«, tudi »vagno«, ali »kaili«, le ne bumerang; ven- dar je to ime sedaj prešlo že v literaturo in ljudsko zavest in je bolje, da obstanemo pri njem. Zmotno pa je tudi mnenje, da je bumerang omejen le na Avstra- lijo; najdemo ga namreč tudi v nekaterih predelih Prednje In- dije, v Gudžerati in tudi na Vzho- du; če sodimo po stenskih slikah je bil v stari Asiriji celo redno armadno orožje. NAŠIM NAROČNIKOM Do konca tega meseca bodo vsi naši naročniki, ki še doJgrujejo naročnino za letošnje leto, pre- jeli v listu poštne položnice. NAPROŠAMO JIH, DA DOL- GUJOCl ZNESEK TAKOJ NA- KAŽEJO, NAJKASNEJE PA DO 10. JULIJA. S tem bodo ured- ništvu omogočili redno iz da jam je lisita, ki mora tudi sproti izivrše- vati svoje dokaj visoke finančne obveznositi do tiskarne. Upamo, da bodo tuđii naši na- ročniki z razumevanjem storili svojo dolžnost do lista. KDOR DO 10. JULIJA NAROČNINE NE BO i PORAVNAL, MU BOMO LIST! USTAVILI, DOLŽNI ZNESEK PA i PRAVNO IZTERJALI. ' Naj ne bo med naročniki ni- kogar, ki bi z malomarnim od- nosom do lista povzročil sebi in nam nepotrebno delo in stroške. Uprava. NAŠIM SODELAVCEM IN DOPISNIKOM Naše sodelavce in dopisnike opozarjamo, da bomo odslej iz tehničnih razlogov sprejemali pri- spevke za list najkasneje še v sredo do 12. ure. Prispevki, ki bodo prišli v uredmiištvo v pone- deljek im torek, bodo imeli pred- nost pri objavi. Dopisi, ki jih bo uredništvo sprejelo po tem roku ali celo v četrtek, kakor tudi prispevki, ki jih nekateri dostavljajo v tiskarno mimo uredništva, bodo prišli v poštev za objavo šele naslednji teden, seveda razen zares izjemnih in nujnih primerov. Prosimo naše siodelavoe in dopismike, da omenjeno navodilo upoštevajo. Uredništvo. Kako nekaterim mineva življenje Dva potrpežljiva in odkritosrčna člo- veka, Anglež in Amerikanec, sta se lo- tila naloge in izračunala, v kaj vse sta »zabüa« svoje življenje. Anglež je ugotovil, da je pri 73 letih življenja 28 let spal, 12 let je preživel v pisarni, 6 let v raznih F>oslcvnih pri- likah, 3 leta je porabil za osebno higi- eno, 2 leti za razgovore s svojo ženo, 7 let za razgovore s prijatelji, 3 leta za kajenje in 4 leta za čitanje časopisov. Poleg tega je zapravü dve leti s ča- kanjem pred uradi in trgovinami, tri leta pri krojačih in po brivnicah, štiri leta za »razne ljubavne posle«. 521 dni za misli o nevažnih stvareh, 325 dni za prepire z ženo in za vpitje nad otroki. Amerikanec je podatke zbral drugače: 11 let je citai, 10 let presedel v kinu, 9 let v avtomobüu, 4 leta okoli raznih naibav ^a hišo, za ljubezen je porabü 2190 dni, a za pedikiranje 3000 dni, za' vezanje kravate in česanje pa 45 dni. Zanimivo pri obeh je, koliko časa sta porabila za smeh. Anglež 34 dni, Ame- rikanec pa 78 dni. KJE JE NAJVEČ LOCITEV ZAKONA? Ce govorimo o ločitvah, potem vedno mislimo na Francijo, ker smatramo, da je tam največ ločitev zakona. Toda sta- tistika je dokazala, da se Francija v resnici nahaja šele nekje na zadnjem mestu. Največ ločitev imajo Amerikanci. Tam se izmed tisoč sklenjenih zakonov loči gotovo okoli 90 parov. Sledijo jim Danci s 43 ločitvami na tisoč parov, potem Švicarji s 40 ločitvami na tisoč zakonov. Francozi ki so toliko obreko- vani, pa imajo komaj 27 ločitev na tisoč sklenjenih zakonov. Najbolj gnusna žival — božanstvo Primitivni narodi, ki si naravo raz- lagajo po svoje in vse, kar jim je ne- razumljivo, častijo s spoštovanjem, pa tudi s strahom in celo z grozo. Med afriškim živalskim svetom je krokodil najbolj odurna žival. Je zahrbtna ropa- rica, ki dostikrat ugrabi in požre marsi- katerega črnca. Ker je krokodil težko ugonobljiv in mu črnci s svojim po- manjkljivim orožjem ne morejo hitro do živega, se te živali ljudje zelo bojijo. Nekatera plemena, zlasti tista, ki bi- vajo v bližini tropskih rek in močvirij, kjer kar mrgoli krokodilov, častijo kro- kodila po božje. Prinašajo jim žrtve v obliki živih domačih živali. Zvezano ovco položijo na breg, potem pa v spoštljivi oddaljenosti, ki je brez dvoma tudi varna razdalja, prisostvujejo obedu njihovega božanstva. Nekateri teh kro- kodilov se popolnoma udomačijo in do- volijo, da se jim črnci približajo. To pa kljub udomačenosti ni vedno brez ne- varnosti, ker kdo ve, kaj oklepnika lahko premoti. Na sliki je eden teh udomačenih trdo- kožnikov, ki mu bržčas dobro de, da ga njegov častilec boža in mu daje hrano. Sliko je posnel naš rojak Lenart, ki je vrsto let preživel v Afriki. Posnetek je bil narejen ob jezeru Viktorija v deželi Uganda v južnovzhodni Afriki. ZANIMIVOSTI Zakon — v luči sodne statistike Pogled v spise sodišča marsikdaj od- krije kakšno zanimivo reč. Pravzaprav so to številke in suhoparni opisi, toda vsebina, to se pravi srž, je kaj pestra in lahko marsikomu, ki ima količkaj do- mišljije, dosti povedo. Ko danes obenem pišemo, kje, v ka- terih deželah imajo največ ločitev za- kona, so bili na prvem mestu Američani, potem Avstrijci itd. Ce bi primerjali te podatke z našimi, zlasti s celjskimi, bogme, se nimamo pravice norčevati iz njih. Tudi pri nas so lahkoživci, ki ce- nijo zakon kot suknjo, ki jo zjutraj oblečeš, zvečer pa slečeš. Poglejmo, kak prepih je lani vlekel med zakonci našega okraja: Okrajno sodišče je v letu 1953 sprejelo 276 tožb za razvezo zakona. K sreči je sodišče upoštevalo le 71 primerov, da je zakon razveljavilo. KAKŠNI SO LJUDJE, KI SILIJO NARAZEN? Večinoma so to mladoporočenci. Naj- več razvez zahtevajo pari, ki so skupaj od dveh do pet let. To se pravi, da je pri nas preizkusni most dolg pet let. Poleg tega so k sreči to večinoma pari brez otrok. Med temi so tudi čisto otročji parčki, ki brez premisleka gredo tožit malenkostne zakonske zdrahe na sodišče. Nekaj je takih, ki so po nekaj- krat vložili tožbo, pa pobegnili in jo preklicali, preden jih je sodnik poklical predse. KAKŠNI SO VZROKI? Vzroki, ki jih navajo za razvezo, so različne prirode. Pretežna večina se pritožuje na neznosno stanje, naveliča- nost itd. (Naveličanosti ne imenujejo dobesedno, toda izgovori dišijo po tem vzroku.) Na drugem mestu je prešuštvo, to se pravi, skakanje čez plot. Na tretjem mestu je grobost. Teh primerov je ver- jetno veliko več, pa jih zakonski tova- riši, ki so pod »knuto«, ne prijavijo, ker so v strahu. Take ločitve bi bile še naj- bolj upravičene. Potem se vrstijo drugi vzroki, kot so neizpolnjevanje zakon- skih dolžnosti, nerodovitnost, pijanče- vanje, slaba skrb za družino itd. Pribiti je treba, da v večini primerov botruje alkohol. Brezciljnost, nepre- mišljenost in nekarakternost pa so tudi neredki bratranci. KDO JE KRIV? Možje: Mea culpa. V polovici vseh primerov so krivi možje, največ s po- močjo alkohola in mišljenja, da smejo, česar žena ne sme. Ženske: V republiškem merilu so kaj pohlevne. Komaj 10% krivde pade na njih, toda le v republiškem merilu... Celjanke: Te so hujše. Okrajno so- dišče izkazuje, da pri vseh primerih sicer spet nosijo zastavo moški s po- lovico. Zene imajo na plečih eno tretji- no in to, kar ostane od polovice in še tretjino, to je obojestranska krivda. Tako je torej s to rečjo. Ni preveč prikupna ta-le statistika. Se pravi, da med nami leta veliko robatežev, pre- šuštnikov in podobnih »skritih riht« in da je bore malo »mučenikov« in »žrtev velike, slepe ljubezni«, kakor radi pred javnostjo opravičujejo svoje letanje z zakonskimi skrivnostmi na sodnijo, ki je postala neke vrste »moderna spoved- nica«. K sreči — in tako je prav — da so »spovedniki« strogi možje, ki naj- večkrat po »nauku« dajo svojim grešni- kom še pokoro v obliki povračila sodnih stroškov. Jubilej šoštanjskih gasilcev v okviru Okrajnega gasilskega festi- vala v dneh 10. in 11. julija 1954 bo v Šoštanju proslava 75-letnice ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva So- štanj-mesto. Društvo je najstarejše v okraju in ima za seboj bogato zgodovino plodnega gasilskega dela. V tričetrt- stoletni dobi svojega obstoja so člani društva sodelovali pri gašenju neštetih požarov v bližnji in daljni okolici. Prav tako so reševali ob številnih poplavah, posebno agilni pa so bili ob priliki le- tošnje katastrofalne p)oplave, ko so v nevarnosti za lastno življenje reševali iz besnečih valov številne družine in njih imetje. Članstvo je dobro izvežbano, ima poleg članskih tudi žensko desetino in pionirje ter je zadnja leta uspešno tek- movalo na vseh okrajnih in repubhških tekmovanjih. Društvo je tehnično dobro opremljeno, manjkal mu je samo še sodobni tipiziran gasilski avtomobil, ki pa bo z agilnostjo članstva, s podporo prebivalstva in predvsem ob pomoči ljudske oblasti ob jubilejnem letu na- bavljen in predan svojemu namenu. Zadnja vojna tudi društvu ni priza- nesla in je darovalo življenje za svo- bodo domovine devet njegovih članov. Tem svojim tovarišem bodo gasilci na dan proslave odkrili spominsko ploščo, ki bo vzidana na gasilskem domu. S. L. stran e »Savinjski vestnik«, dne 25. junija 1954 Štev. 25 Telesna vzgoja Prepričevalna zmaga celjskih atletov v sredo popoldne je bilo na stadionu Borisa Kidriča 1. kolo zvezne atletske lige z dvobojem moških ekip med Mladostjo iz Zagreba in Kla- divarjem. Sijajno urejene atletske naprave, ki jih je članstvo s prostovoljnim delom zadnje dni popravilo od zadnje poplave, je zopet močno prizadel opoldanski naliv, ki je v kratkem času preplavil tekališče in večji del igrišča. In vendar je bilo do 1?. ure po zaslugi peščice društvenih delavcev vse urejeno, tako da se je tekmovanje lahko vršilo. Preko 600 gledalcev je vroče si»od- bujalo domače tekmovalce. Prireditev je s svojo navzočnostjo počastil tudi član zveznega Izvršne- ga svgeta tovariš Leskošek Franc, ki so ga vsi navzoči toplo pozdravili. Mehka steza in ostale naprave niso omogočile na tem tekmovanju postaviti nove rekorde, ki so jih gledalci tako »žejni«. Kljub temu pa so ne- kateri postavili svoje osebne rekorde in vrsto najboljših rezultatov v letošnji sezoni. Polutnik je presenetil v metu krogle z metom nad 11 m, Vipotnik pa z osebnim rekordom na 400 m. Vse priznanje zasluži tudi Stajner, ki je kljub svo- jim letom pokazal primer prave vztrajnosti v teku na 5000 m in čeprav je prišel zadnji na cilj, so ga gledalci nagradili za njegov napor. Atleti Kladivarja so od 1? disciplin dosegli kar 10 zmag, prvi dve mesti pa v ? disciplinah. Velika premoč domačinov je bila v tekih čez ovire, na Í00 m, 400 m, 800 m, v metu diska in kopja. Prepričljivo so zmagali tudi v štafeti 4 X 100 m kljub eni slabi predaji. Končno stanje točk je 105:78 v korist Kladivarja. Najboljši rezultati: 110 m zapreke — Lorger 15,0, Zupančič 15,6 met krogle - Gole 15,85, Galin (M) 13,63 iu Polutnik 13,35 skok v višino - Miler (M) 175, Urbajs Í75 100 m — Lorger 10,9, Kopše 11,1 met diska - Gole 44,15. Peterka 45,25 tek 1500 m - 2nvela (M) 4:12,2, Gajšek 4:21,^ tek 400 m — Vipotnik 51,0, Zupančič 51,0 1 troskok - Volarič (M) 13,56. Zagore 15,47 1 tek 200 m - Lorger 22,8. Oslakovič (M) 23,lJ Kopše 23,1 met kladiva - Galin (M) 48,14, Peterka 45,68 400 m zapreke — Zupančič 55,8, Kopitar M. 55,f 5000 m - Kodrin (M) 16:12,4, Mlinaric 16:45,0 daljina - Miler (M) 6,48, Volarič (M) 6,35 skok ob palici - Miler (M) 380, Glavač 360 tek 800 m - Vipotnik 2:00,2, Urbajs 2:04,2 met kopja — Kopitar Jože 59,55. Roje 52,95 štafeta 4 X 100 m - Kladivar 44,1, Mladost 45,0. i Atletika:_ LORGER, VIPOTNIK, ZUPANČIČ IN KOPITAR J02E - ČLANI DRŽAVNE REPREZENTANCE Pretekli teden je bilo v Beogradu mednarodno atletsko tekmovanje, ki je obenem služilo za določitev državne reprezentance, ki se bo za- četkom julija pomerila v Helsinkih s Finci. Celjski atleti so na tem tekmovanju dosegli lep nspeh, saj so se kar štirje vrinili v državno reprezentanco. Deževje in razmočena atletska steza sta pokvarili prireditev v toliko, da ni bilo možno postavljati vrhunskih rezultatov. Lorger je kljub temu premagal vse svoje na- sprotnike na 110 m zapreke, v teku na 10Ó m pa se je z desetinko sekunde slabšim časom uvrstil takoj za zmagovalcem Petrakisom z Grčije. Vi- potnik je potrdil svojo odlično formo. V teku na 800 in 1500 m ni izšel kot zmagovalec, s svo- jima rezultatoma 1:55.1 in 3:55.0 pa se je si- gurno uvrstil na 2. mesto in s tem prvikrat v svojem življenju v seniorsko državno repre- zentanco. Zupančič Igor je potrdil, da je še vedno najhitrejši na 400 m čez ovire v Baši dr- žavi. V Beogradu se je močno približal svoje- mu rekordu. Požrtvovalnemu Kopitarju Marja- nu je ie za las zmanjkalo tik pred ciljem v isti disciplini, da bi si pridobil potni list za Helsinki. Njegov brat Jože je poskrbel za naj- večje presenečenje. V metu kopja je premagal Stankoviča in Vujačiča ter z rezultatom 62.88 m zasedel prvo mesto. Ta znamka je njegov osebni rekord in novi rekord LRS. Cez dobrih 14 dni bo Kopitar Jože prvič nastopal kot dr- žavni reprczentant na olimpijskem stadionu v Helsinkih. Uvrstitev štirih članov Kladvarja v državno reprezentanco za prvo letošnjo mednarodno tek- movanje potrjuje solidno delo atletskega ko- 1<Чч tiva. NOV REKORD VIPOTNIKA NA 1000 m Pretekli teden jé mladi Vipotnik Andrej po- stavil v Ljubljani nov slovenski rekord v teku na 1000 m s časom 2:28.6 in najboljši letošnji rezultat v državi na tej progi. Partizan: VRSTA ČLANOV IZ BRASLOVC - DRŽAVNI PRVAKI Na državnem prvenstvu v mnogoboju v Zagre- bu je Rovšnikova vrsta kmečkih telovadcev iz Braslovč dosegla v III. razredu 1. mesto, na- slov državnega prvaka in za nagrado lep po- kal v trajno last. Le nekoliko manj so bile uspešne članice istega društva. Priborile so si častno 2. mesto v III. razredu, med posamezni- cami pa je postala državna prvakinja Hemdto- va, članica Partizana Braslovče. Pri niladincili je v vajah na orodju v I. razredu Savodnik Lojze iz Celja zasedel 5. mesto. Rezultati osta- lih tekmovalcev in vrst nam niso znani, ker še niso bili objavljeni. Odličnim uspehom telovadcev iz Braslovč tudi mi iskreno čestitamo. Nogomet: ZA SLOVO ^E ENA TOČKA Kladivar je v nedeljo odigral na Glaziji še zadnjo tekmo proti reški Lokomotivi v hrvat- sko-slovenski ligi. Tudi v tem srečanju doma- čini niso i)ili uspešni. Dosegli so le polovični uspeh, neodločen rezultat 1:1 in so zaradi tega dokončno obstali na 9. mestu v lestvici te lige. Zadnja tekma je Kladivarju nudila priliko, da bi še splezal za klin višje. Kot v vseh zadnjih nastopih, tako so tudi v tem pokazali slabo igro, nerazumevanje za skupne akcije, nesmi- selno podajanje itd. Napadalci so od številnih ugodnih situacij izkoristili le eno po Dobrajcu. Naskok le enega gola pa ni zadostoval za zma- go. Gostje so po enakovredni igri povsem za- služeno rezultat izenačili in odnesli domačinom dragoceno točko. Ves trud za zmago je bil za- man. Od številnih strcljanih kotov ni bil izko- riščen niti eden. Nogometaše Kladivarja čaka trdo delo, če bodo v prihodnjem letu hoteli uspešneje igrati v hrvatsko-slovenski ligi. Ostali rezultati: Nafta : Kovinar (.>5tore) — 9:0 (4:0) — prven- stvena tekma. Žalec : Konjce — 4:2 (1:2) — za pokal maršala Tita. Kladivar B : Garnizija Celje — 2:1 — za pokal maršala Tita. Mladinska tekma Kladivar : 2SD Celje — 12:3. Kegljanje:__ PREPRIČEVALNA ZMAGA SLOVENIJE Mednarodno kegljaško srečanje reprezentanc Alzacijc iu Slovenije preteklo nedeljo na dvo- steznem kegljišču Betona v mednarodnem slogu ni ogrelo navdušenih kegljačev in gledalcev. Re- prezentanca Slovenije je sicer dosegla prepriče- valno zmago s 4714:4300, to je z razliko 414 ke- gljev, vendar so bili rezultati renomiranih tek- movalcev daleč pod njihovimi običajnimi zmož- nostmi. Od vseh je najbolj prijetno presenetil član Kladivarja tov. Karadjole, ki je z 840 keglji postavil najboljši rezultat na tem dvo- boju, svoj osebni rekord in izenačil rekord keg- ljišča. Od Slovencev je edino še Kobalu uspelo preseči številko 800 (809 kegljev), vsi ostali pa imajo povprečje okrog 763. Francozi so kljub štirim državnim reprezentantom dokazali, da je pri njih kegljaški šport na nizkem nivoju. Prireditev sama je ▼ organizaciji kegljaškega (entra Celja bila odlično izvedena. Francozi se bili izredno zadovoljni s sprejemom in na- vdušeni nad urejenostjo našega mesta. LO MO Celje je gostom priredil poseben sprejem, ob prireditvi sami pa s« si kefljači izmenjali sp»- SMnska daril«. Jahanje: JAHALNI TURNIR NA HUDINJI Požrtvovalni člani kluba za konjski špbrt >Savinja« iz Celja so v nedeljo po dolgih letih nudili Celjanom zanimiv jahalni turnir, ki je privabil na Hudinjo preko 1500 gledalcev. S so^ delovanjem odličnih konj in jahačev iz Ljub- ljane je turnir nudil gledalcem veliko užitka. Že na predvečer je močna kolona jahačev kre- nila po mestu v propagandnem namenu z godbo SKUD France Prešeren na čelu. Na nedeljski prireditvi pa je vodstvo prireditve pokazalo številnim gledalcem celotno šolo jahanja, nakar je sledilo tekmovanje v različnih kategorijah preko zaprek. Od vseh jahalnih konj je naj- več uspeha imel Pupa z jahačem Korenčanom iz Ljubljane, od domačih pa Adcm z jahačem Cetina Petrom. Rezultati: Kategorija >U< — 1. Marko, jahač Vuga, Ljub- ljana — 21 sek. 2. Pupa, jahač Korenčan, Ljub- ljana - 25 sek. 3. Adem, jahač Cetina P., Ce- lje — 35 sek. Kategorija >P< — 1. Pupa, jahač Korenčan, Ljubljana — 45 sek. 2. Gadjo, jahač Del Cott, Ljubljana ~ 50 sek. 3. Rajko, jahač Oražera, Ljubljana — 53 sek. (3 zapr.). 4. Adem, jahač Cetina P., Celje — 45 sek. (4 zapr.). Kategorija >L< — i. Pupa, jahač Korenčan, Ljubljana — 60 sek. 2. Rajko, jahač Oražem, Ljubljana — 130 sek. 3. Gadjo, jahač Del Cott, Ljubljana — 47 sek. (4 zapr.). Namizni tenis: _ NOVI USPEHI CELJSKIH IGRALCEV Po zaključku letošnjega namiznoteniškega tek- movanja celjskih sindikalnih podružnic, kjer so v finalnen! srečanju novinarji prepričljivo pre- magali sind, podružnico državnih nameščencev, se je v preteklem tednu sindikalna reprezentan- ca Celja pomerila z reprezentanco iz Maribora. Celjani so premagali Alariborčane z 11:9. Člani so postavili kar 2 moštvi — A in B. V obeh kategorijah so Celjani prepričljivo zmagali s 5:1 in 5:0. Pri ženskah so Mariborčanke -po- skrbele za presenečenje z zmago s 5:1. Pri mladincih so gostje pokazali znatno prednost in dosegli zmago kar s 5:0. Med posamezniki je bil najboljši Milan Božič. Košarka:__^_ PO DALJŠEM ČASU VENDARLE USPEH Mladinci Celja so v nedeljo gostovali v Tr- bovljah in so v prijateljski tekmi zasluženo premagali' Rudarja. Zmaga mladih košarkarjev nas vendarle navdaja z upanjem, da bodo vsaj mladinci na slovenskem prvenstvu popravili ne- uspehe članic iu članov, ki so jih doživljali zadnja Ic^ta. VELIK USPEH TELOVADNEGA DRUŠTVA »PARTIZAN« BRASLOVČE Lep primer, kako lepi uspehi se dajo doseči v smotrni in vztrajni telesni vzgoji, je do- kazalo TD Partizan v Braslovčali. Že v tekmi v ljudskem mnogoboju v Celju so zasedli Bra- slovčani prvo mesto. Kot tekmovalci 111. razre- da, v katerem tekmujejo podeželska telovadna društva, so se nato izkazali še v Ljubljani, in sicer kot vrsta članov kakor kot posamezniki. Člani Uratnik, Gregi in Rojnik so zasedli prva mesta. Članice so se borile v težki konkurenci ter so za MariboroiA in Ljubljano dosegle tretje mesto. Njihovo vseletno vztrajno prizadevanje je bilo venčano z največjim uspehom na zveznem tek- movanju v Zagrebu. Tudi tu so Braslovčani čast- no zasedli prvo mesto in prejeli srebrn pokal v svojo trajno last. Med članicami se je odli- kovala članica Hendl Silva kot državna prva- kinja. Na njihove uspehe niso ponosni samo Braslovčani, temveč tudi ves celjski okraj in vsa Savinjska dolina., Čestitamo! Skrbi in težave občinskega ljudskega odbora v Štorali Kdor koli p>otuje skozi Štore, dobi vtis, da so Štore močan industrijski center, analogno tudi močno gospodar- sko središče, močna, finančno dobro stoječa občina. iVIoti pa se vsakdo, ki misli, da so zato skrbi občinskega ljud- skega odbora manjše, da so problemi lažji. Treba je upoštevati, da so se Store po osvoboditvi zelo razširile in da so problemi komunalne dejavnosti, soci- alno-skrbstveni in kulturno-prosvetni problemi zato pridobili na važnosti, da pa jih je tudi veliko teže reševati, kot to izgleda na prvi pogled. Tako stojijo pred občinskim ljudskim odborom težke naloge, ki se jih je pa odbor lotil z vso resnostjo. Letos imajo v načrtu prvo etapo elektrifikacije Sve- tine, vsega področja bivšega KLO Sve- tina, to so vasi Kanjuce, Svetina, Ja- vornik in Svetli dol. Ce bo letos uspelo zgraditi do Svetine daljnovod in na Svetini transformator, drugo leto pa omrežje po vaseh, bi bil s tem elektri- ficiran zadnji del občinskega področja. Prebivalci so z navdušenjem pozdravili prizadevanje občinskega ljudskega od- bora in so pripravljeni priskočiti z de- lom in vožnjami na pomoč, prav tako tudi z drogovi. Druga važna zadeva je graditev ceste na Svetino, za katero se potegujejo že vsa leta po osvoboditvi- Letos je v občinskem proračunu pred- videnih za prvo etapo teh del 1,800.000 dinarjev, za že omenjeno prvo etapo elektrifikacije Svetine pa 1,100.000 din. Popravüo hiš bo stalo kakih 1,600.000 dinarjev, kar je zelo skronmo vzeto. Ce bi se lotili popravüa vseh hiš naenkrat, bd to stalo težke milijone, zato pridejo letos v poštev samo najnujnejše, naj- brž samo dve hiši. Za večja pwpravüa šol je bòlo najiTrej I»-edvtd«iib 1.800.000 dinarjev, pozneje so morali dve tretjini črtati, ker niso računali 40% dajatve republiki od 5% participacije na do- bičku gospodarskih podjetij. Te dajatve zjiašajo namreč 4,500.000 din. Posebno skrb posveča občinski ljud- ski odbor socialno šibkim občanom, ka- tèriim namerava zvišati podpore na 3000 dinarjev mesečno (od sedanjih 1500 do 2000 din). Težave so v tem, ker se na področje občine Store radi naselijo ljudje, ki nimajo sredstev za preživlja- nje niti svojcev, ki bi jih lahko vzdrže- vali in tako padejo v breme občini. Gimnazija Store ima proračun za 615.000 din, osnovna šola Store 264.800 dinarjev, Teharje 375.200 din. osnovna šola Kornpole 311.100 din, Svetina pa 351.100 din. V proračunu so zajete še subvencije gasilskim četam, TD Partizanu, Društvu prijateljev mladine in KUD »Cvetke Jerinove« v Kompolah. To je v kratkem nakazano vse, kar je predvidel občinski ljudski odbor v Storah letos, čeprav ga še težijo zelo težki problemi, kot je graditev osnovne šole in nižje gimnazije v Storah,.ure- ditev kanalizacije v Storah in pa teme- ljita popravila občinskih cest, kajti za vzdrževanje cest so lahko letos pred- videli samo 500.000 din, kar pomeni zelo malo v primerjavi s pKitretjarm. Ta kratek prikaz pa dokazuje, da si je zadal občinski odbor velike naloge in da je na pravi poti. Posebej pa bi bilo treba razpravljati še o graditvi nujno potrebne šole, o že omenjeni ka- nalizaciji in o olepševalnih delih, da bi Store imele lepši izgled, kä je potreben gospodarskemu m industrijskemu sre- dišču. Policaj se je peljal z motornim kole- som in začuden gledal nek majhen avtom.obil. Vsakih trideset sekund je avtomobilček skočil za pol metra v zrak. Policaj ga dohiti in ustavi ter vpraša šoferja, kaj se godi z njegovim vozilom. — Z avtom? Z njim nič, — odgovori človek. — Samo meni se kolca. (Po telefonu.) — Tovariš doktor, moj sin je pravkar požrl penkalo... — Takoj pridem k vam, tovarišica, potr- pite! ... Toda kaj naj storim? ... (obu- pano) ... (glas onkraj žice) — Pišite s svinčnikom Splošno gradbeno podjetje Graditelj sprejema šoferje in mehanike. Informacije v upravi podjetja CELJE, DEČKOVA C. 10/a Oskrbov^anje mladih nasaclov Večina naših mladih nasadov je po sajenju prepuščena samemu sebi, misleč s tem. ko smo drevo posadili, da je delo opravljeno do rodnosti. Vsak sadjar, ki tako misli, ima napačne pojme o mladih nasadih. Zaradi nezadostnega oskrbo- vanja se nam toliko naših mladih na- sadov vsako leto pogubi. Ne znamo pra- vilno in zadostno očuvati to, kar smo z velimi stroški in znojem pripravili ali ustvarili. Ko smo drevo iwsadili, nas mora voditi načelo, da glavno delo šele pride, preden nam bo začelo drevo redno roditi. Drevesni koli služijo za ix>dp>oro in naravnanje debel, da ne postanejo kriva. Zato naj bodo koli postavljeni trdno, vezi naj bodo v redu, da ne ovirajo drevesce pii normalnem raz- voju. Okoli inladih dreves je potreben pri travniških nasadih kolobar, kjer je vsa površina v travi. Kolobarji naj bodo pravilne velikosti. Ni pa potrebno, da so kolobarji v nasadih, kjer obdeluje- mo celotno F>ovršino. Ni najnujnejše, da je kolobar lepo skledasto urejen, ampak skledasta oblika naj bo le nekaj let po sajenju, ko je potrebno večkratno za- livanje, da se voda lepo vpije in zadrži enakomerno po celem kolobarju. Po- zneje, ko korenine prerastejo, ni potre- ben kolobar skledaste oblike, temveč je dovolj, če ga vsako leto v jeseni ali spomladi večkrat prerahljamo. Dobro je, ko smo drevesce posadili, če po- krijemo celoten kolobar z gnojem za ohranitev in zadrževanje zemeljske vlage. Takoj ko smo drevesce posadili, se moramo odločiti, kakšno krono bomo vzgajali, da jo bomo pravilno obliko- vali. Izkušnje so pokazale, da pravilno vzgojena krona lahko dá nad 50 % več sadja prve kakovosti. Nujno je, da v mladih nasadih stalno nadzorujemo razvoj lirone, kako rastejo vrhovi, glav- ne veje. posebno če so pravilno na- ravnane veje voditeljic. V primeru ne- pravilne rasti mladic naravnavamo veje v določene smeri. Ce začno kakšni po- ganjki izredno divjati, jih prikrajšamo, da obdržimo vrh mladega drevesa v pravilni obliki in ravnovesju. Poletno oblikovanje vrhov mladih dreves nam prihrani mnogo dela na pomlad, po- sebno pa še pri nadaljnjem oskrbo- vanju. Pri oskrbovanju debel odstra- nimo vse vodne poganjke na deblu, ki pogosto odganjajo na dnu pri cepljenem mestu. Odgmemo zemljo, da lahko od- režemo poganjke v živo na osnovi. Naj- bolje je, če te poganjke, ki so še mladi, odčesnemo, ker jih s tem popolnoma izkoreninimo in onemogočimo odganja- nje. Na mladih drevesih xx>gosto opazimo, da se nam deblo ne debeli. Deblo ostaja šibko, medtem ko se krona normalno razvija. V ta namen moramo izvesti tako imenovano puščanje. Z ostrim no- žem napravimo na severni strani v pre- sledkih za dober pedenj več dolgih urezov od vrha do tal. Pri tem pa mo- ramo paziti, da ne vrežemo pregloboko v les, ker bi lahko prerezali kambialne celice, ki bi povzročile pokanje debel. Prav tako je dobro, če pogledamo vsako leto debla, če nimajo kake rane ali če jih ni napadel kak škodljivec (vrbar ali vi-tni zavrtač). Vse rakove veje odreže- mo do zdravega lesa, nakar jih dobro zamažemo s cepüno smolo ali z lesnim katranom. Večje rane zacementiramo ali pa jih precepimo — premostimo. V ta namen moramo — če hočemo, da se nam bo rana hitro in dobro zacelila — vložiti več cepičev prek ene rane. Na ranah po deblu, ki so nastale zaradi mehaničnih poškodb, ali če jih je po- vzročil zajec, se kaj rade naselijo krvave uši, ki nam lahko drevo popolnoma uničijo. V ta namen jih zatiramo spo- mladi, ko opazimo po vatastihi kosmičih, da so se krvavke začele razvijati. Pre- mažemo s čopičem vsa napadena mesta z 12% nikotinsko špiritno milno brozgo. Odlično učinkujejo zoper krvave uši preparati E 605 v obliki škropiv. Ke- mično zatiranje v zadnjih letih skoraj, ne pride več v poštev, odl^ar se je v naših sado\Tijakih razširila zajedavska osica (Aphelimus mali), ki imičuje kivave uši. Najhujša nadloga v mladih nasadih so pa gotovo listne uši. Čeprav je bilo drevje pozimi poškropljeno, se te šlvod- ijivke prav rade pojavijo. Krilate ušice prelete razmeroma velike razdalje in sarniice kote žive mladiče, ki skrbe, da se škodljivka širi z drevesa na drevo in iz sadovnjaka v sadovnjak. Zato mo- ramo biti zelo oprezni, da jih začnemo pravočasno zatirati. Zatiramo jih z naj- različnejšimi sredstvi. Dobro učinkovita sredstva so nikotinski preparati, mušj: les, emulzije DDT ali razstopina E 605 Zanesljivejše uspehe dosežemo z doma- čim nikotinskim preparatom s pol do tričetrt-odstotnim nikotinolom. Uši za- tiramo tudi pozimi z običajnimi škropivi. Še hujši škodljivec kakor so listne uši je ameriški kapar. Prav rad se nam kaj kmalu pojavi in razmnoži v mladih na- sadih, ker mu zelo prijajo nežni po- ganjki. Da mu ne dopustimo, da bi močno uveljavil, moramo temeljito iz- vajati zimsko škropljenje z raznimi do- tikalnimi sredstvi. Pri tem pa ne sme- mo prezirati poletnega škropljenja, ki je poleg zimskega zelo važno. Najvažnejše delo v mladih nasadih pa je redno, pravilno in zadostno gnojenje z ustreznimi naravnimi in umetnimi gnojili. Gnojenje lahko izvedemo na različne načine. V pi~vem primeru gno- jilo podkopljemo ali pa ga kar raz- treserno po površini. Bolje je vsekakor, da ga že v jeseni zakopljemo. Le dobro gnojena drevesa se bodo lahko normal- no razvijala in uspešno borila proti nastopajočim boleznim dn škodljivcem do popolne rodnosti. Dobro je, kjer ne obdelujemo vse po- vršine, da vsaj vsako četrto leto pre- orjemo celotno zemljišče zaradi zrač- nosti zemlje in boljšega zadrževanja zemeljslce vlage med poletjem. Oranje ne sme biti pregloboko, pod 12 cm ne smemo preorati, ker bi lahko s plugom poškodovali korenine. Gnojiti in orati je treba v jeseni ali vsaj zgodaj spo- mladi, ker imamo takrat največ časa, obenem pa pride gnojenje prej do učinka. Večkrat se nam pripeti, da so nam zajci preko zime obglodali deblo. Zato ne smemo dovoliti, da bi ostala dre- vesa preko zime nezavarovana proti zajcu. Za ovijanje debel lahko uporab- ljamo najrazličnejše pripomočke, kot so n. pr. ržena slama, kcruznica, debla sončnic. Se bolje je, če si sami napra- vimo iz starih lat okvirje, ki jih po- sta\^imo prek zime okoli dreves. Te late lahko uporabljamo več let. Ce hočemo, da se bodo naši mladi nasadi ohranili in se dobro, razvijali, moramo vsako leto redno upoštevati navedene ukrepe. Le na ta način lahko pričakujemo, da nam bodo sadovnjaki začeli kmalu roditi. Lovrenčič Janez. i OBJAVE IM OGLASI |! ZAHVALA Tovarne volnenih odej v Škofji vasi Ob priliki težke elementarne nesreče, ki nas je zadela in s tem poškodovala in onesposobila naš cbrat Tovarno volnenih odej v Škofji vasi se v imenn uprave, delavskega sveta in celot- nega kolektiva tem potom javno nnjiskreneje zahvaljujemo podjetjem, ki so uvidela našo ne- srečo ter nam takoj samoiniciativno in nese- bično priskočila na pomoč materialno in stro- kovno, in sicer v prvi vrsti: npravi in kolektivu Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, Tovarni volnenih in vigofçne izdelkov Maribor, Tekstilni tovarni Novo mesto. Železarni Štore, Pletenini Ljubljana, Tekstilni tovarni Prebold, Tekstilni tovarni Šempeter, Opekarni Ljubečna ter vsem drugim mobiliziranim delovnim brigadam, tudi Celjski mladinski brigadi, ki so pomagale pri vzpostavitvi tovarne v redni pogon. Delovni kolektiv Tovarne volnenih odej Škofja vas UPOKOJENCI! Clami DU. ki so ntrpeli stvarno škodo zaradi poplave in jih društvu še niso prijavili, naj to store do 30. junija t. 1. pri svoji podružnici. Društvo upokojencev Celje I. OBJAVA Komisija pri gospodarskem svetu občine Sliv- nica razpisuje na podlagi člena 90 uredbe o ustanavljanju gospodarskih podjetij, mesto sa- mostojne natakarice, ki ima pogoje aa to. Na- stop službe 1. julija 1954. uprava RAZPIS ladastrijske kovinarske šoje Tovaree ешај11гл»е posode Celje za sprejem gojencev strojno ključavničarske, strugarske, orodjarske, varilne in kovaške stroke. Kandidati stari od 14 do 16 let, ki so dovršili najmanj 5 razrede gimnazije, naj do 15. julija 1954 vložijo osebno ali pošljejo po pošti na upravo šole lastnoročno pisano nckolkovano prošnjo z naslednjimi prilogami: 1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Rojstni list. 5. Zdravniško potrdilo, da so fiziČBo sposobni za çornje poklice. Učenci prejemajo od šole mesečno nagrado, in sicer prvo leto 1000 din, drugo leto 1500 in tretje leto 2000 din. Oskrbovalnina v internati! znaša 3500 dinarjev mesečno. Uprava šole. Občinski odbor Zveze borcev NOV Frankolovo sporoča, da je v petek, dne 19. junija 1954 v Grazu po nesrečnem naključju nenadoma preminul član VODOVNIK AVGUST Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu! Frankolovo, dne 21. junija 1954. Dne 21. 6. 1954 je umrl dolgoletni člaa naš 'sindikalne podružnice tovariš HRIBERNIK JAKOB Obraniti ga bomo v trajnem spominul Sindikalna podružnica >Metka< ZAHVALA Tsem. ki so spremili našega nepozabne^;* 2ELEZNIK FRANCA na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje, se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi direktorju Tovarne emajlirane posode tov. Ve- bru in personalnemu oddelku, ki so oskrbeli trn prevoz in vsem, ki so z nami soinstvovali. Olje T jnnijn 1954. 2aini«^i ¿miiaj lelexnä in N«v«k DOPISNI TEČAJ ESPERANTA Mednarodni jezik esperanto se lahko hitre naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva ul. 7-1 Ob 20-letnici neumornega prizadevanja v Rudniku Pečovnik iskreno čestita delovni kolek- tiv Rudnika rjavega premoga Pečovnik pri Ce- lju svojemu direktorju tov. Jost Josipu z naj- boljšimi željami za nadaljnje delovanje v pod- jetju! Srečno! PRODAM jekleno blagajno, masivno s tremi ključi. Vprašati v upravi lista. PRODAM oslico. Gostilna Anski vrh,^ Celje. PRODAM tri mlade pse ovčarje. Kovačič F.^ Celje, Cret 120. PRODAM enonadstropno enostanovanjsko hišo z lokalom ter Ikha zemljišča. Naslov v upravi lista. PRODAM bukov gozd blizu Stor, zelo ugodno. Bizjak. Brc- 21. UGODNO PRODAM dobro ohranjen čevljarski cilinder šivalni stroj znamke »Jaks«. — Jože Svot^ Št. Lovrenc 44, pošta Prebold. MLINSKI KAMNI vseh vrst in poljubnih izmer, naravni krcmenjak. Glavno zastopstvo za Slo- venijo: Rojs Dragan, Celje, Trg svobode 6. IZJAVLJAM, da nisem plačnik nikakšnih dol- gov, ki bi jih napravila brez moje vednosti moja žena Jug Filomena. — Jug Franc, Celje, Ljubljanska cesta 12. ZAMENJAM sobo s strogo posebnim vhodom a drvarnico. Vprašati v upravi lista. PREKLIC Vengust Rudolf iz Celja, preklicujem žaljiv- ke, v kolikor bi jih izrekel proti Petek Metki ter se ji tem potom zahvaljujem, da je od- stopila od zasebne tožbe in obtožnega predloga. Odvetnik Rosina Miroslav je preselil svojo od- vetniško pisarno in posluje sedaj т Celjn, Stauetova ulica 10, J. nadstropje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 27. VI. 1954: tov. dr. Cerin Josip, Celje, Cankarjeva ulica 9. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 26. junija ob 20. uri: Herbert Grün. Atomski ples — abonma red sobota (delavski) in izven. Nedelja 2?. julija ob 15.30: Herbert Grün: Atom- ski ples abonma red nedelja in izven. Nedelja 2?. junija ob 20. uri: Herbert Grün:- Atomski ples — izven — v korist poplav Ijencev. Ponedeljek, 28. junija ob 15. uri: Herbert Grün: Atomski ples — šolski abonma. Torek, 29. junija ob 20. nri: Herbert Grün: Atomski ples — abonma red torek in izven. O__^ KINO UNION CELJE Od 26. do 30. 6. 1954: »Vlomilec«, angleški fili» Od 1. do 7. 7. 1954: »Viharni zaliv«, ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 21. do 27. 6. 1954: »Zapadna obzorja«, am*" riški barvni film Od 28. 6. do 4. 7. 1954: »Vrni se mala Shebe«' ameriški film Predstave dnevno Л 18.15, ob nedeljah *^ 16.15 in 18.15. LETNI KINO CELJE l^^ti program kot kino Dom.