Poštnina plačana v gotovini.
80.	V Ljubljani, dne 25. avgusta 1925.	Letnik VII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
254.	Uredba o opravljanju izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi.
255.	Uredba o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh kontesij, usvojenih z ustavo.
256.	Pravilnik o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko-telefonsko-tehničnemu osebju v vsej kraljevini za terenska dela.
257.	Program in pravilnik za opravljanje izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi.
258.	Pravilnik o povračilu potnih stroškov in stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) kontrolorjem mer ob pregledovanju in žigosanju meril.
259.	Izpremembe v pravilih za babice.
260.	Odločba, s katero se ukinja odločba ministrskega sveta C br. 29.295/1925. o opraščanju predmetov za prehrano in drv od uvozne carine.
261.	Odločba, s katero se znižujejo nekatere minimalne stopnje iz uvozne carinske tarife.
262.	Odločba, s katero se ukinjajo nekatere stopnje izvozne carinske tarife.
263.	Naredba, s katero se dovoljuje okrajnemu zastopa v Kozjem, najeti posojilo.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 181 z dne 11. avgusta 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1925.: Odlikovan je z redom sv. Save III. vrsto dr. Vladimir 'K a t i č i ć, inspektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 15. julija 1925.: Sprejeta je ostavna, ki jo je podal na državno službo Ivan Mohorič, j omočnik ministra za šume in rudnike v 2. skupini I. kategorije.
Odlok ministra pravde z dne 30. aprila 1925.: V območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta imenovana. za sodnika v 7. skupini I. kategorije in postavljena za sodnika poedinca avskultanta Fran Gorenc in dr. Vladimir Muha.
Številka 182 z dne 12. avgusta 1925.:
Odlok ministra za narodno zdravje a dne 24. aprila 1925.; Dr. Matija Ambrožič, šef zavoda za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani, je uvrščen v 8. skupino I. kategorije. (S tem se Izpreminja odlok z dne 29. marca 1924.)
Objavi generalne direkcije posrednjih davkov z dne 29. junija 1925.: Plačevanja taks iz tar. post. 1. taksne tarife sta oproščeni za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljata državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah:
1.) «Vatrogasno udruženje» v Subotici;
‘ 2.) «Udruženje za obrazovanje domaćica» v Beogradu.
Objava generalne direkcije državnih železnic: Natisnjena je knjiga «Železničko-saobračajna uredba kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» kot državna izdaja. Dobiva se za 30 Din pri finančnem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu in pri finančnem oddelku vsake oblastne železniške direkcije.
Odlok ministra za finance z dne 30. maja 1925.: Z valutami sme poslovati Dimitrij I v a n č e v i č v Korčuli.
številka 183 z dne 13. avgusta 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. julija 1925.: Postavljeni so: v Brežicah: za stalnega Šolskega upravitelja s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Josip Bohinc, šolski upravitelj v Zdolah, uradnik v isti skupini iste kategorije; za stalno učiteljico s pravicami uradnice 1. skupine
II.	kategorije Ruža Bohinc-Preskar, učiteljica v Zdolah, uradnica v isti skupini iste kategorije; v Vidmu ob Savi: za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 1. skupine H. kategorije Alojzij Voglar, šolski upravitelj v Grižah, uradnik v isti skupini iste kategorije; za stalno učiteljico
s pravicami uradnice 2. skupine H. kategorije Emilija V oglar-Knapič, učiteljica v Grižah, uradnica v isti skupini iste kategorije; za stalno učiteljico s pravicami uradnice 2. skupine II. kategorije Vika Svetek, učiteljica v Leskovcu, uradnica v isti skupini iste kategorije; v Železnikih za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Josip Primožič, učitelj v Sorici, uradnik v isti skupini iste kategorije; v Velikem Podlogu za stalno učiteljico s pravicami uradnice 2. skupine II. kategorije Ljudmila Vizjak-Kovač, učiteljica v Velikem Podlogu, uradnica v isti skupini iste kategorije; v Reki pri Laškem za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika
I.	skupine II. kategorije Josip Velkavrh, učitelj v Trbovljah-Vodah, uradnik v isti skupini iste kategorije; v Višnji gori za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije \ inko Okorn, učitelj v Višnji gori, uradnik v isti skupini iste kategorije; v Drenovem griču za stalno učiteljico s pravicami uradnice 1. skupine II. kategorijo Balbina Eppich, učiteljica na Jesenicah, uradnica v isti skupini iste kategorije; v Logu (Ljubljanska okolica) za stalno učiteljico s pravicami uradnice 2. skupine II. kategorije Valentina V r h o v e c - V i d i c, učiteljica v Hinjah, uradnica v isti skupini iste kategorije; v Ljubljani za stal« nega učitelja na IV. deški šoli s pravicami uradnika 1. skupine H. kategorije Josip š t r e k e 1 j, šolski upravitelj v Bogojni (srez Murska Sobota), uradnik v isti skupini iste kategorije; v Orehovici (srez Novo mesto) za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Ivan Gantar, učitelj v Orehovici, uradnik v isti skupini iste kategorije; v Stopičah: za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 1. skupine
II.	kategorije Fran Erker, šolski upravitelj v Starem logu, uradnik v isti skupini iste kategorije; za stalno učiteljico s pravicami uradnice v 1. skupini II. kategorije Gabriela Erker- Jereb, učiteljica v Starem logu, uradnica v isti skupini iste kategorijo; v Gornjih Sušicah: za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 1. skupine IT. kategorijo Josip Zajec, šolski upravitelj pri Sv. Katarini pri Laškem, uradnik v isti skupini iste kategorije; za stalno učiteljico s pravicami uradnice L skupine II. kategorije Ernestina Zajec-Bla-ž i č, učiteljica pri Sv. Katarini pri Laškem, uradnica v isti skupini iste kategorije; na Bohinjski Bistrici za stalnega šolskega upravitelja s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Metod Požar, šolski upravitelj v Bočni, uradnik v isti skupini iste kategorije.
Ukaz^ Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. julija 1925.: Pri oddelku B. stola sedmorice v Zagrebu je postavljen za svetnika v 2. skupini I. kategorije Fran P e r n u š, svetnik v 4. skupini L kategorije pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. junija 1925.: Za vodjo zemljiške knjige v 1. skupini HI. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani je postavljen Ivan Podboj, višji pisarniški oficial v isti skupini iste kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Odlok ministra pravde z dne 7. junija 1925.: Na lastno prošnjo je premeščen višji pisarniški oficial Anton K e r ž a n iz Mokronoga k deželnemu sodišču v Ljubljani.
Razpis ministra pravde z dne 7. junija 1925.: Postavljeni so sodniki v 7. skupini I. kategorije, in sicer: sodnik dr. Friderik Fabiani za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Črnomlju; sodniki za območje višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Edvard Vračko za sodnika v Brežicah, dr. Karel Tschinkel za sodnika v Mokronogu, dr. Rudolf Adamič za sodnika pri okrožnem sodišču v Mariboru in Fran Juhart za sodnika v Murski Soboti; dr. Fran Kalin za sodnika v Gornji Radgoni — vsi v isti skupini iste kategorije; premeščeni pa so sodniki v 7. skupini I. kategorije, in sicer: Viktor D urini iz Mokronoga k okrožnemu sodišču v Novem mestu, Ivan Tratnik iz Ljutomera v Laško in Mirko D e t i č e k iz Brežic k okrožnemu sodišču v Celju.
Razpis ministra pravde z dne 21. maja 1925.: Za sodnika poedinca v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je postavljen dr. Julij Fel-1 a c h e r, avskultant v Ljubljani.
Odloki direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani: Premeščeni (premeščene) so poštni in telegrafski uradniki (poštne in telegrafske uradnice) v 4. skupini H. kategorije: Ana Zorec iz Maribora 1 v Ribnico na Pohorju, Pavel Rabič iz Ptuja v Ro-gaševce, Pavla Zajc iz Apač v Maribor 1, Fran König iz Ljubljane 1 v Maribor 2, Antonija K o-ž e 1 j iz Moravč v Ljubljano 1, Mara Kržišnik iz Maribora 2 k Sv. Lovrencu pri Mariboru (po službeni potrobi), Rezika Prijatelj iz Kranja v Ljubljano 1 (na prošnjo), Jožko Čampa iz Ljubljano 2 v Ljubljano 1 (po službeni potrobi), Olga Skubic iz Rakeka v Ljubljano 1 (na prošnjo), Josip S a v e 11 i iz Žalca v Celje, Ana Fabjančiči/. Ljubljane 1 v Konjice, Pavla Zabukovec iz Ljubljane 1 na Studenec pri Ljubljani, Josipina Hočevar iz Celja na Polzelo (po službeni potrebi). — Odlok glede premestitve Pavle Zabukovčeve iz Ljubljane je razveljavljen.
Številka 184 z dne 14. avgusta 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. julija 1925.: Pomaknjeni so v 2. skupino II. kategorije višji davčni upravitelji: Ignacij Per hau c pri davčnem uradu v Ljubljani (za okolico), Martin K o j c pri davčnem uradu v Ormožu, Martin Zorman pri davčnem okrajnem oblastvu v Ptuju, Aleksander Hruška pri davčnem uradu v Ljubljani (za mesto), Fran Kratner pri davčnem
uradu v Kamniku, Ivan Stanič pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju in .Joža Boks pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1025.: V 1. skupino III. kategorije sta pomaknjena arhivska uradnika Fran Simčič in Fran Sotina v območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. junija 1925.: Na lastno prošnjo je postavljen v stanje pokoja Fran Taus e s, računski direktor v 1. skupini II. kategorije pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Odlok ministra za prosveto z dne 30. maja 1925.: Za direktorja’ opere v Ljubljani s pravicami uradnika 3. skupine II. kategorije je postavljen Marko Poli č, tajnik narodnega gledališča v Beogradu, uradnik v isti skupini iste kategorije.
Odlok pomočnika ministra za prosveto z dne 16. maja 1925.: Pri prosvetnem oddelku ljubljanske oblasti je pomaknjen v 4. skupino II. kategorije Fran Mejač, pisar istega oddelka.
Odlok ministra za prosveto z dne 19. maja 1925.: Dušan S e r n e c, docent na univerzi v Ljubljani, ki je bil dne 8. februarja 1925. izvoljen za narodnega poslanca, je postavljen na razpoloženje za čas, dokler traja njegov mandat.
Objave ministra za narodno zdravje: Firma «Isis» v Beogradu sme uvažati in prodajati nastopne lekarniške specialitete: «Nohaesa», mazilo v tubah, in «Nohaesa suppositoria» (cena mazilu za lekarnarje Din 34-70, na drobno 50 Din, supozitoriji pa po škatli za lekarnarje 55 Din, na drobno 80 Din); «Malarisan», ki jo izdeluje lekarnar Jopet na Dunaju (cena 66 Din, odnosno 56 Din za lekarnarje); «Irrigal», ki jo izdeluje Arthur Jaffe na Nemškem (cena 60 Din na drobno, na debelo pa Din 36-20 za škatlo tablet).
Številka 185 z dne 15. avgusta 1925.:
a)	v splošni bolnici v Ljubljani: dr. Janko H a f-n e r, dr. Karel M a t k o. dr. Milan R o p a s in dr. Stanko Tavčar;
b)	v državnem higienskem zavodu v Ljubljani: dr. Fran Hribar.
Dr. Katičič s. r.
Z odlokoma gospoda ministra pravde sta bila postavljena po službeni potrebi: Viljem Hrovat, pristav pomožnih uradov v 2. skupini III. kategorije stola sedmorice, oddelka B. v Zagrebu, za pisarniškega oficiala v isti skupini iste kategorije pri okrajnem sodišču v Mokronogu; Ivan Jarc, pisarniški oficial v 4. skupini 111. kategorije pri okrožnem sodišču v Novem mestu, za pristava v isti skupini iste kategorije pomožnih uradov stola sedmorice, oddelka B. v Zagrebu.
Stol sedmorice v Zagrebu.
I.	Premeščen je: Drago Grabnar, pisarniški oficiant pri okrajnem sodišču v Kamniku, k deželnemu sodišču v Ljubljani.
II.	Postavljeni (postavljene) so za zvaničnike (pisarniške pomočnike) ali za zvaničnice (pisarniške pomočnice): Vinko Pegan, podnarednik v rezervi v Ljubljani, Študentovska ulica št. 13/L, pri okrajnem sodišču v Kamniku; Josip A. Perenič, orožniški kaplar, titulami narednik II. razreda v rezervi, sedaj v Mahovniku pri Kočevju, pri okrajnem sodišču v Kočevju; Rudolf Dečman, pomožni pisar pri okrožnem sodišču v Celju, za okrožno sodišče v Celju; Alojzija B e š t e r. pomožna pisarica pri okrožnem sodišču v Celju, za okrožno sodišče v Celju; Kristina Smolnikar, pomožna pisarica pri okrajnem sodišču v Šoštanju, za okrajno sodišče v Šoštanju; Jakob Štuki, artiljerijski narednik v rezervi v Virštanju, pošta Podčetrtek, pri okrajnem sodišču v Kozjem; Antonija Drašler, zasebna uradnica v Novem mestu, za okrajno sodišče v Ma-
j renbergu — vsi (vse) v 3. skupini zvaničnikov (zva-j ničnic).
V ministrstvu za zunanje posle je postavljen za tajnika v 7. skupini I. kategorije dr. Slavko Barle,! vicekonzul kraljevskega konzulata v Diisseldorfu v isti skupini iste kategorije.
Številka 186 z dne 17. avgusta 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. julija 1925.: Zti šefa dermatološkega oddelka splošne bolnice v Ljubljani v 5. skupini L kategorije je postavljen dr. Jernej D e m š a r, zdravnik v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. julija 1925.: Za sreskega sanitetnega referenta v Celju ! v 5. skupini I. kategorije je postavljen dr. Anton Schwab, okrožni zdravnik v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. julija 1925.: Dr. Ivan Rajšp, primarij bolnice v i Celju, je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije.
Odlok ministra za narodno zdravje z dne 10. maja ! 1925.: Dr. Fran Š t e r, ravnatelj državnega zdravilišča v Rogaški Slatini, je uvrščen v 6. skupino I. kategorije.
Odlok ministra za narodno zdravje z dne 16. maja 1925.: Dr. Matija Ambrožič, šef zavoda za so-cialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani, je pomaknjen v 7. skupino I. kategorije.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Zakoni in kraljevske uredbe.
254.
Mi
Aleksander* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarnico in na podstavi člena 209. zakona o ustroju vojske in mornarnice to-le
Uredbo
o opravljanju izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi.*
Člen 1.
Številka 187 z dne 18. avgusta 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. julija 1925.: Na medicinski fakulteti vseučilišča v Zagrebu je postavljen za naslovnega javnega rednega profesorja kirurgije dr. Edvard Šlajmer, primarij v p. v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1925.: Na filozofski fakulteti univerze v Ljub-1 Ijani je postavljen za rednega profesorja za srbsko-1 hrvatski jezik s pravicami uradnika 3. skupine I. kategorije dr. Aleksander Stojičevič, dosedanji izredni profesor iste fakultete s pravicami uradnika 4. skupine I. kategorije.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 13. avgusta 1925.: Madžarski listi: «Szinhdzi Elčt», «Tolnai vilaglapja» in «Esti Kurir» so v naši državi dovoljeni.
Kandidati za opravljanje izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi opravljajo izpite iz treti predmetov :
1.	) Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in SJoven-cev.
2.	) Vojaški kazenski zakonik.
3.	) Kazenski zakonik.
4.	) Zakon o postopanju vojaških sodišč v kaznivih dejanjih.
5.	) Zakon o ustroju vojaških sodišč.
6.	) Zakon o vojaškem disciplinskem svetu.
7.	) Zakon o ustroju vojske in mornarnice.
8.	) Uredba o vojaški disciplini.
9.	) Pravilnik za vojaška sodišča, vojaške državne tožitelje in vojaške preiskovalce.
10.	) Pravila za službeno dopisovanje v vojski.
11.	) Pravila službe I. del.
12.	) Uredba o položajih, pristojnostih in oblastvih starejšin v vojski.
Člen 2.
Izpremembe v osebju.
Nihče ne more postati rezervni častnik sodne stroke, dokler ne opravi tega izpita.
Z odlokoma gospoda ministra za narodno zdravje z dne 5. avgusta 1925., sta bila postavljena za zdravnika v higienskem zavodu v Ljubljani: dr. Ljubisav P e t r o n i č, sekundarij državno bolnice v Sarajevu, in dr. Fedor M i k i č (le-ta, da odsluži staž).
Z odloki gospoda ministra za narodno zdravje > Slovenaca» z dne 31. julija 1925 so bili postavljeni za zdravnike-pripravnike:	'— 1925.)
Člen 3.
Izpit se opravlja ustno iz vseh predmetov.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
št. 172. (XXXV.
Člen 4.
Kandidati za opravljanje tega izpita smejo biti:
1.	) osebe iz civilnega prebivalstva, naši državljani, ki nimajo častniškega čina v rezervi, ki pa so dovršili pravno fakulteto doma ali v mozemstvu, doslužili svoj rok v kadru in ki izpolnjujejo pogoje iz točk 1.), 3.), 4.) in 5.) člena 84. zakona o ustroju vojske in mornarnice, in
2.	) dijaki pravniki, rekrutirani na dijaški rok, ki služijo kot omejeno sposobni v neborskih edinicah ter izpolnjujejo pogoje iz točk L), 4.) in 5.) člena 84. zakona o ustroju vojske in mornarnice in točke 5.) člena 136. tega zakona.
Kandidati napredujejo po opravljenem izpitu v čine: oni pod 1.) po odredbah točke 2.) člena 34., oni pod 2.) pa po odredbah točke 5.) člena 136. zakona o ustroju vojske in mornarnice.
Člen 5.
Vsak kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz člena 4. te uredbe, sme opravljati izpit samo enkrat.
Člen 6.
Kdor ob določenem času ne pride pred izpraše-valno komisijo opravljat izpita ter svojega izostanka ne opraviči, se smatra, da je odstopil od izpita ter izgubi pravico, nadalje opravljati izpit.
Člen 7.
Ce kandidat pri izpitu iz kateregakoli predmeta pade ali od izpita odstopi, se smatra, da izpita ni opravil.
Člen 8.
Kandidati iz člena 4. pod 2.) te uredbe, pri katerih nastopi primer iz členov 6. in 7. te uredbe, izgube pravico do skrajšanega roka po členu 49. zakona o ustroju vojske in mornarnice.
Člen 9.
Kandidati nimajo pravice ne do odškodnine od države za prihod in bivanje zaradi opravljanja izpita ne za povratek.
Člen 10.
Minister za vojsko in mornarnico predpiše na podstavi te uredbe in po členu 209. zakona o ustroju vojske in mornarnice podroben program in pravilnik za opravljanje izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi.
Naš minister za vojsko in mornarnico naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 28. maja 1925.;
Gj. br. 24.892.
Aleksander s. r.
Minister za vojsko in maniaimico, divizijski general:
Duš. P. Trifunovič s. r.
255.
Ministrskemu svetu.
Skladno s predpisom člena 49. zakona o dra-ginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922. sem izposloval potrebno soglasje finančnega odbora narodne skupščine po odločbi ministrskega sveta D R br. 49.456 z dne 3. t. m., ki se nanaša na odreditev draginj skih doklad za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo.
Ker je po predpisu člena 49. zakona o draginj-skih dokladah z dne 28. februarja 1922. temu treba tudi naknadne odločbe ministrskega sveta, se uso-jam predlagati: Ministrski svet izvoli sprejeti to-le
Uredbo
o dravinjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo.*
Člen 1.
Aktivno parohijsko (župnijsko) duhovništvo in vsi duhovniki v drugih konfesijskih službah, ki jim minister za vere to izrečno odobri, prejemajo dra-ginjske doklade po tej uredbi.
Člen 2.
Posvetno in redovniško duhovništvo v prejšnjih mejah kraljevine Crne gore, ki prejema plačo po za-
komi o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1023., prejema osebne in rodbinske doklade kakor državni uradniki po odločbi ministrskega sveta D R br. 42.300/24. z dne 10. aprila 1924.
Ostalo župnijsko duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo, se deli v vsej kraljevini glede draginjskih doklad po službenem mestu na šest draginjskih razredov, in sicer:
I.	razred: duhovništvo vseh vor v Dalmaciji z Boko Kotorsko, pravoslavno duhovništvo gornje-karlovško in pakraško eparhije in rimsko-katoliško duhovništvo senjsko-modruške škofije;
II.	razred: duhovništvo vseh ver:
a)	v Hercegovini z višegrajskim, fočanskim, roga-tiškim in čajniškim srezom sarajevske oblasti;
b)	v beranskem, belopoljskem, plevaljskem in prije-poljskem okrožju kakor tudi v starih mejah Crne gore, ki ni razvrščeno po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., nego še prejema plačo po zakonu o župnijskem duhovništvu v črni gori z dne 31. avgusta 1909. ali prejema biro po zakonu o ureditvi duhovniškega stanu z dne 31. decembra 1882.; in
c)	v Južni Srbiji;
III.	razred: duhovništvo vseh ver v Srbiji in Bosni;
IV.	razred: pravoslavno duhovništvo srem-sko-karlovške eparhije; rimsko-katoliško duhovništvo zagrebške nadškofije; grško-katoliško (unijatske) in staro-katoliško duhovništvo v vseh oblastih izvuu Srbije in Črne gore;
V.	razred: duhovništvo vseh ver v Sloveniji;
VI.	razred: duhovništvo vseh ver v Hrvatski, Slavoniji, Sremu, Banatu, Bački in Baranji, ki ne spada v zgoraj označene razrede. ^
Člen 3.
Osebne dragonjske doklade se odrejajo v mesečnih zneskih, in sicer:
a)	duhovništvo I. draginjskega razreda prejema po 750 (sedem sto in petdeset) dinarjev na mesec;
b)	duhovništvo II. draginjskega razreda prejema po 600 (šest sto) dinarjev na mesec;
c)	duhovništvo III. draginjskega razreda prejema po 540 (pet sto in štirideset) dinarjev na mesec;
č) duhovništvo IV. draginjskega razreda prejema po 480 (štiri sto in osemdeset) dinarjev na mesec;
d)	duhovništvo V. draginjskega razreda prejema po 420 (štiri sto in dvajset) dinarjev na mesec;
e)	duhovništvo VI. draginjskega razreda prejema po 200 (dve sto) dinarjev na mesec.
Te doklade prejemajo oni duhovniki, ki imajo strokovno šolsko kvalifikacijo ali ki dokažejo z javnimi zakonskimi listinami, izdanimi po pristojnih državnih in verskih oblastvih, da so bili nacionalno-prosvetni delavci do meseca oktobra 1912. in da so prejemali kot taki za svojo službo plačo od ministrstva za zunanje posle kraljevine Srbije ah da so jih v svetovni vojni bivša neprijateljska <> > astva preganjala zaradi njih nacionalnega delovanja.
Duhovništvo, ki nima strokovne šolske kvalifikacije, prejema polovico osebne doklade, določene za pokrajino dotičnoga draginjskega razreda.
Osebnih in rodbinskih draginjskih doklad ne morejo prejemati oni duhovniki, ki niso državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in' Slovencev. Izvzeti so samo oni duhovniki, ki jih postavljajo na župnije pristojna državna in verska oblastva po specialni odločbi ministrskega sveta.
Člen 4.
Osebne in rodbinske draginjske doklade pristoje duhovnikom, službujočim na parohijah — župnijah
___ džematih, ki so jih ustanovila pristojna državna
in verska oblastva po veljavnih državnih zakonih ali uredbah z zakonsko močjo.
Parohije — župnije — džemati morajo imeti najmanj 200 hiš. Izjemoma sme biti število his tudi manjše samo v Južni Srbiji po posebni odobritvi ministra za vere.
V mostarski, sarajevski, tuzlanski, vrbaski, bi-haški in travniški oblasti pristoji draginjska^ doklada samo onemu muslimanskemu duhovništvu (imanom), ki oskrbuje džemat z najmanj 200 hišami. O formiranju džemata in o izplačevanju doklad za to duhovništvo odloči minister za vere, izplačevanje pa se mora vršiti direktno pri pristojnih državnih blagajnah.
Člen 5.
Predpisi iz člena 4. veljajo tudi za duhovništvo hebrejske in evangeljske vere na ozemlju vse kraljevine in za duhovništvo vseh ostalih usvojenih ver, ki ni omenjeno v členu 2. te uredbe.
Člen 6.
Poleg osebne draginjske doklade pristoje duhovništvu vseh ver, usvojenih z ustavo, in v vseh naštetih draginjskih razredih rodbinske doklade po 150 dinarjev na mesec za člana.
Člen 7.
Upokojeni, dosluženi in onemogli duhovniki, potem duhovniki, ki imajo kaplane, kakor tudi vsi kaplani prejemajo osebne in rodbinske doklade v istih zneskih kakor aktivno duhovništvo v dotični oblasti.
Na eni parohiji — župniji — smo prejemati poleg principala osebne in rodbinske doklade samo pomoč-nik-kaplan na sistemiziranem mestu župnijskega po-močnika-kaplana.
Člen 8.
Duhovniške vdove prejemajo kot osebno dra-ginjsko doklado po 400 (štiri sto) dinarjev na mesec.
Od tega so izvzete vdove pravoslavnih duhovnikov v Srbiji in Črni gori, ki prejemajo pokojnino iz duhovniško-vdovskoga fonda, in vdove duhovnikov v Dalmaciji z Boko Kotorsko, ki prejemajo miloščino po odločbi prejšnjih državnih oblastev; njim se izplačujejo draginjske doklade po predpisih, ki veljajo za vdove državnih uradnikov.
Rodbinska doklada duhovniških vdov je enaka rodbinski dokladi duhovništva njih konfesije v dotični krajini.
Duhovniške vdove in sirote, ki jim je odredila narodna skupščina podporo na podstavi zakona o nacionalnih delavcih, prejemajo draginjske doklade po predpisih, ki veljajo za vdove državnih uradnikov.
Člen 9.
Nepreskrbljene duhovniške sirote brez očeta in matere prejemajo dvojne zneske rodbinske doklade, ki je odrejena za duhovništvo v dotični krajini.
V vsem ostalem veljajo za prejemanje te doklade omejitve, določene za prejemanje rodbinske doklade vobče.
člen 10.
Pravica do prejemanja draginjskih doklad po prednjih predpisih te uredbe ni zavisna od prejemanja drugih prejemkov iz državne blagajne, t. j.: duhovništvo sme prejemati draginjske doklade ne glede na to, ali dobiva še osnovne prejemke: plačo, biro, kongruo itd. Vendar pa ne pripada ta pravica onim osebam, katerih ostali dohodki ali imovinsko stanje so taki, »da lahko tudi brez te državne pomoči žive tako, kakor se spodobi njih stanu po krajevnih in časovnih razmerah.
Člen 11.
Smatra se, da lahko žive tudi brez državne pomoči tako, kakor se spodobi njih stanu po krajevnih in časovnih razmerah, in da vobče nimajo pravice ne do osebne ne do rodbinske draginjske doklade:
a)	aktivni duhovniki, ki uživajo od svoje parohije (župnije, beneficije, nadarbine) razen priteklin in vrta v površini najmanj do poldrugega katastral-nega orala (en katastralni oral == 1600 kvadratnih sežnjev = 0-5755 hektarov) najmanj 32 ka-tastralnih oralov kulturnega zemljišča: vrtov, vinogradov, travnikov itd., ali ki plačujejo od svoje privatne imovine, od dohodkov iz te imovino ali od privatnih dohodkov nad 300 (tri sto) dinarjev na leto neposrednjega davka ali dobivajo za zemljišče odškodnino v naravi nad 5000 dinarjev na leto;
b)	upokojenci, dosluženi in onemogli duhovniki in duhovniške vdove, ki imajo bodisi od lastne imovine' bodisi od osebnega dela najmanj 1000 dinarjev mesečnih dohodkov.
Člen 12.
Aktivnim duhovnikom, ki uživajo pod 32 do najmanj 8 kataštralnih oralov vštevnega zemljišča (člen 10.) ali plačujejo 300 dinarjev in niže do najmanj 75 dinarjev od svoje privatne imovine ali od dohodkov iz nje ali od privatnih dohodkov na leto nepo-srodnjega davka, se sme dajati praviloma samo ustrezni dol osebnih in rodbinskih draginjskih doklad, in sicer:
a) od 24 do manj nego 32 kataštralnih oralov posestva ali od 225 do 300 dinarjev neposrednjega davka — V4 (ena četrtina) doklad;
b)	od 15 do manj nego 24 kataštralnih oralov posestva ali od 150 do 225 dinarjev neposrednjega davka —1 % (ena polovica);
c)	od 8 do manj nego 16 kataštralnih oralov posestva ali od 75 do 150 dinarjev neposrednjega davka — % (tri četrtine) doklad.
Ko se odreja del doklad aktivnemu duhovništvu po teh stopnjah, se mora kombinirati zemljišče in posestvo parohije- (župnije, beneficije, nadarbine) z neposrednjim davkom od privatnih dohodkov, tako da se zmanjša oni del doklade, do katerega ima duhovnik pravico po zemljiškem posestvu, še za del, ki mu ga je treba odvzeti glede na znesek neposrednjega davka.
Člen 13.
Draginjske doklade se odrejajo:
a)	pri aktivnem (uslužbencu) duhovniku po kraju njegovega stalnega službovanja;
b)	pri upokojenih, dosluženih, onemoglih duhovnikih in ostalih iz člena 7. te uredbe po poslednjem kraju njih službovanja, pri duhovniških vdovah in sirotah pa po njih stalnem bivališču.
Člen 14.
Aktivnim, upokojenim, dosluženim in onemoglim duhovnikom in duhovniškim vdovam, ki imajo pravico do osebnih doklad, gre tudi rodbinska doklada, in sicer:
a)	za otroka, rojenega v zakonitem zakonu; in
b)	za pozakonjenega otroka.
Aktivnim, upokojenim, dosluženim in onemoglim duhovnikom, ki imajo pravico do osebne doklade, gre rodbinska doklada tudi za zakonito ženo.
Muslimanom gre, če imajo več žen, draginjska doklada samo za eno ženo.
Člen 15.
Rodbinska doklada za ženo ne gre duhovnike m:
1.	) če je žena aktivna državna uslužbenka ali upokojenka;
2.	) če ima žena bodisi iz svoje premične ali nepremične imovine, bodisi iz kakršnegakoli osebnega dela toliko rednih dohodkov, da znašajo ti dohodki na mesec 200 dinarjev ali več;
3.	) če sta šla zakonca narazen, ne glede na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvedena ali no.
Člen 16.
Rodbinska doklada za otroka ne gre duhovnikom:
1.	) za otroka po dovršenem 16. letu starosti;
2.	) za otroka, ki vstopi v kakršnokoli javno ali privatno službo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 200 dinarjev ali več;
3.	) za otroka, ki se oskrbuje brezplačno v javnem, civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, če znaša ali presoza vrednost tega vzdrževanja 200 dinarjev na mesec;
4.	) za otroka, ki ima šolsko ali naučno štipendijo, užitek iz kateregakoli fonda, podporo ali ustanovo na mesec 200 dinarjev ali več;
5.	) za otroka, ki vstopi v trgovino, obrt ali podjetje za učenca ali vajenca, pa ga vzdržuje delodajalec brez nagrade;
6.	) za otroka, ki se omoži ali oženi;
7.	) za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 200 'dinarjev ali več.
Člen 17.
Izjemoma se priznava pravica do rodbinske doklade tudi za otroke po dovršenem 16. letu starosti, in sicer:
a)	za hčer, če gospodinji očeta, ki je vdovec;
b)	za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
c)	za otroka, ki se šola nadalje, ne da bi prekinjal kontinuiteto rednega šolanja v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas, dokler traja šolanje, toda najdalje do dovršenega 23. lota starosti. Tudi za primero pod a), b) in c) veljajo omejitve
iz točk 2.) in 7.) člena 16.
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje se dokaže z izpričevalom pristojnega državnega zdravnika ali v krajih, kjer ni državnega zdravnika, s potrdilom občinskega zdravnika, obiskovanje šole pa s potrdilom pristojnega šolskega oblastva.
Člen 18.
Če je mož duhovnik, žena pa državna uradnica, ne moreta oba prejemati popolne osebne draginjske
doklade. Ena se zniža na polovico. Ce dokladi nista enaki, se zniža manjša; v enem in drugem primeru obdrži mož izjemoma pravico do rodbinske doklade za ženo, ako ni ovir po ßlenu 15., ki tudi vobče izključujejo pravico do prejemanja doklado za ženo. V tem primeru se no vpoštevajo prejemki, ki jih dobiva žena od države kot državna uradnica.
Ölen 10.
Ce je žena aktivnega duhovnika upokojenka ali če je žena upokojenega, dosluženega ali onemoglega duhovnika v aktivni javni službi ali v pokoju, ima vsak zase pravico do popolne osebne doklade.
Člen 20.
Če se zakon razveže ali če živita mož in žena ločeno, veljajo glede rodbinske doklade za otroke ta-le načela:
a)	če je žena aktivnega, upokojenega, odsluženega ali onemoglega duhovnika v državni službi ali upokojenka, gre rodbinska doklada za otroke onemu zakoncu, pri katerem se otroci vzdržujejo;
b)	če ne dobiva žena aktivnega, upokojenega, dosluženega ali onemoglega duhovnika' vobče prejemkov iz državnih sredstev, ima mož pravico do rodbinske doklade za otroke, toda doklada se izplačuje ženi, če so otroci pri njej.
To velja, bodisi da je zakon definitivno razvezan, bodisi da teče pravda o ločitvi zakona, bodisi da je mož odšel od ženo ali ona od njega ter živita ločeno, ne glede na to, ali teče pravda o ločitvi zakona ali ne.
Člen 21.
Duhovnik na dopustu v privatnem poslu dalje nego 40 dni v enem koledarskem letu nima pravice, prejemati osebne in rodbinske doklade.
Če pa je na dopustu zaradi zdravljenja — ki ga dovoljuje čez mesec dni minister za vere —i gredo aktivnemu duhovniku njegove draginjske doklade za leto dni.
Člen 22.
Duhovnik, ki se izvoli za narodnega poslanca in zaradi tega dobi namestnika, se izenačuje za ves čas, dokler traja mandat, glede osebno hi rodbinske draginjske doklado povsem z duhovništvom v svojem službenem kraju.
Člen 23.
Duhovniki v preiskovalnem zaporu nimajo, dokler traja kazen in jim je prepovedano, opravljati duhovniško posle (dokler so suspendirani), pravice ne do osebne ne do rodbinske draginjske doklade.
Če pa se preiskava ustavi in se konča postopanje s sodbo, s katero se duhovnik oprosti kot nedolžen, so mu mora naknadno izplačati ves pridržani znesek doklad, ki mu pristoji po tej uredbi.
Člen 24.
Osebna draginjska doklada po tej uredbi se sme vzeti v popis vobče samo za državne terjatve in za sodno priznano vzdrževalnino.
Rodbinska doklada se ne sme vzeti v popis za nikakršno terjatve.
Člen 25.
Za prejemanje doklad po tej uredbi morajo aktivni kakor tudi upokojeni, dosluženi in onemogli duhovniki, duhovniške vdove in sirote (za malolet-nike njih varuhi) izpolniti posebne prijave, ki jih predpiše minister za vere in s katerimi se ugotovi, da so glede pravice do prejemanja draginjskih .doklad izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo.
Vsako izpremembo po že predloženi prijavi mora predložite!j naznaniti z novo prijavo onemu obla-stvu, od katerega prejema doklade, to pa mora o tem poročati tudi ministrstvu za vere.
Blagajne, ki vrše izplačevanje, imajo zaradi preizkušanja že predloženih prijav pravico in dolžnost, periodično zahtevati od poedincev predložitev novih prijav.
Za dokaz, da so predložiteljeve navedbe v prijavi resnične, služi jamstvo treh državnih uradnikov ali duhovnikov.
Člen 26.
O komer se ugotovi, da je predložil za prejem draginjskih doklad neresnično prijavo ter je po njej prejel doklado, so kaznuje z izgubo vseh doklad za leto dni.
Poleg te kazni se pobere od take osebe v korist državne blagajne ves znesek neopravičeno prejetih doklad in dotična oseba se obtoži kazenski zaradi dejanja prevare.
Vse to velja tudi za poroke na dotični prijavi.
Izrekati kazen o izgubi doklad je pristojen za duhovništvo in duhovniške vdove in sirote minister za vere, za državne uradnike in poroke pa minister za finance. Odločbe pristojnih ministrov v tem pogledu o izvršne. Vsa finančna oblastva in vse avtonomne blagajne morajo kar najstrože paziti na to, da se to pravilno izvršuje, ter vsako nepravilnost, ki jo zaslede, priobčiti istočasno ministru za vere in ministru za finance (generalni direkciji državnega računovodstva za administrativni oddelek) zaradi izvršitve kazni in nadaljnjega postopanja.
Člen 27.
Zneski neposrednjega davka, navedeni v tej uredbi, se zvišajo, če se zviša neposrednji davek, za toliko odstotkov, za kolikor se zviša davek.
Člen 28.
Ta uredba se ne nanaša na duhovništvo vseh konfesij, ki prejema draginjske doklade po odločbi ministrskega sveta z dne 17. aprila 1924., DRbr. 42.300.
Člen 29.
■ VT«» .
Okrožni in mestni protojereji in vršilci dolžnosti okrožnih protojerejev v beograjski, braničevski, šabški, žiški, niški in timoški eparhiji prejemajo poleg osebnih in rodbinskih doklad po 200 dinarjev na mesec.
Člen 30.
Člen 33.
Ta uredba velja od dne 1. avgusta 1925. za duhovništvo in vse funkcionarje, naštete v tej uredbi, ter nadomešča popolnoma vse dosedanje predpise, s katerimi so bile urejene draginjske doklade za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo.
Brez izrečne odobritve ministra za vere se ne nakazujejo po tej uredbi draginjske doklade aktivnemu duhovništvu na službenem mestu, na katerem doslej duhovnik ni prejemal doklade, in tudi ne upokojenim, dosluženim in onemoglim duhovnikom, potem duhovniškim vdovam in sirotam, ki jim niso po dosedanjih predpisih odrejene draginjske doklade.
Semkaj pa ne spadajo službena mesta, ki se šele ustanove po razglasitvi te uredbe, in osebe, ki dobe šele po tem času značaj upokojenih, dosluženih ali onemoglih duhovnikov ali značaj vdov in sirot.
Člen 34.
Izvrševanje te uredbe se poverja ministru za vere in ministru za finance.
V Beogradu, dne 28. julija 1925.;
D R br. 88.900.
dr.
Minister za finance:
M. M. Stojadinovič s. r.
*
Ministrski svet je v seji z dne 29. julija 1925. usvojil prednji predlog gospoda ministra za finance ter odobruje, da se povsem postopa po njem.
Da se zaokrožijo skupni prejemki verskih visokih dostojanstvenikov, dokler se ne urede definitivno po zakoniti poti, na sorazmerne letne zneske, ustrezajoče njih položajem, prejemajo ti dostojanstveniki namesto dosedanjih draginjskih doklad tele doklade, in sicer:
1.	) srbski patriarh po 11.000 dinarjev na mesec;
2.	) zagrebški nadškof po 10.000 dinarjev na mesec;
3.	) barski arhibiskup in srbski primas po 8000 dinarjev na mesec;
4.	) črnogorsko-primorski, skopljanski, dabro-bo-senski in banjaluški metropolit, potem beograjski in sarajevski nadškof po 8000 dinarjev na mesec;
5.	) episkopi: braničevski, šabški, niški, timoški, žiški, zletovsko-strumiški, prizrenski, bitoljski, ohridski, mostarski, zvorniško-tuzlanski, bihaški, boko-kotorsko-dubrovniški, dalmatinsko-istrski, za-humsko-raško-nikšiški; škofje: skopski, križevški, v Senju, Krku, Splitu, "Šibeniku, Hvaru, Dubrovniku, Kotoru, Mostaru, Banjiluki, Mariboru, Ljubljani in Djakovu in škof staro-katoliški — vsi po 7000 dinarjev na mesec;
6.	) vrhovni muftija v Beogradu po 7000 dinarjev na mesec;
7.	) vrhovni rabi v Beogradu po 7000 dinarjev na mesec;
8.	) vikarja-episkopa v Poči, v Sremskih Karlovcih, vikarni škof v Dubrovniku in pomožni škof zagrebške nadškofije po 5500 dinarjev na mesec;
9.	) apostolska administratorja v Velikem Bečke-reku ih v Subotici po 5000 dinarjev na mesec.
Te prejemke dobivajo odslej tudi upokojeni verski visoki dostojanstveniki, našteti v tem členu.
Člen 31.
Namestnik
predsednika ministrskega sveta, minister pravde:
M. S. Gjuričić s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
256.
Ministrskemu svetu.
Skladno s predpisom člena 49. zakona o draginjskih dokladah z dno 28. februarja 1922. sem izposloval odločbo — soglasje finančnega odbora narodne skupščine po odločbi ministrskega sveta D R br. 65.611 z dne 7. julija t. 1., ki se tiče pravilnika o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko-telefonsko-tehniSnemu osebju kakor tudi o zvišbi dnevnic ambulantnim poštarjem.
Ker je po členu 49. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922. o tem treba tudi naknadne odločbe ministrskega sveta, se mu usojam predlagati: Ministrski svet izvoli skloniti to-le:
I.
Namesto dosedanjega pravilnika o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko-telefonsko-tehničnemu osebju za terenske posle, predpisanega z odločbo ministrskega sveta D R br. 156.364 z dne 30. novembra 1922.,* se odobruje nov pravilnik, ki se glasi:
Pravilnik
o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko-telefonsko-tehničnemu osebju v vsej kraljevini za terenska dela.’1'*
Duhovniške vdove in sirote v Dalmaciji, ki se jim dodeljuje miloščina po odločbi bivših avstro-ogrskih oblastev O. M. z dne 23. decembra 1899., št. 2872, prejemajo to miloščino v znesku od 600 dinarjev do maksimalnega zneska 1200 dinarjev na leto.
Duhovniške, vdove in siroto v Južni Srbiji, ki nimajo pravice do pokojnine iz duhovniškega vdovskega fonda in ki se jim daje pomoč po odločbi ministrskega sveta V br. 8975 z dne 23. avgusta 1920., prejemajo pomoč v istem znesku kakor duhovniške vdove in sirote v Dalmaciji.	„
Miloščino in pomoči se izplačujejo v breme rednega proračuna ministrstva za vere, partije, odobreno za pomoči duhovniškim rodbinam.
O dajanju te miloščine in pomoči odloča minister za vere in njegova odločba je izvršna, ko jo odobri glavna kontrola; kdaj prestane miloščina - pomoč, določajo predpisi, ki veljajo za pokojnine državnih uradnikov.
S to uredbo se nadomeščata omenjena odločba avstrijske vlade in odločba ministrskega sveta V br. 8957/1920.
Člen 32.
Vsa potrebna pojasnila za pravilno uporabljanje te uredbe daje minister za vere sporazumno z ministrom za finance.
Člen 1.
Za terenska dela pri gradnji in vzdrževanju telegrafsko- telefonskih prog in zavarovanju telegraf-sko-telofonskega prometa vobče se odrejajo stalno mesečne doklade, in sicer:
a)	Šefom medkrajevnih telegrafsko-telefonskih sekcij po Din 900-— (devet sto), njih pomočnikom in mehanikom po Din 600*— (šest sto).
b)	Čuvajem medkrajevnih telegrafsko - telefonskih prog po Din 400-— (štiri sto).
c)	Pri mestnih omrežjih z nad 500 naročniki za telegrafsko-telefonsko-tehnične uslužbence, ki jih odreja poštna in telegrafska direkcija, in sicer:
Za šefe (glavne nadzornike) ali tehnične uradnike po Din 300— (tri sto).
Za mehanike po Din 200'— (dve sto), č) Nadziratoljem in čuvajem mostnega omrežja, in sicer: vodjam partij po Din 150-— (sto in petdeset), čuvajem po Din 100-— (sto).
Ta doklada pristoji zgoraj navedenim uslužbencem za odhod na teren zaradi rednega vzdrževanja telegrafsko-telefonskih prog.
* Uradni list z dne 30. decembra 1922., št. 442/132. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1925., št. 175. (XXXVII. — 1925.)
Člen 2.
Inženjerji uživajo doklade in nagrade za svoje delo po pravilniku o dokladah, ki ga predpisuje ministrstvo za gradbe.
Prejemke po členu 1., točkah a) in b), uživajo samo oni uradniki, ki jih imenuje na predlog telegrafsko-telefonskega oddelka minister za pošto in telegraf.
Člen 3.
Poleg teh stalnih mesečnih doklad se izplačujejo osebju, imenovanemu pod a), tudi vsi dejanski vozni stroški, ki jih imajo ob uradnem poslovanju na terenu. Za vožnjo v mestu in kjer obstoje tarife, se je treba ravnati po predpisih, ki veljajo za ostale civilne državne uslužbence.
Izjemoma se izplačujejo tudi osebju pod b) člena 1. dejanski stroški za prevoz čez morje ali velike reke ž ene obali na drugo, kjer ni mostov in čez katere za opravljanje službe ni mogoče priti drugače nego s čolnom, parnikom ali drugim prometnim sredstvom.
Ti dejanski stroški se jim izplačujejo po računa, ki ga predlože koncem vsakega meseca svoji direkciji in ki mu morajo biti priložene originalne priznanice o učinjenih izdatkih.
Člen 4.
Če se vrše izdelave novih ali generalna preiskava in popravila obstoječih telegrafsko-telefonskih prog, kjer trajajo dela skupno več nego 10 dni, se izplačuje za presežek teh dni v mesecu zaposlenemu osebju, in sicer:
a)	šefom medkrajevnih telegrafsko-telefonskih sekcij po Din 70— (sedemdeset), pomočniku in mehaniku pa po Din 50— (petdeset) na dan;
b)	čuvajem (nadzirateljem) prog po Din 40-— (štirideset).
Če se pošiljajo izvun dodeljenega okoliša, se jim priznavajo vozni stroški za odhod in povratek (kilometrina ali železniška vozovnica).
Dnevnice šefom medkrajevnih sekcij in čuvajem prog se izplačujejo v prednjem primeru za ves čas dela iz kredita, odobrenega za telegrafsko-telefon-ske proge, ki so v delu, in sicer:
šefom telegrafsko-tehničnih sekcij na priznanice, overovljene po šefu telegrafsko-telefonskega odseka I oblastne direkcije, pomočnikom šefov sekcij, mehanikom in čuvajem prog pa na priznanice, overovljene po šefu sekcije.
Člen 5.
Tehnično osebje, ki ima pravico do stalne mesečne doklade po tem pravilniku, nima pravice do
• kilometrine.	.	•	. ,	,
Od tega so izvzeti uslužbenci pod a) in b) člena 1 ki imajo po predpisu člena 3. tega pravilnika pravico do povračila dejanskih voznih stroškov.
Člen 6.
Če tehnična oseba iz kakršnegakoli razloga oe more opravljati svoje službe dalje časa nego 30 dni, izgubi pravico do nadaljnje doklade, t o er zopet ne nastopi službe.
Člen 7.
Tehnični uslužbenci, ki si nabavijo z dovolitvijo poštne in telegrafske direkcije zaradi lažjega izvrševanja poverjene dolžnosti na terenu konja ah mike!, dobivajo mesečno doklado, in sicer: za vzdrževanje konja Din 300— (tri sto), bicikla pa Dm 100— (sto).
Člen 8.
Stalne mesečne doklade in stalne odškodnine, določene s tem pravilnikom, se izplačujejo po se-žnamkih, kjer je imenovano osebje na plači, ali pa „a priznanice iz proračunske partije za izplačevanje delovne moči za telegrafsko-telefonske proge in iz partije za vzdrževanje telegrafsko-telefonskih naprav, kolikor ni to odrejeno drugače (n. pr. po čekovnem prometu).
Člen 9.
Tehničnemu osebju ministrstva, poštnih in tc le grafskih direkcij kakor tudi poštnemu in telegrat-skemu osebju, ki ga odreja na predlog telegrafsko-telefonskega oddelka minister za pošto in telegra , da vrše, če ni gradbenih vodij, gradnjo novih, re-konstrukcijo ali generalno preiskavo starih telegrat-sko-telefonskih prog, kakor tudi tehničnemu osebju ministrstva in direkcij, ki se pošilja izvun svojih sedežev izvajat specialne telegrafsko-telefonske instalacije in revizije, se izplačujejo prejemki za ves ta čas po predpisih člena 3. in člena 4. pod a) tega pravilnika.
Člen 10.
Za osebje, ki ni navedeno v tem pravilniku, a je zaposleno pri telegrafsko-telefonskih delih, veljajo še nadalje obči predpisi o potnih in selitvenih stroških, ki veljajo za vse ostale civilne državne uslužbence.
Člen 11.
Ta pravilnik velja izza dne 1. avgusta 1925.; s tem dnem prestane veljati pravilnik o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko-telefonsko-tehničnemu osebju, odobren z odločbo ministrskega sveta D H br. 156.364 z dne 30. novembra 1922.
8.	) Uredba o vojaški disciplini.
9.	Pravilnik za vojaška sodišča, vojaške državne tožitelje in vojaške preiskovalce.
10.	) Pravilo za službeno dopisovanje v vojski.
11.	) Pravila službe, I. del.
12.	) Uredba o starejšinskih položajih, pristojnostih in oblastvih v vojski.
Izpitno leto.
Člen 2.
Izpitno leto se šteje od dne 1. oktobra vsakega leta do dne 1. oktobra prihodnjega leta.
n.
Namesto dosedanjih dnevnic, predpisanih z odločbo ministrskega sveta D It br. 156.364 z dne 30. novembra 1922., se izplačujejo poštnim uslužbencem, ki spremljajo pošto na železnicah, ladjah in suhozemskih potih na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, te-le dnevnice:
1.	) Uslužbencem, ki so zaposleni pri ambulantnih poštah, in sicer:
a)	uradnikom in pripravnikom 11. kategorije Din 52-— (dva in petdeset) na dan;
b)	uradnikom in pripravnikom ITT. kategorije Din 42— (dva in štirideset) na dan; .
c)	zvaničnikom Din 40-— (štirideset) na dan;
č) služiteljem Din 34-— (štiri in trideset) na dan.
2.	) Uslužbencem, ki spremljajo gotove (direktne) sklepe in pakete na železnicah, ladjah in službenih potih, in sicer:
a)	uradnikom in pripravnikom II. kategorije Din 36-— (šest in trideset) na dan;
b)	uradnikom in pripravnikom III. kategorije Din 34— (štiri in trideset) na dan;
c)	zvaničnikom Din 32-— (dva in trideset) na dan; č) služiteljem Din 30-— (trideset) na dan.
3.	) Vsem uslužbencem, ki spremljajo pošto v inozemstvo in bivajo onkraj državnih mej nad tri ure, poleg gorenjih dnevnic še po 30 % od njih kot doklada.
Čas za dnevnico se računi kakor za dnevnico ostalih državnih uslužbencih po odredbah o povra-
Izpraševalna komisija.
Člen 3.
Izpraševalna komisija za častniške čine sodne stroke v rezervi je stalna in posluje v Beogradu.
To komisijo sestavljajo: en sodni brigadni general ali polkovnik kot predsednik; en sodni polkovnik ali podpolkovnik kot podpredsednik; dva višja sodna in en višji administrativni častnik sodne stroke kot stalni člani; en višji ali nižji sodni in en višji ali nižji administrativni častnik sodne stroke kot namestnika stalnih članov.
Člen 4.
Predsednik in podpredsednik se odrejata za leto dni s kraljevim ukazom poleg redne službe; ostale člane pa odreja minister za vojsko in mornarnico prav tako poleg redne službe.
Člen 5.
Komisija sme poslovati samo, če je prisotno poleg predsednika odrejeno število stalnih članov ali njih namestnikov.
Če je predsednik zadržan po bolezni ali službenih poslih, ga zastopa podpredsednik in takrat vstopi kot četrti član komisije namestnik, če pa predsednik predseduje, vstopi v komisijo podpredsednik kot član.
Člen 6.
Komisija ima naslov:	«Stalna izpitna
Čilu potnih in selitvenih stroškov.	.,	...	„. .	,	„.	, ,
Te dnevnice se izplačujejo izza dne l.avgu'stak «misija z a o f i c i r s k e č i n o v e s u d s k e '	s t r n k e n r e z e r v i».
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinović s. r.
* * *
Ministrski svet je v seji z dne 29. julija 1925. usvojil ta predlog gospoda ministra za finance ter odobruje, da se docela postopa po njem.
Namestnik predsednika ministrskega sveta, minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
257.
Na podstavi člena 209. zakona o ustroju vojske in mornarnice in člena 10. uredbe o opravljanju izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi* predpisujem ta-le
Program in pravilnik za opravljanje izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi.**
Opravljanje izpita.
Člen 1.
Izpit se opravlja ustno iz teh predmetov:
1-) Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Vojaški kazenski zakonik: obče odredbe in poglavja L, H., III., IV., VI. VII., IX., X., XII., XIII., XIV., XVI., XXTIT. in XXIV.
3.	) Kazenski zakonik (obče odredbe, prvi del).
4.	) Zakon o postopanju vojaških sodišč v kaznivih dejanjih, prvi del, in sicer: poglavja L, H.,
III.,	IV., oddelek I. in II., poglavji V., X., drugi del, in sicer: poglavja L, II. in HI.
5.	) Zakon o ustroju vojaških sodišč.
6.	) Zakon o vojaškem disciplinskem sodišču.
7.	) Zakon o ustroju vojske in mornarnice (obči pojmi).
* Uradni list z dne 25. avgusta 1925., št. 254/80.
** «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 31. julija 1925., št. 172. (XXXV. — 1925.)
Prijava k izpitu.
Člen 7.
Prijave k izpitu predlagajo, in sicer:
1.	) osebe iz civilnega prebivalstva: ministru za vojsko in mornarnico (sodnemu oddelku) po pristojnih komandantih vojaških okrožij od dne 1. julija do dne 15. septembra vsakega leta.
2.	) Omejeno sposobni dijaki iz kadra : komandantu one divizijske oblasti, v katere območju služijo v kadru, po svojih nadrejenih starejšinah, in sicer takoj, ko dovrše sedmi mesec službe v kadru.
Prijavi k izpitu se prilaga, in sicer:
a)	za osebe iz civilnega prebivalstva: krstni list ali potrdilo o letih starosti, šolsko izpričevalo — diploma o dovršeni pravni fakulteti; vojaška listina — podatek o tem, da je odslužil kandidat stalni kader; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu in poklicu v civilnem prebivalstvu; potrdilo, da ni bil sodno kaznovan in da ni v sodni preiskavi ali sodno obtožen; in zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju.
Če je kandidat državni uradnik ali je to bil, še potrdilo o letih, ki jih je prebil v državni službi in v katerih strokah.
b)	Za omejeno sposobne dijake iz kadra: podatke o osebnih in službenih razmerah, iz katerih se vidi: čin, ime in priimek, odkod je kandidat, rojstno leto, kateremu vojaškemu okrožju pripada, katere šole jo dovršil, kdaj je vstopil v kader, kaj je bil, preden se je vpisal v kader, in ocena njegovih nadrejencev.
Vsi nadrejeni starejšine oddado ob odpremi svoje obrazloženo mnenje, ali naj se dotičnemu kandidatu izpit dovoli ali ne in iz kakšnih razlogov.
Člen 8.
Opravljanje izpita dovoljujejo:
1.) Kandidatom iz civilnega prebivalstva: minister za vojsko in mornarnico na predlog načelnika sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico. Imena kandidatov, ki jim je dovoljeno, opravljati izpita, se objavijo v «Službenem vojnem listu».
2.) Kandidatom iz kadra — omejeno sposobnim dijakom: komandant one divizijske oblasti, v katere območju služijo v kadru; po komandantovi naredbi se objavijo imena kandidatov, ki jim je dovoljeno, opravljati izpit.
Prijave — raporti onih kandidatov, ki jim je dovoljeno, opravljati izpit, z vsemi prilogami vred se pošljejo predsedniku izpraševalne komisije, in sicer: za kandidate, ki jim dovoljuje izpit minister za vojsko in mornarnico, neposredno predsedniku izpraševalne komisije, za kandidate, ki jim dovoljujejo izpit komandanti divizijskih oblasti, pa po načelniku sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico.
Onim kandidatom, ki se jim ne dovoli, opravljati izpita, se priobči to po dotičnih komandah, po katerih so bile prijave k izpitu poslane, z označbo, zakaj se jim izpit ne dovoljuje.
Izpraševanje in ocenjanje.
Ölen 9.
Kandidati se izprašujejo v dveh skupinah, in sicer spadajo v prvo skupino omejeno sposobni dijaki iz kadra, v drugo pa kandidati iz civilnega prebivalstva.
Člen 10.
Če bi prišel kdo izmed kandidatov od dne, ko se je prijavil k izpitu, do dne, ko naj pride opravljati izpit, v redno preiskavo ali bi bil sodno obtožen. ali če pride v predhodno preiskavo s tem, da se brani iz .zapora, obvesti pristojna komanda takoj po redni poti predsednika izpraševalne komisije, da ga ta ne pozove k izpitu, dokler se preiskava ali sodno postopanje ne izvrši brez škode za njegovo čast.
Člen 11.
Predsednik komisije pozivlje kandidate k izpitu po skupinah in vrstnem redu prijav, odreja izpraše-vatelje za poedine predmete izmed odrejenih članov komisije ter vodi izpit.
Če se je kandidat že začel izpraševati, se izpraševanje ne sme prekiniti.
Oni kandidati, ki ne bi mogli priti k izpitu iz kakršnegakoli veljavnega vzroka v desetih dneh, opravljajo izpit za vsemi prijavljenimi kandidati dotične skupine.
Če ne more priti kandidat v odrejenem roku k izpitu zaradi bolezni, mora z zdravniškim izpriee-valom opravičiti svoj izostanek.
To zdravniško izpričevalo se mora izročiti predsedniku izpraševalne komisije tako, da utegne predsednik o pravem času pozvati prihodnjega kandidata.
Kandidat, ki zaradi dokazane bolezni ne pride o pravem času pred komisijo opravljat izpita, izgubi s tem svoj prej določeni vrstni red za opravljanje izpita ter pride na vrsto kot zadnji izmed vseh kandidatov dotične skupine.
Člen 12.
Pri izpitu dobi kandidat iz vsakega predmeta po tri vprašanja, ki jih sestavi izpraševatelj iz svojega predmeta in jih odobri komisija na dan izpita.
Vprašanja se zapišejo na tri listke in kandidat potegne enega.
Člen 13.
Ocena sc da z glasovanjem z «opravil» (položio) ali «ni opravil» (nije položio) po vsakem predmetu. Najprej glasuje član izpraševatelj, potem pa glasujejo vsi drugi, pričenši z najnižjim članom. Večina glasov odloči in glasovanje je zaupnega značaja.
Predsednik komisije priobči kandidatu, ali je opravil izpit soglasno ali z večino glasov ali pa je padel.
Zapisnikarstvo.
Člen 14.
Izpraševalna komisija vodi posebno zapisnikarstvo ter je neposredno podrejena ministru za vojsko in mornarnico (sodnemu oddelku), na katerega se obrača za vse potrebe.
Najnižji član komisije je obenem zapisnikar, vodi zapisnik o izpitu in vso korespondenco komisije pod predsednikovim vodstvom ter jo so-podpisuje s predsednikom.
Člen 15.
Komisija vodi o izpitu zapisnik, v katerega je treba vpisati:
a)	redno številko sestanka;
b)	datum sestanka;
c)	imena prisotnih članov komisije, njih čine po činovnom redu in stroki;
č) ime in priimek in čin ali poklic kandidata, ki je opravljal izpit;
d)	predmet, iz katerega je opravljal izpit;
e)	vprašanja, ki so mu bila dana;
f)	oceno.
Zapisnik overovita vsak dan, ko se konča izpraševanje, predsednik in zapisnikar.
Člen 16.
Komandanti divizijskih oblasti pošljejo do dne 20. septembra ministrstvu za vojsko in mornarnico (za sodni oddelek) seznamek vseh prijavljenih kandidatov, katerim dovoljujejo izpit po členu 8. pod 2.) tega programa in pravilnika, z označbo, katerim izmed njih je dovoljeno, opravljati izpit, in katerim ne in zakaj ne.
Ta seznamek mora obsezati tudi osebne podatke, določene v členu 5. pod b) tega programa in pravilnika.
Člen 17.
Čim je ena skupina kandidatov izprašana, se pošlje takoj ministrstvu za vojsko in mornarnico (za sodni oddelek) seznamek vseh kandidatov dotične skupine, ki mora navajati:
a)	imena kandidatov, ki so izpit opravili;
b)	imena kandidatov, ki so pri izpitu padli, in
c)	imena kandidatov, ki so od izpita odstopili ali pri katerih je nastopil primer iz člena 10. tega programa in pravilnika.
Glede dijakov neborcev se pošlje prav tak seznamek obenem komandam dotičnih divizijskih oblasti, da postopajo po členu 22. tega programa in pravilnika z onimi, ki so opravili izpit, glede onih pa, ki izpita niso opravili ali so od izpita odstopili j ali pri katerih je nastopil primer iz člena 10. tega programa in pravilnika, da to pripišejo v njih podatkih.
3.) za rezervnega administrativnega narednika sodne stroke onega dne, ko se odpuste iz kadra, t. j. po zvršetku devetmesečne službe v stalnem kadru; s tem činom se odpuste iz kadra.
V kaplarski in podnaredniški čin povišujejo dijake nadrejeni starejšine po členih 62. in 63. zakona o ustroju vojske in mornarnice ter o tem takoj poročajo po pristojni poti načelniku sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico z označbo datuma napredovanja, v čin administrativnega narednika sodne stroke pa načelnik sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico kot pristojen po četrtem odstavku člena 33. zakona o ustroju vojske in mornarnice.
Postopanje z dijaki po opravljenem izpitu za čin rezervnega administrativnega podporočnika sodne stroke.
Člen 23.
Dijaki, ki opravijo izpit za čin rezervnega administrativnega podporočnika sodne stroke ter se odpuste iz kadra, se pokličejo dne 1. junija prihodnjega leta na dvomesečno vajo pri pisarnah — napravah sodne stroke v vojski; če uspešno dovrše vajo, pridobe pravico do prevedbe v čin administrativnega podporočnika sodne stroke, ako izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje.
Pozivlje in porazdeljuje jih po pisarnah — napravah sodne stroke v vojski načelnik sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico.
Po opravljenih vajah pošljejo starejšine naprav, pri katerih so bili ti dijaki na vaji. načelniku sodnega oddelka pri 'ministrstvu za vojsko in mornarnico o vsakem posebe poročilo, v katerem označijo, ali je uspešno dovršil vajo in ali naj se poviša v čin administrativnega podporočnika sodne stroke; s poročilom vred 'pa pošljejo tudi oceno za do-tičnega dijaka po obliki častniških ocen.
Člen 18.
Ko se konča izpraševanje vseh prijavljenih kandidatov v dotični izpitni skupini, predloži predsednik o tem poročilo načelniku sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico.
Člen 19.
Zapisnik in vsi ostali spisi, ki pripadajo izključno komisijskemu arhivu, ostanejo še nadalje pri komisiji, predsednik ali zapisnikar pa jih izročita drug drugemu, če se izmenjata.
Člen 20.
Podatki o vseh kandidatih, ki so izgubili pravico, opravljati izpit, se vodijo v evidenci pri sodnem oddelku ministrstva za vojsko in mornarnico in pri komandah dotičnih vojaških okrožij.
Postopanje z dijaki ob opravljanju izpita za čin rezervnega administrativnega podporočnika sodne
stroke.
Člen 21.
Komandanti divizijskih oblastP pošljejo, ko vstopi v kader vsaka partija rekrutov - omejeno sposobnih dijakov in mesec dni pred koncem njih rekrutskega izuka načelniku sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico seznamek vseh onih dijakov, ki izpolnjujejo pogoje po členu 4. pod
2.) uredbe o opravljanju izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi, da jih načelnik sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico, ki skrbi za izpopolnjevanje in dopolnjevanje sodne stroke, po dovršenem rekrutskem izuku porazdeli po pisarnah sodnih naprav v vojski zaradi izobrazbe po členu 136. zakona o ustroju vojske in mornarnice.
Seznamek mora obsezati vse podatke iz glavnega seznamka vojakov stalnega kadra.
V sodnem oddelku ministrstva za vojsko in mornarnico se vodi obči seznamek vseh teh dijakov, pričenši z njih prvo partijo.
Prehodne odredbe.
Člen 24.
1.	) Dijaki, ki so bili po naredbi Gj. br. 50.284 z dno 15. novembra 1923. («Službeni vojni list» str. 2245) odpuščeni iz kadra v letih 1923. in 1924. ter izpolnjujejo pogoje iz člena 4. pod 2.) uredbe o opravljanju izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi, a doslej niso opravljali izpita za rezervnega administrativnega podporočnika katerekoli stroke, opravljajo izpit po tem programu in pravilniku; zato se morajo pozvati na dvomesečno vajo dne 1. avgusta 1.1.; dijaki, ki se odpuste iz kadra leta
1925.,	preden stopi v veljavo ta program in pravilnik, pa se pozovejo na dvomesečno vajo dne 1. julija 1926. da se potem zglase k izpitu.
2.	) Dijaki, ki so sedaj v kadru ter izpolnjujejo pogoje po členu 4. pod 2.) uredbe o opravljanju izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi in po členu 7. pod 2.) tega programa in pravilnika, se smejo prijaviti k izpitu takoj, ko stopi v veljavo ta program in pravilnik.
Glede vseh onih dijakov pod 1.) in 2.) kakor tudi glede dijakov, ki so vstopili v kader leta 1925., pošljejo komandanti dotičnih divizijskih oblasti načelniku sodnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarnico seznamek podatkov iz glavnega seznamka vojakov stalnega kadra ločeno po partijah tako, da prejme ministrstvo te seznamke najkesneje do dne 25. julija 1.1.
V Beogradu, dne 26. maja 1925.
Minister za vojsko in mornarnico, divizijski general:
Duš. P. Trifunovič s. r.
258.
Na podstavi pooblastitve, prejete v tar. post.
274.,	pripombi 2., zakona o taksah in na podstavi zakona o merah predpisujem ta-le
Pravilnik
Člen 22.
Dijaki napredujejo na podstavi občih pogojev iz točke 1.) člena 65. zakona o ustroju vojske in mornarnice in posebnih pogojev:
1.	) za kaplarja čez šest mesecev od dne, ko vstopijo v kader; ’
2.	) za podnarednika takoj po opravljenem izpitu za rezervnega administrativnega podporočnika
[ sodne stroke; in
o povračilu potnih stroškov in stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) kontrolorjem mer ob pregledovanju in žigosanju meril.*
I.
Povračilo potnih stroškov, stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov), če se pregledujejo in žigosajo merila na prošnjo lastnikov na licu mesta.
Povračilo stroškov ob pregledu in žigosanju meril izvun sedeža urada.
Člen 1.
Potne stroške kontrolorju mer, če gre pregledovat in žigosat merila na licu mesta, mora povrniti njih lastnik ali njegov namestnik, ki se je zaradi tega obrnil s prošnjo na kontrolo mer.
Za službeni nalog za tako potovanje se smatra usvojena prošnja lastnika meril, ki jo je treba v overovljenem prepisu priložiti potnemu računu.
Člen 2.
V takem primeru mora lastnik ali njegov namestnik :
A.	plačati kontrolorju mer:
1.	) dnevnico, fijakerino in ostale stroške, po uredbi o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi;
2.	) prevoz, natovoritev, raztovoritev in vožnjo spodnjega dela potne tehtnice, potrebnega števila uteži ali ostalih priprav, potrebnih za delo, vse v največji skupni teži 500 kg, in sicer:
a)	za prevoz z vozom od uradnih prostorov do železniške postaje ali parniškega pristanišča in nazaj po Din 50—;
b)	za natovoritev ali raztovoritev na železniški postaji ali parniškem pristanišču na sedežu urada po Din 25-—;
c)	za vožnjo stvari po železnici ali z ladjo po železniškem ali ladijskem tovornem listu ali priznanici;
•3.) za vnos v železniški voz ali na ladjo in iznos odtod kakor tudi za vnos ali iznos na spojnih železniških ali parniških postajah zgornjega dela potne tehtnice ali drugih priprav, ki jih mora imeti kontrolor mer s seboj s svojo ročno prtljago, skupaj po Din 15-—.
B.	Poskrbeti mora:
a)	* za prevoz opreme, navedene v členu 2. pod 2. a)
in b), od železniške ali parniške postaje, na katero je dospela, do kraja, kjer naj se izvrši pro-o-led, in za njen povratek odtod na postajo; '
b)	z;V raztovoritev in natovoritev te opreme na železniški postaji ali v parniškem pristanišču; in j
c)	za strežništvo, ki je kontrolorju mer potrebno na | licu mesta za njegovo delo.
Potemtakem ne sme kontrolor mer vpisati v potni račun povračila stroškov za prevoz opreme, navedene pod B., točkama a) in b).
Člen 3.
Državni uradi, ki bi zahtevali pregled in žigosanje moril na licu mesta, dajo kontrolorju mer na razpolago prevozna sredstva za prevoz opreme do postaje in pristanišča in nazaj; dnevnico, vožnjo, fijakerino in druge stroške za njegovo osebo pa mu plačajo po uredbi o povračilu stroškov ob službenem potovanju in selitvi.
Če pa bi zahteval državni urad, naj kontrolor mer sam poskrbi za to, mu plača stroške za prevoz opreme po odstavkih, navedenih \ členu 2. pod točkama a) in b).
* Ta točka je natisnjena po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusta 1925., št. 18ß. (XLI. 1925.)
člen 4.
Kolikor ne bi bilo to izpremenjeno s tem pravilnikom, postopajo kontrolorji mer po odredbah tarife o pobiranju taks za pregled in žigosanje mer in merilnih priprav.
Člen 5.
Lastnik moril ali njegov namestnik, ki zahteva zaradi njih pregleda in žigosanja, da odpotuj kontrolor mer na lice mesta, položi znesek stroškov za potovanje v gotovini pri dotični kontroli mer. O položenem znesku izda kontrola mer priznanico ter ga vpiše v dnevnik potnih stroškov, ki se mora voditi po priloženem obrazcu.
To polaganje zneskov za stroške velja tudi za državne urade.
Člen 6.
Računi teh potnih stroškov se predlagajo z mesečnimi obračuni taksnih listov vred pristojnemu nadrejenemu oblastvu, ki jih preizkusi in potem izroči krajevni kontroli v overovitev.
Računi, overovljeni po krajevni kontroli, se pošiljajo oni kontroli mer, ki je izvršila potovanje, da jih izplača v breme depozita.
Na podstavi overovljenega računa vknjiži kontrola mer v dnevnik potnih stroškov odobreni znesek, ga izroči predložitelju računa ter vrne eventualno preveč pobrane vsote dotični postaji na redno priznanico.
Če se z zneskom, ki ga je položila stranka, ne morejo pokriti odobreni potni stroški, se manj položena vsota naknadno ne sme pobrati od nje.
Povračilo stroškov ob pregledu in žigosanju meril na sedežu urada.
Člen 7.
Lastnik meril, ki zahteva njih pregled in žigosanj« na licu mesta na sedežu urada, mora:
1.	) sam poskrbeti za prenos priprav, uteži in drugega orodja, potrebnih za pregled, od urada do kraja, kjer so merila postavljena, ter jih po končanem delu vrniti v urad;
2.	) dati kontrolorju mer na razpolago strežništvo, ki mu ga je treba pri delu; in
3.	) mu povrniti efektivne osebne izdatke za odhod na lice mesta in povratek odtod, ki ne smejo biti večji nogo Din 40-— za en dan.
člen 8.
Uvoznik meril, trgovec, ali carinski posrednik, ki prijavi ob uvozu mer, uteži in merilnih priprav iz inozemstva kontroli mer uvoz meril ter zahteva odhod kontrolorja mer na lice mesta zato, da se dovoli uvoz, mu mora povrniti za ta odhod stroške pod točko 3.) člena 7.
Člen 9.
Člen 10.
Za službeno potovanje kontrolorja mer zaradi občasnega pregloda in žigosanja meril se smatra vsako ono potovanje, ki se izvrši v ta namen po določenem delovnem programu v kraje izvun uradnega sedeža.
člen 11.
Ta službena potovanja se morajo vršiti po najkrajši poti ali z najkrajšo ali najcenejšo zvezo.
Člen 12.
Na ta potovanja nosijo kontrolorji mer poleg svoje roq§e prtljage opremo, potrebno za dradni posel. Ta oprema je sestavljena:
a)	iz zgornjega dela potne tehtnice;
b)	iž spodnjega dela potne tehtnice in
c)	iz potrebnega števila uteži, normalnih mer, priprav in ostalega orodja — vse v največji skupni teži 500 kg.
Člen 13.
Zgornji del potne tehtnice, po potrebi pa tudi normalni meter, mora nositi kontrolor mer s seboj, s svojo ročno prtljago vred. Ostalo opremo izroča železnici ali ladji kot posebno prtljago ali pa jo tam, kjer ni teh voznih sredstev, prevaža s tovornim vozom.
člen 14.
Kontrolorjem mer pripada poleg dnevnice, fija-kerine, vnosa in iznosa ročne prtljage itd., kar e jim plačuje po uredbi o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi, še za prevoz in vožnjo državnih stvari, naštetih v členu 12.:*
1.	)** za vnos zgornjega dela potne tehtnice in ostalega iz členov 12. a) in 13. v železniški voz ali na ladjo in iznos odtod kakor tudi za vnos in iznos na spojnih železniških ali parniških postajah skupaj po Din 15-—;
2.	) za prevoz opreme, omenjene v členu 12.* pod b) in c), od uradnega sedeža ali občinske hiše do železniške postaje ali parniškega pristanišča in obratno po Din 50—;
3.	) za natovoritev in raztovoritev (člen 12. pod b) in č) na železniških in parniških postajah po Din 25-—;
4.	) za prevoz te opreme:
a)	po železnici ali z ladjami po priznanici ali tovornem listu, odnosno po tarifi državnih železnic ali brodarskih družb;
b)	po suhi poti na priznanico, potrjeno pri oblastvih, imenovanih v uredbi o povračilu stroškov uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi;
5.	) kot povračilo stroškov za namestitev opreme, nabavo nepričakovanih potrebščin za vkladanje in vzdrževanje priprav v čistem stanju ob potovanju za vsak delovni dan, ko se vrši pregled in žigosanje, po Din lO—.
člen 15.
Izdatke in povračila po prednjem členu vpisuje kontrolor mer v svoje potne račune, sestavljene po odredbah o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi.
* Ta člen je natisnjen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusta 1925., št. 186. (XLI. — 1925.)
** Ta točka je natisnjena po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. avgusta 1925., št. 179. (XXXIX. — 1925.)
Izdatki.
List št. 1.
Prejemki.
List št. 1.
Ime in priimek strarfke, ki je položila denar
Bivališče stranke (kraj, ulica)
Po-
loženo
Din p
Potni
stroški
odobreni
z
Dinjo
Na
podstavi
katerega
taksnega
lista
Zvezna
redna
številka
izdatkov
Pripomba
Komu se je plačilo izvršilo
Bivališče
Iz-
plačano
Din p
Zvezna
redna
številka
pre-
jemkov
Prejemki
V obeh primerih, omenjenih v členih 7. in 8., izdajajo kontrolorji mer o prejetem znesku priznanice.
H.
I
Povračilo stroškov kontrolorjem mer za prenos in ; vožnjo državnih stvari ob službenem potovanju zaradi občasnega pregleda in žigosanja mer in merilnih priprav.
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. avgusta 1925., ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 23. julija 1925.; 1455/1925.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. S. Krajač s. r.
259.
Izpremembe v pravilih za babice.4
Na podstavi členov 1. in 3. zakona o ureditvi sanitetne stroke in člena 1. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje je odredil gospod minister za narodno zdravje z odločbo z dne 29. maja
1025.,	Z br. 27.340:
V pravilih za babice, predpisanih po ministrstvu za narodno zdravje pod Z br. 7455 z dne 27. februarja 1924. in natisnjenih v «Službenih Novinah» št. 130 z dne 10. junija 1924.,* ** se izpreminja člen
20.,	s katerim so predpisane takse za babiške storitve. Ta člen naj se glasi:
I.	Babica je upravičena, pobirati za posete, učinjene pred porodom in po porodu, kakor tudi za ostala babiška opravila (klistiranje, izpiranje nožnice itd.) 15 do 30 dinarjev, za porode pa 225 do 375 dinarjev v krajih, ki spadajo po zakonu o dra-ginjskih dokladah civilnim uradnikom in ostalim državnim uslužbencem z dne 17. aprila 1924. v I. in
II.	krajevni draginjski razred, in to so:
a)	Beograd, Zemun, Sušak in vsa mesta v Srbiji in Crni gori;
b)	v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju: kraljevska svobodna mesta, mesta 2. vrste in vsi ostali kraji, kjer so sedeži sreskih oblastev;
c)	v Sloveniji in Dalmaciji: vsa mesta in vsi kraji, v katerih so sedeži sreskih oblastev;
č) v Bosni in Hercegovini: vsa mesta in vsi kraji, kjer so sedeži sreskih oblastev;
d)	v Vojvodini: kraljevska svobodna mesta z urejenimi senati in vsi ostali kraji, v katerih so sedeži sreskih oblastev.
II.	V vseh ostalih krajih v kraljevini, ki ne spadajo v I. in H. draginjski razred ali ki spadajo v
III.	draginjski razred, so babice upravičene, pobirati po 7-50 do 15 dinarjev za posete, učinjene pred porodom in po porodu, kakor tudi za ostala babiška opravila, za porode pa 150 do 225 dinarjev.
Označena taksa za porode obseza pri porodnici tudi vse potrebno poslovanje po porodu in razen tega negovanje v otroški postelji v prvih devetih dneh.
Za rojstvo dvojčkov se jemlje ta taksa D/zkrat.
Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 29. maja 1925.; Z br. 21.340.
260.
Odločba, s katero se ukinja odločba ministrskega sveta C br. 29.295/1925. o opraščanju predmetov za prehrano in drv od uvozne carine.4
Ministrski svet je sprejel v seji z dne 13. avgusta 1925. na podstavi člena 218. finančnega zakona za leto 1924./1925., v zvezi s členom 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. in člena 15. predloga zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami pod C br. 39.201 nastopno odločbo:
I.
Ukinja se in prestane veljati odločba. ministrskega sveta z dne 19. junija 1925., C br. 29.295, ki je razglašena v «Službenih Novinah» št. 130 — XXVIII. z dne 20. junija 1925.***
H.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 14. avgusta 1925.; C br. 39.201.
261.
Odločba, s katero se znižujejo nekatere minimalne stopnje iz uvozne carinske tarife.4
Ministrski svet je sprejel v seji z dne 13. avgusta 1925. na podstavi člena 15. predloga zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami v zvezi s členom 218. finančnega zakona za leto 1924./
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusta 1925., št. 186. (XL1. -1925.)
** Uradni list z dne 27. junija 1924., št. 187/57.
*** Uradni list z dne 3. avgusta 1925., št. 233/72.
/1925. in s členom 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. pod C br. 39.2()2 nastopno odločbo:
I.
Minimalne stopnje carin na predmete iz naslednjih tarifnih številk uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi, ki je stopil v veljavo dne 20. junija 1925., se znižujejo na te-le stopnje:
Carina, minimalna postavka dinarjev za 100 kg:
Št. 1 Vse vrste pšenice, rž in pira . . .	2-50
Št. 2 Ječmen in oves.......................1-50
Št. 3 Koruza...............................1-25
Št. 7, točka 2. Zelje, ohrovt, koleraba, zeleni fižol (v stročju), zeleni grah in bob, špinača, paradižniki, buče in paprika ....	3-—
Št. 7, točka 3. Čebula, česen in ostali luki 3-50
Št. 7, točka 4. Krompir.................2’—
Št. 8, točka 1. Fižol......................7-50
Št. 8, točka 2. Grah, leča in drugo . . . 10-— Št. 60, točka 1. Slanina in salo, sveži ali
nasoljeni...................................30'—
Št. 66 Gosja in svinjska mast, topljena
ali prešana.................................60-—
Št. 91 Drva:
za 1 m8..............................0-25
za 100 kg............................0-05
Št. 103, točka 1. Moka iz vseh vrst žita, razen moke iz riža, sočivja in krompirja . .	4—
H.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah» ter naj se uporablja na vse zgoraj omenjeno blago, ki se prijavi od dne, ko stopi ta odločba v veljavo, carinarnicam z občo prijavo po členih 8. in 9. carinskega zakona.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 14. avgusta 1925.; C br. 39.202.
262.
Odločba, s katero se ukinjajo nekatere stopnje izvozne carinske tarife.4
Ministrski svet je sprejel v seji z dne 13. avgusta 1925. na podstavi člena 15. predloga zakona o obči carinski tarifi v zvezi s členom 218. finančnega zakona za leto 1924./1925. in s členom 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. pod C br. 39.203 to-le odločbo:
I.
Ukinjajo se izvozne carine na predmete iz naslednjih tarifnih številk izvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi, ki je stopil v veljavo dne 20. junija 1925.:
1.	) Tar. št. 9, točki 1. in 2., na goveda, bivole in teleta, tudi zaklane, a ne iz kože dejane, ne glede na to, ali se ocarinjajo za 100 kg ali za glavo.
2.	) Iz tar. št. 10. na svinje:
2.	Zaklane, tudi razpolovljene;
3.	na meso, sveže, tudi nasoljeno.
H.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah» ter naj se uporablja na vse ono blago, ki do dne, ko stopi v veljavo ta odločba, ni izstopilo iz države.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za-finance v Beogradu,
dne 14. avgusta 1925.; C br. 39.203.
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
263.
Naredba velikega župana mariborske oblasti,
s katero se dovoljuje okrajnemu zastopu v Kozjem, najeti posojilo.
Okrajnemu zastopu v Kozjem, srez Šmarje pri Jelšah, se dovoljuje na podstavi § 54. zakona z dne
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. avgusta 1925., št. 186. (XLI. — 11925.)
14. junija 1866., staj. dež. zak. št. 19, najeti posojilo 250.000 Din za gradnjo okrajne ceste Lesično—Pre-vorje—Sv. Urban proti amortizaciji najkesneje v petih letih.
V Mariboru, dne 10. avgusta 1925.;
U. br. 11.025/2—1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Št. 4499.	1509
Natečaj za sprejem dijakov v geometrski oddelek srednjih tehničnih šol v Beogradu in v Sarajevu.
Gospod minister za finance je odredil z odlokom z dne 1. avgusta 1925., št. 4499, da se pošlje v geometrski oddelek srednje tehnične šole v Beogradu 80 dijakov, v geometrski oddelek srednje tehnične šole v Sarajevu pa 35 dijakov.
Učenci bodo dobivali iz proračuna generalne direkcije katastra kot podporo do 700 dinarjev na mesec za dobo šolskega obiskovanja in terenskih del, poleg tega pa risalni material in druge šolske potrebščine.
Prvenstveno imajo pravico do te podpore učenci, ki so siromašnega stanja.
Pogoji za sprejem v šolo so:
Najmanj šest razredov srednje šole ali druge šole, ki ustreza tej izobrazbi, kar je treba dokazati s šolskim izpričevalom.
Razen šolskega izpričevala mora kandidat predložiti :
1.	) zdravniško izpričevalo, da je zdrav in sposoben za terenska dela;
2.	) nravstveno izpričevalo, če ne prihaja neposredno iz šole;
3.	) očetovo ali varuhovo dovolilo, če je malo-. leten.
4.	) Izbrani kandidati se morajo pismeno zavezati, da bodo redno obiskovali in dovršili šolo in vsa terenska dela kakor tudi da ostanejo v službi direkcije katastra; drugače morajo povrniti državi vse vsote, prejete in porabljene med šolanjem.
Šola traja dve leti.
Pouk se začne dne 1. oktobra 1925.
‘Šola je enakovrstna srednji strokovni šoli; dijaki, ki jo dovrše, dobivajo položaje v II. uradniški kategoriji.
Rok za vpis je do dne
15. septembra 19 2 5.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s kolkom za 5 dinarjev in z označenimi dokumenti, naj se pošljejo generalni direkciji katastra ministrstva za finance v Beogradu, Kosančičev venac br. 29a.
Z istim odlokom se je odredilo, da se da 30 štipendij študentom geodetskega oddelka tehnične fakultete v Ljubljani v znesku do 700 dinarjev na mesec za dobo študij v šoli in za dobo terenskih del in da se d d 15 štipendij v znesku do 1000 dinarjev na mesec onim študentom inženjerskoga oddelka, ki vstopijo v tretji letnik gcodetsko-kulturno-tehnič-nega oddelka po končnem pripravljalnem izpitu.
Pogoji za sprejem v šolo so predpisani z uredbama, ki veljajo v omenjenih šolah.
Oni študenti, ki se izbere za štipendiste, se morajo pismeno zavezati, da bodo redno prihajali k predavanjem in vajam kakor tudi na terenska dela ter dovršili šolo v predpisanem roku, nadalje da ostanejo v službi generalne direkcije katastra šest let. Drugače morajo državi povrniti vse vsote, prejete in porabljene med šolanjem.
Vsi študenti, ki žele postati štipendisti generalne direkcije katastra, se morajo obrniti neposredno na dekanata omenjenih šol ter o tem obenem pismeno poročati generalni direkciji katastra.
Skrajni rok je do dne 15. oktobra 1925.
Iz pisarne generalne direkcije katastra v Beogradu,
dne 13. avgusta 1925.
Razglas glede potrdil o izvoru in zdravstvenem stanju za konje, goveda in ovce, ki se izvažajo v Švico.4
Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Bernu je priobčilo z dopisom A br. 1021 z
dne 18. julija 1925. ministrstvu za poljedelstvo in vode v Beogradu okrožnico št. 337 z dne 8. julija 1925. švicarskega ministrstva za javno ekonomijo, s katero se odreja, da se morajo uradna potrdila o izvoru in zdravstvenem stanju za konje, goveda in ovce, ki se pošiljajo v Švico, odslej glasiti na ime švicarskega prejemnika in na švicarski namembni kraj. Mejnim veterinarjem je naročeno, naj sprejemajo od dne 1. avgusta 1925. za veljavna samo taka inozemska potrdila, ki ustrezajo temu predpisu.
Iz pisarne veterinarskega oddelka pri ministrstvu za poljedelstvo in vode v Beogradu,
dne 31. julija 1925.; Vt.br. 7673.
Vpis v državno šolo za davčne uradnike v Beogradu.*
Na podstavi pravilnika o poslovanju državne šole za davčne uradnike v Beogradu, odobrenega z odlokom gospoda ministra za finance z dne 14. avgusta 1925., št. 29.735, otvarja generalna direkcija neposrednjih davkov vpis v državno šolo za davčne uradnike v Beogradu, ki je razdeljena na dva tečaja, prvega in drugega, in katere pouk traja, in sicer:
Prvi tečaj sc začne dne 15. septembra 1925. in traja do dne 31. maja 1926.
Drugi tečaj se začne dno 1. septembra 1926. in traja do dne 30. aprila 1927.
Pravico do vpisa v to šolo imajo po členu 18. pravilnika o poslovanju šole samo oni, ki so dovršili z uspehom najmanj šest razredov srednje šolo. Izjemoma in če no bi bilo takih, se sprejmejo tudi učenci z najmanj petimi gimnazijskimi ali realčnimi razredi, če imajo poleg tega eno leto druge strokovne šole.
Državna šola za davčne uradnike v Beogradu je enakovrstna s srednjo strokovno šolo; dijaki, ki jo dovrše, se postavljajo za uradnike II. kategorije.
Prošnje za sprejem v šolo morajo biti svojeročno spisano; pošiljajo se upravi državne šole za davčne uradnike (upravi državne porezničke škole) v Beogradu, poslopje generalne direkcije neposrednjih davkov — ministrstva za finance.
Prošnji mora vsak kandidat priložiti:
1.) šolsko izpričevalo in krstni list;
. 2.) zdravniško izpričevalo, izdano po državnem zdravniku;
3.	) obvezo, da bo redno zahajal k uram in da ostane po dovršeni šoli najmanj štiri leta v davčni službi, drugače mora povrniti državi vse stroške, provzročene med šolanjem v tej šoli;
4.	) potrdilo o imovinskem stanju ali potrdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti neposred-njega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji;
5.	) kandidati, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti potrdilo o poslovanju in vedenju v času, ki so ga prebili od izstopa iz šole do sprejema v državno šolo za davčne uradnike.
Za maloletne učence morajo predložiti obvezo po točki 3.) in dovolitev, da smejo'vstopiti v šolo, roditelji ali njih zakoniti varuhi.
V šolo se sprejme letos največ 100 učencev.
Siromašni učenci morejo dobiti državno podporo, ki sme znašati največ 600 dinarjev na mesec. Podpora se izplačuje koncem vsakega meseca.
Rok za vpis je do vštetega dne
3 1. avgusta 192 5.
Iz generalne direkcije neposrednjih davkov v Beogradu,
dne 14. avgusta 1925.; št. 29.735.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. br. 933.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. avgusta 1925.
	S	> £		3
Srez	S o		n O "	i
Šen. — Erysipelas.
Krško.............I 1 I • I . j . j 1
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. avgusta 1925., št. 188.
Srez	Ostalih	Na novo j obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Ošpice. —		Morbilli.			
Krško		1				1
Kočevje		1				1
Laško 		1	i	1		1
Ljubljana (okolica).	3	6	3	4	2
Logatec		1		1		
Radovljica ....	50	■	26	•	24
Dušljivi kašelj. — Pertussi«.					
Črnomelj. . , . .	10				10
Kočevje		12		12		
Ljubljana (okolica).	9				9
Ljubljana (mesto) .	4	1			5
Novo mesto . . .	13	2	•		13
Škapina tifmnih bolemi.					
Brežice		3	1			4
Črnomelj		3				3
Kamnik		1				1
Kranj		1				1
Krško		2	i			3
Ljubljana (okolica).	1				1
Ljubljana (mesto) .	.	2		i	1
Novo mesto . . .	3	.	.	.	3
Naleiljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebro-					
Bpmalis epidemica.					
Laško 		1	.	•	.	1
Griža. — Dysenteria.					
Brežice		15	5			20
Črnomelj		3	3	3		3
Krško		1	2			3
Novo mesto . . .	31	7	6	2	30
Škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Kranj		3		1		2
Krško ....	5				5
Ljubljana (mesto) .	1	i	i	•	1
Davica.	— Diphtcria et Croup.				
Kočevje . . .	1		i		
Ljubljana (mesto) .	1			.	i
Novo mesto . . .	1	.		.	1
\ Ljubljani, dne 12. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasH: načelnik Kremenšek s. r.
Vet. br. 668.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 21. avgusta 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Črnomelj: Tribuče (Bedenj 1 dvorec).
Garje konj.
Laško: Marija Gradec (Lažišče 1 dvorec). Svinjska kuga.
Črnomelj: Suhor (Dole 1 dvorec). Kočevjo: Banja-loka (Banjaloka 7 dvorcev), Stara cerkev (Slovenska yas 1 dvorec). Litija: Krka (Gmajna 4 dvorci, Kitni vrh 2 dvorca, Videm 1 dvorec), Polica (Bleč vrh 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: Kastav (Lučiči 1 dvorec). Kranj: Naklo (Ibstrica 1 dvorec), Stražišče (Bitnje 1 dvorec). Laško: Sv. Krištof (Belovo 2 dvorca, Huda jama 1 dvorec), Marija Gradec (Tevče 1 dvorec). Litija: Litija (Gradiše 1 dvorec), Polšnik (Borovak 1 dvorec), St. Lambert (Mošenik 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Brezovica (Vnanje gorice 1 dvorec), Devica Marija v Polju (Devica Marija v Polju, Slape in Zgornji Kašelj po 1 dvorec, Studenec 3 dvorci), Grosuplje (Grosuplje, Selo, Podgorica in Velika Stara vas po 1 dvorec), Medvode (Seničica 1 dvorec), Moste (Moste 1 dvorce), Rudnik (Rudnik 1 dvorec), Šmarje Lanišče, Pleše, Razdrto, Šmarje in Veliki vrh po 1 dvorec), Št. Vid (Brod in Št. Vid po 1 dvorec), Ze-linilje (Želimlje 2 dvorca). Radovljica: Gorje (Spod-nje Got je 1 dvorec), Loše (Lešo 3 dvorci), Mošnje (Dvorska vas 1 dvorec). Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V Ljubljani, dno 21. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Kremenšek s. r.
U. br. 9253.
Razglas glede ponarejenih dvajsetdolar-skih bankovcev.
Ameriško poslaništvo v Beogradu razglaša, da so se pojavili v Ameriki v prometu ponarejeni dvaj-setdolarski zlati bankovci serije leta 1922., ki imajo kontrolno črko «V» in na zadnji strani klišeja Br. «297». Nedostatki so v barvi, v konturah obleke in v obraznih črtah na portretu predsednika Wa-shingtona.
Vkljub temu pa naglaša ameriška državna blagajna, da so falzifikati dobro izdelani in da je treba velike previdnosti.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r
P. br. 10.279.	3—3
Razpis katehetskega mesta v Ljubljani.
Razpisuje se v stalno popolnitev katehetsko mesto na II. deški osnovni šoli v Ljubljani.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri mestnem šolskem svetu v Ljubljani tako, da jih ta predloži najkesneje do dne
2 8. avgusta 192 5.
prosvetnemu oddelku velikega župana v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 12. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Pestotnik s. r.
P. br. 10.393/25.	*	2—1
Razpis.
Razpisuje se mesto drugega šolskega sluge na državni gimnaziji v Kranju.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane prošnje, opremljeno po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, najkesneje do dne 15. septembra 192 5. pri direkciji državne gimnazije v Kranju.
Prednost imajo prosilci krepke telesno konstitucije, ki dokažejo spretnost v obdelovanju lesa ali železa.
Prosilci, ki so, že v državni službi, naj vlože prošnje po službeni poti.
V	Lj u b 1 j a n i, dne 14. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Pestotnik s. r.
P. br. 10.474.	3-^2
Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti.
Na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti se razpisujejo nastopna stalna mesta, in sicer:
I. Srez Kamnik:
1.	) na šestrazrodni osnovni šoli v Mengšu mesto šolskega upravitelja;
2.	) na trirazredni osnovni šoli v Trzinu mesto šolskega upravitelja.
H. Srez Kranj:
1.) na dvorazredni osnovni šoli v Smledniku mesto šolskega upravitelja.
IH. Srez Laško:
1.) na trirazredni osnovni šoli v Jurkloštru mesto šolskega upravitelja.
IV.	Srez Krško:
1.) na osemrazredni osnovni šoli v Mokronogu eno mesto za učiteljico.
V.	Srez Ljubljanska okolica:
1.) na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Petru pri Ljubljani mesto šolskega upravitelja.
VI.	Srez Radovljica:
1.	) na enorazredni osnovni šoli na Dobravi pri' Jesenicah mesto šolskega upravitelja;
2.	) na dvorazredni osnovni šoli na Dobravi pri Kropi eno mesto za učiteljico.*
* # *
Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, ki jim je priložiti službeno razpredelnico, zrelostno in usposobljenostno izpričevalo v izvirniku ali v sodno overovljenem prepisu, izpisek iz osebne popisnice o dosedanjem zaporednem službovanju in o vseh dosedanjih bolezenskih in drugih dopustih, overovljen
* Popravljeno.
po šolskem upravitelju in sreskem šolskem nadzorniku, in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen, naj se vlože pri pristojnem šolskem upraviteljstvu
najkesneje do dne 5. septembra 192 5.
Šolski upravitelj jih mora v dveh dneh odposlati po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju. Prošnje, opremljene s predpisanim se-znamkom prosilcev, naj predlože sreski poglavarji najkesneje do dne 10. septembra 192 5. velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. Prošnje, dospele po tem roku, se ne bodo vpošte-vale.
Prošnje je treba opremiti s kolkom za 5 Din, vsako prilogo, razen službene razpredelnice, pa s kolkom za 2 Din.
V	Ljubljani, dne 17. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Pestotnik s. r.
P. br. 10.550.
Razpis.
l9 pričetkom šolskega leta 1925./1926. se razpisujeta:
A.	Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani eno učno mesto za prostoročno risanje. Prednost imajo prosilci, usposobljeni za pouk moških ročnih del.
B.	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani eno učno mesto za slovenski in nemški jezik.
Za razpisani učni mesti je potreben izkaz usposobljenosti za slovenski učni jezik in o predpisani službeni dobi vsaj treh let.
Prošnje, za vsako mesto posebe, ki jim je treba priložiti zrelostno izpričevalo, izpričevalo o učni usposobljenosti in dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože, naslovljene na ministrstvo za prosveto, po službeni poti tako, da dospejo k velikemu županu ljubljanske oblasti najkesneje do dne
3.	septembra 192 5.
V	Ljubljani, dne 17. avgusta 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Pestotnik s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
S 2668/1.
Razpis.
Razpisujem mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kozje s sedežem v Kozjem, srez Šmarje pri Jelšah, z letno plačo 2000 (dve tisoč) Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 1. oktobra 192 5.
pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru. V Mariboru, dne 16. avgusta 1925.
Vet. br. 708/34.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 22. avgusta 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavar štev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 1 dvorec, Trije mlini 2 dvorca). Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 1 dvorec). Prelog: Legrad (Legrad 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj goved. Maribor, desni breg: Vrhloga (Stari trg 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Celje: Sv. Pavel pri Preboldu (Sv. Pavel pri Preboldu 1 dvorec). Dolnja Lendava: Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 66 dvorcev), Gančani (Kraščica
3 dvorci). Maribor, desni breg: Sv. Marjeta na Dravskem polju (Prepolje 2 dvorca). Maribor, levi breg: Dobrenje (Dobrenje 2 dvorca), Jarenina (Jareninski dol 1 dvorec), Lajtorsberg (Meljski hrib 2 dvorca, Počehova 1 dvorec), Na Ranci (Ranca 2 dvorca), Pesnički dvor (Pesnički dvor 1 dvorec), Plavč (Plavč 6 dvorcev), Sv. Marjeta ob Pesnici (Ležane in Pernica po 1 dvorec), Sv. Peter (Vodole 1 dvorec), Vosek (Vukovje 1 dvorec), Vrtiče (Vrtiče 3 dvorci), Vukovski dol (Vukovski dol 1 dvorec), Zgornji Duplek (Ži-tečka vas 2 dvorca). Murska Sobota: Rogašovci (Ro-gašovci 1 dvorec). Prelog: Legrad (Legrad 2 dvorca). Prevalje: Guštanj (Guštanj 1 dvorec). Ptuj: Bišečki vrh (Crmla 2 dvorca), Cvctkovci (Cvetkovci 2 dvorca), Hajdina (Zgornja Hajdina 2 dvorca), Sveti Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 1 dvorec), Št. Janž na Dravskem polju (Starše 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica (Podturen 1 dvorec), Rogatec (Rogatec 2 dvorca), Sv. Florijan (Spodnje Svino 3 dvorci).
Steklina.
Ptuj, mesto: 1 dvorec.
Srez	Ostalih	Na novo i obolelih 1	Ozdra- velih	1 Umrlih	Ostalih v oskrbi
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Konjice		2	.	.	#	2
Maribor, levi breg.	3	.	•		3
Slovenjgradec. . .	6	•	4		2
Skupaj .	11	•	1	4 j .			7
V Maribor u, dne 17. avgusta 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Svinjska rdečica.
Celje: Celjska okolica (Gabrje 2 dvorca). Čakovec: Podturen (Podturen 1 dvorec). Gornji grad: Kokarje (Hom 1 dvorec), Rečica ob Savinji (Nizka 2 dvorca). Maribor, levi breg: Rožengrunt (Rožcn-grunt 1 dvorec), Zgornji Duplek (Zgornji Duplek 1 dvorec). Prelog: Dekanovec (Dekanovec 8 dvorcev, Domašinec 6 dvorcev, Novakovec 5 dvorcev, Tur-čišče 2 dvorca), Draškovec (Draškovec 14 dvorcev), Mala Subotica (Benkovec 13 dvorcev, Držimovec ?• dvorci, Jurčevec 6 dvorcev, Mala Subotica 5 dvorcev, Orehovica 5 dvorcev, Palovec 7 dvorcev, Fod-brest 3 dvorci, Strelec 15 dvorcev, Štefanec 4 dvorci, Vularija 7 dvorcev). Prevalje: Dravograd (Dravograd 1 dvorec), Tolsti vrh (Sv. Križ 1 dvorec), Vuhred (Vuhred 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Svetimi gorami (Sv. Peter pod Svetimi gorami 1 dvorec).
V Mariboru, dne 22. avgust 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
L. št. 1/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. avgusta 1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih j	Ozdra- ! velih	Umrlih	Ostalih j v oskrbi j
Skupina tiluinih boleanl.					
Celje		4	4	2		6
Konjice		.	2	.		2
Prevalje		2	•			2
Ptuj		2	1	i		2
Slovenisrradec. . .	1		i		
Šmarje pri Jelšah .	5	2	i		6
Skupaj .	14	9	5		18
Griia. — Dysenteria.					
Prevalje		1	•	■ 1 •		1
Skupaj .	1		• 1 .		1
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		25		3	1	21
Celje (mesto). . .	1		•		1
j Gomjigrad ....	1		•		1
Maribor (mesto). .	5		4		1
Murska Sobota . .	1		.		1
Ptuj		3		.		3
Slovenjgradec. . .	5		2		3
Skupaj .	41		9	1	31
Ošpice. —		Morbilli.			
Celje		2	.		.	2
Maribor (mesto) . .	3	•	3		•
Murska Sobata . .	3	•	3		•
Skupaj .	8	•	6	•	2
Dremavica.	— Encephalitis lethargica.				
Prevalje		1	•	• 1 •		1
Skupaj .	1		• 1 •		1
Šen. — Brysipelas.					
Celje		1		.	.	1
Celje (mesto). . .	1		.	.	1
Gomjigrad ....	1		•	•	1
Ptuj		1		1	.	.	j
Slovenjgradec. . .	1		1	.	
Skupaj .	5		2	•	3
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Ptuj		•	1	1 1 •		•
Skupaj .	.	1	i r •		
Št. A VI 18/4 ex 1925.
Razglas o izločitvi dela katastralne občine štepanjske in o njega priklopitev h kata-stralni občini rudniški.
Finančno ministrstvo — generalna direkcija katastra v Beogradu — jo privolilo z razpisom z dne 10. marca 1925., št. 1247, da se del katastralne občine štepanjske (Stepanja vas), in sicer parcelne številke: stavbne parcele 101/1 do 101/11, 103, 105, 110, 111, 113 do 118, 127, 130, 144, 149, 161, 163, 164, 167, 169 in 170, zemljiškoknjižne parcelo 391 do 566, 837 do 839 izločijo iz davčne občine štepanjske ter priklopijo h katastralni občini rudniški, in sicer pod novimi parcelnimi številkami: stavbne parcele 226 do 256 in zemljiškoknjižne parcele 2347 do 2583.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1925.
Za delegata: Bonač s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 9540.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
Ime bolnice	Dne	Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško		
bolnico)			471
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani		75
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani		258
Blaznica-hiraluica v Ljubljani . . .		201
Bolnica za duševne bolezni na Studencu		390
Splošna bolnica v Mariboru ....		279
Javna bolnica v Celju		crq c	183
Javna bolnica v Brežicah ....	ET	95
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . .	►—*	62
Javna bolnica v Murski Soboti. . ..	CD	105
Javna bolnica v Ptuju		s;	56
Hiralnica v Ptuju			104
Hiralnica v Vojniku			165
Ženska javna bolnica v Novem mestu		83
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji		83
Javna obča bolnica v Krškem . . .		64
Skupaj	. •	2674
V L j u b 1 j a n i, dne 18. avgusta 1925.
Za inšpektorja ministrstva za narodno zdravje:
dr. Dolšak s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 154.	1473 3—2
Nabava tiskovin.
Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu, po odredbi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in na podstavi naredbe generalne direkcije posrednjih davkov z dne 29. junija 1925., št. 27.934, se bo vršila dne 2 0. septembra 1 9 25. pri podpisanem ekonomatu v sobi št. 15 licitacija za nabavko 2,320.000 obrazcev tiskovin po finančnem in trošarinskem pravilniku.
Tiskovine morajo biti izdelane samo po državnem vzorcu, ki je na vpogled pri podpisanem eko-noniatu.
Kavcija, in sicer naših državljanov 5 %, ostalih pa 10 % ponujene vsote, se mora položiti izključno po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do enajstih na dan licitacije pri podpisanem ekonomatu.
V ponudbi je označiti ponujene cene v dinarski veljavi (v srebru) tor jih napisati s številkami in črkami.
Ponudba mora biti kolkovana s 100 Din.
Vsak dražitelj mora izročiti ob vstopu v sobo za licitacijo na dan objavljene licitacije predsed-niku komisije reverz blagajne podpisanega ekono-mata o položeni kavciji in izpričevalo o nabavi-teljskih sposobnostih, naši državljani pa razen tega potrdilo o tem, da so prijavili svoj obrat davčnim oblastvom in plačali davek za tekoče trimesečje.
Ponudbe naj se predlože na dan licitacije, dne 15. septembra 1025. (do enajstih), v zaprtem in zapečatenem zavitku na naslov: «Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu. Ponudba za tiskovine ponudnika N. N.».
Ponudbe, ki dospejo po odrejenem roku, in brzojavne ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Ponudba, poslana po pošti, se vzame v poštev samo, če dražitelj v njej izrečno izjavi, da so mu vsi predpisani pogoji za licitacijo znani, in da pristaja nanje.
Pismeni pogoji, po katerih se izvrši licitacija, in vzorec se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri podpisanem ekonomatu (soba št. 15), pismeni pogoji pa razen tega (med uradnimi urami) pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu (soba št. 46).
Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu,
dne 7. avgusta 1925.
S 22/25—4.	1506
Sklep.
Konkurzna zadeva Vinka M a v k a, trgovca z mešanim blagom v Rakovcih, srez Ptuj.
Upravnik konkurznega sklada, dr. Adam Ban, odvetnik v Ormožu, imenovan s sklepom z dne 11. avgusta 1925., S 22/25—1, je razrešen tega posla. Namesto njega je imenovan dr. Franjo Lovrec, odvetnik v Ormožu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 13. avgusta 1925.
S 19/25—138.	1516
Sklep.
Konkurzna stvar: Franc Majdič.
Zaradi ugotovitve naknadno prijavljenih in onih terjatev, ki se morda še prijavijo do dne 28. t. m., se določa na ta dan ob 14. uri narok pri tem sodišču v sobi št. 9.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek II.,
dne 19. avgusta 1925.
C 61/25-1.	1522
Oklic.
Dr. Fran Kandare, odvetnik v Krškem, jp vložil zoper Katarino F 1 i s o v o, posestnico v Rajhen-burgu, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 2192 Din 50 p s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 1. septembra 1 925. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče Katarine Flisove neznano, se ji postavlja za skrbnika Jakob Artač, redar v p. v Krškem.
E 256/25—3.	1519
Dražbeni oklic.
Dne 4. septembra 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Šiška, vi. št. 686, in sicer: hiša št. 129 v Zgornji šiški z nepozidano površino parcele št. 383/8, parcele 383/9 (njiva) in parcele št. 383/11 (travnik).
Cenilna vrednost: 129.669 Din; vrednost pri-tekline: 20 Din: najmanjši ponudek: 68.109 Din 33 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 18. julija 1925.
E 260/25—8.
Uradni popravek.
V dražbenem oklicu z dne 25. julija 1925. (Uradni list 79 z dne 20. avgusta 1925., str. 543), ki se tiče prisilne dražbe nepremičnin vi. št. 53, katastralna občina Brezovo, in vi. št. 122, katastralna občina Žigarski vrh, določene na dan 4. septembra 1925. ob desetih pri podpisanem sodišču, naj se popravi najmanjši ponudek tako, da se glasi: 48.184 Din.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic na sodni deski podpisanega okrajnega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 20. avgusta 1925.
E 300/25—10.	1460
Preds. 841/4/25—1.	3—2
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni kakor tudi drugje se odda sodniško mesto.
Prošnje naj se vlože do dne
2 0. septembra 1 9 25. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 79.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 14. avgusta 1925.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek II.,
dne 9. julija 1925.
Sa 11/24—33.	1485 |
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Franca Remica, trgov-; Šmartnem na Dreti, je pravnomočno končano, j
ca v
ker se je prezadolžonec z upniki poravnal.
C I 760/25.	1389
Oklic.
Marko Bohi, posestnik v Zgornji Velki št. 176, in | Ivan Kramberger, posestnik v Svečanah, sta vložila zoper Marijo Hafnerjevo, posestnico v Ploder-šnici, tožbo zaradi priposestvovanja.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 1 L septembra 1 925. ob četrt na devet pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče Marije Hafnerjeve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 9. avgusta 1925.
Dražbeni oklic.
. Dne 10. septembra 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gornja Bistrica, vi. št. 150.
Cenilna vrednost: 30.696 Din; najmanjši ponudek: 17.130 Din 70 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začu Ikom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 2. julija 1925.
E 186/25—10.
1518
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 11. avgusta 1925.
S 25/25—2.	1513
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Mihaela Schmidta, trgovca na Dunaju, VH., Neubaugasse 7.
Konkurzni komisar: Ivan Sernec, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Iran Hojnik, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov za izvolitev odbora upnikov ali predlaganje drugega upravnika mase pri okrožnem sodišču v Mariboru v sobi št. 83 dne 31. avgusta 1 9 2 5. ob devetih.
0	Konkurzni upniki naj prineso s seboj dokazila za dokaz verjetnosti svojih terjatev. Pri istem sodišču je oglasiti do dne 1. oktobra 192 5. terjatve upnikov, tudi ako o njih teče prävda. Upnikom, ki jih oglase kesneje, se utegnejo naložiti s tem pro-vzročeni stroški; taki upniki ne morejo prerekati prej ugotovljenih terjatev in njih terjatve se pri prejšnjih razdelitvah ne uvažujejo.
Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Mariboru v sobi št. 83 dne 14. oktobra 192 5. ob devetih.
Inozemski upniki morajo imenovati pooblaščenca za vročbe, stanujočega v tuzemstvu; drugače se jim postavi pooblaščenec na njih nevarnost in stroške.
Kdor ima prezadolženčeve reči v hrambi, mora to naznaniti upravniku mase.
Nadaljnja naznanila v konkurznem postopanju se izvrše po Uradnem listu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 14. avgusta 1925.
A VII 213/25.	1515
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Janez Cafuta, posestnik v Velikem Okiču št. 14, je dne 19. junija 1925. umrl.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču do dne 21. septembra 1 9 2 5. v sobi št. 18 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL,
dne 15. avgusta 1925.
E 147/25—8.	1512
Dražbeni oklic.
Dne 4. septembra 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 45, 552, 1267 in 1413.
Cenilna vrednost: 13.240 Din, 494 Din 95 p, 4428 Din 37 p in 2375 Din 75 p.
Najmanjši ponudek: 8826 Din 66 p, 329 Din 85 p, 2952 Din 25 p in 1983 Din 85 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 27. junija 1925.
Sklep.
Izvršilna zadeva Leopolda Hafnerja, posestnika v Škofji Loki št. 100, zoper Jerico Bradeškov o, posestnico v Zadobju št. 22, zaradi 5990 Din (23.960 kron) s pripadki.
Na prisilni dražbi z dne 4. avgusta 1925. se najnižji ponudek ni dosegel, ker ni bilo nobenega kupca. Zaradi tega je izvršba po prisilni prodaji zemljišča vi. št. 178, katastralna občina Lučne, dovoljena s tukajšnjim sklepom z dne 2. maja 1925., opr. št. E 186/25—1, po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od družbenega naroka se ne more predlagati vnovična uvedba izvršilnega postopanja.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II.,
dne 4. avgusta 1925.
P 29/25—4.	1388
Sklep.
Ana Stanič, hišarjeva žena v Crešnjicah št. 26, je bila s sklepom z dne 7. maja 1925., opr. št. P 29/25—3, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Anton Stanič, posestnik na Crešnjicah št. 26.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 20. julija 1925.
P I 11/25—1.	1423
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 25. januarja 1925., opr. št. L I 17/24—14, je bil Franc Krajnc, posestnik v Botkovcih št. 20. zaradi slaboumnosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Jakob Vnuk, posestnik v Zagorcih.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 21. februarja 1925.
L 4/25—3.	1481
Razveljavitev preklica.
Popolni preklic Ivane Vončeve, (Vonča), posestnice v Bevkah št. 48, izrečen zaradi zapravljivosti s sklepom z „dne 17. decembra 1900., P 75/00, je razveljavljen.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek L,
dne 18. julija 1925.
Št. 815/25.	1502
Objava.
Gospod dr. Raimund Sadnik, odvetnik v Ptuju, se je odpovedal izvrševanju odvetništva ter je bil izbrisati iz imenika odvetnikov.
V	Ljubljani, dne 18. avgusta 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
Št. 819/25.	1503
Objava.
Gospod dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Ljubljani, se je odpovedal izvrševanju odvetništva ter je bil izbrisan iz imenika odvetnikov.
V	Ljubljani, dne 18. avgusta 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
Št. 823/25.	~	1504
Objava.
Gospod dr. Fran Kandare je naznanil podpisanemu odboru sub pr. z dne 17. avgusta 1925., št. 823, da se preseli v treh mesecih s svojo pisarno iz Krškega v Ljubljano.
V	Ljubljani, dne 18. avgusta 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
Št. 1921/16.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. avgusta 1925.:
701 Din 25 p; 1 srebrn obešalnik; 1 štampiljka iz medi z napisom: «Jožef Urbančič Ljubljana»; ena kuverta z napisom: «Kemična tovarna Moste», glaseča se na ime: Senica Matija, v njej 416 Din; dva ključa iz aluminija; 1 bankovec za 1000 Din; 1 denarnica, v njej 515 Din, 1 potni list na ime: Tavčar Andrej za nakup 2 prašičev in nekaj drugih listkov; 1 kobila rjave barve z belo liso na čelu; 1 moški dežnik; 1 zlata naprsna igla z 1 briljantom; 300 Din; 1 zlata verižica in 1 mala damska srebrna ura; ena listnica z bankovcem za 1000 Din; 1 zelena pletena volnena jopica; 1 denarnica z bankovcem za 100 Din; 1 damska srebrna ura; 1 listnica s 140 Din in 1 papirnatim blokom; 1 zlat uhan z veliko rdečo koralo; 1 pes volčje pasme; 1 zlata podolgasta naprsna igla z rožnatim safirjem; 1 ročna torbica, v njej ročno delo iz čipk; 1 bankovec za 100 Din; 1 torbica, v njej 50 do 60 Din, 1 ključ, 1 notes in 1 loterijska srečka; 1 ročna torbica, v njej okoli 2000 Din, 30 ameriških dolarjev in 1 recept zdravnika drja. Šlajmerja; 1 delavska knjižica, izdana po županstvu v Predosljah, na ime: Luskovec Jože; 1 srebrna damska ura na rjavem usnjenem jermenčku.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. avgusta 1925.:
1	damski dežnik z odlomljeno palico; 1 svilena ročna torbica, v njej 1 bel robec; 1 svilena ročna torbica, v njej manjša vsota denarja, 1 robec in on ključ; 1 ključ z vtisnjeno številko 14.262; 1 žepni robec z monogramom «I. K.»; 1 ročna torbica, v njej manjša vsota denarja, 2 ključa, 1 rožni venec in 1 žepni robec; 1 ročna torbica, v njej 1 glavnik,
1	robec in 2 računa na ime: Dougan; 1 kanarček;
2	bankovca po 100 Din; 4 ključi na obročku; ena udomačena lisica; 1 ovitek mašne knjižice s 35 Din
75 p; 1 denarnica z večjo vsoto denarja; 1 torbica, v njej manjša vsota denarja, 1 robec in 2 srečki državne loterije; 1 listnica z večjo vsoto denarja; 1 knjižica «Pravne pripovedke sv. Cirila»; 1 pes doberman; 1 petkronski srebrni novec; 1 angleški ključ firme «B. K. S.» št. 84.599.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1925.
Št. 889.	1520 3—1
Razglas o ponovni ofertni razpravi.
Zaradi nepovoljnega izida ofertne razprave o oddaji popravil litijskega mostu, dovoljenih z odlokom gradbene direkcije v Ljubljani z dne 24. julija 1925., št. 5171, v znesku 90.000 Din, se razpisuje druga ofertna razprava ob enakih pogojih, kakor je bila ofertna razprava razpisana dne 30. julija 1925., št. 775, in objavljena v Uradnem listu 74, 75 in 76,
na dan jg septembra 192 5. ob desetih v pisarni okrožne gradbene sekcije v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Okrožna gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1925.
Št. 4248/11.	1514 2—1
Razpis.
Na podstavi člena 82. zakona o državnem računovodstvu se razpisuje na dan 10. septembra 1 925. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo:
2 vagonov krajnikov (smrekovih ali borovih), 4 m dolgih.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. avgusta 1925.
Št. 4313.	1521 2—1
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 11. septembra 192 5. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo:
6 tabel črne železne pločevine 1000 X 2000 mm X 10 mm.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 22. avgusta 1925.
------...............
Razne objave.
Št. 31.336/1925.	1510
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje javno pismeno ofertno licitacijo za izvedbo obdanišča v Jurkovičevi ulici. Ponudbe se morajo glasiti na vsa dela, navedena v stroškovniku; v enotni obrazec stroškovnika se morajo uvrstiti onccne cene za poedina dela.
Cene morajo biti svojeročno napisane, dotične skupne vsote točno zmnožene in seštete, končna vsota pa napisana s številkami in črkami.
Ponudbe, opremljeno s kolkom za 100 Din. se morajo izročiti zapečatene v zavitku : oznako: «Ponudba» v vložnem zapisniku okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Starčevičev trg 18, v pritličju, najkesneje do enajstih dne
31. avgusta 192 5.
Jamčevino, v znesku 5 % za domače in 10 % za tuje državljane, od skupne vsote, mora položiti vsak ponudnik pri blagajni okrožnega urada ter pokazati potrdilo o tem komisiji ob odpiranju ponudb.
Za jamčevino služijo: 1.) nevinkulirane vložne knjižico priznane banko; 2.) gotovina; 3.) državni vrednostni papirji po borzni vrednosti; 4.) garancijsko pismo denarnega zavoda, registrirano pri generalni inspekciji ministrstva za finance. Na ponudbo morajo zapisati ponudniki izjavo, da poznajo dražbene pogoje in vse ostale okolnosti. Vsak ponudnik se mora izkazati s pismenim potrdilom pristojne trgovske in obrtniške zbornice, da je upravičen sodelovati pri dražbi ter izvesti to delo.
Ponudbe se morajo spisati na posebnem obrazcu, ki se dobiva prav tako kakor stroškovnik pri okrož-
nem uradu. Načrti, posebni gradbeni in dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem uradu.
Ponudbe, ki ne bi ustrezale pogojem ali ki ne bi dospele v odrejenem roku, se ne bodo vpoštevale.
Zaslužek se izplačuje do 90 % izvedene vrednosti na pobotnico, opremljeno s kolkom za O-S %. Pri končnem obračunu se izplača ostanek likvidiranega zaslužka z odbitkom 2 % za davek od vsega zaslužka.
V dobi razpisa dobivajo interesenti eventualne potrebne podatke med uradnimi urami pri okrožnem uradu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 20. avgusta 1925.
1517 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. avgusta 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga,. ............ 492,103.797‘34
Posojila....... 1.128,868.276-89
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...... 1.186,367.906-76
Račun začasne zamene ....	366,054.629" 54
Dolg države................... 2.966,355.034"	—
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic	.	2.138,377.163" —
Saldo raznih računov.	.	.	.	.	1.094,511.105-67
paBiva.	9.373,437.913-20
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 27,982.900" —
Rezervni fond................. 6,262.658'49
Novčanice v tečaju............ 5.824,709.920"	—
Državni račun začasne zamene.	366,854.629'54
Terj atve države po raznih računih	7,077.797"12
Razne obveznosti.............. 927,830.415'05
Terjatve države za založene domene ........................  2.138,377.163"	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	74,342.430"	—
9.373,437.913"20
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1505 Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imel
«Slograd»,
slovenska gradbena in industrijska delniška družba v Ljubljani,
v četrtek dne 10. septembra 192 5. ob sedemnajstih (ob 5. uri popoldne) v prostorih Slavenske banke, d. d., podružnice v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1924. in absolutorij upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
4.	) Razdelitev čistega dobička.
5.	) Dopolnilna volitev upravnega sveta.
6.	) Dopolnilna volitev nadzorstvenega sveta.
7.	) Slučajnosti.
* * *
Iz § 1 6.:
Na občnem zboru dobi vsakih 20 delnic po en
glas.
Zaradi glasovanja morajo položiti delničarji najmanj šest dni pred občnim zborom svoje delnice pri družbeni blagajni ali pa pri Slavenski banki, d. d., podružnici v Ljubljani.	Upravn. ^
1501 3—2 Poziv upnikom.
Kmetijsko društvo na Ljubnem, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo, se je razdru-žilo ter je prešlo v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi.
Josip Zagožen s. r.,	Valentin Sušnik s. r.,
likvidatorja.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.