Poštnina plačana v gotovini. Prihaja vsako nedeljo. — Cena : »Naši Novin» je na leto 40 D. na potleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok75par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v DolnjhLendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HRRI LEOPOLD ev. p. duhovnik. I. Leto 12. štev. Dolnja Lendava, 8. augusta 1926. Cena edne številke 1 Dinar Zaslepljenost. Strasti človeka oslepijo..Strasten človek nemre pravično soditi. On samo tisto drži za dobro i spametno, kaj je njegovoj strasti ugodno. Strasti so vnogovrstne. Strast je na primer pijančivanje. Pijanec je zaslepjen od strasti popivanja. Zaman njemi razlagaš, ka je popivanje škodlivo, on toga ne previdi, ar. je zaslepljen °d tiste omamljenosti, v štero ga Pijača spravi. — Edna druga strast je strankarsko politikovanje. Politikarje so zaslepljeni od svoje strankarske politike. Oni samo tisto držijo za dobro i čedno ka je njihovoj Stranki ugodno, ka odgovarja predmeti i čili njihove strankarske politike. Zato mislijo, ka je obsoj njihove stranke živlenska potreba liistva. Zdržati svojo stranko, razširjavati jo, to je njihova strast. — Ta strast je ravno tak nevarna, kak pijančivanje. Ar strast strankine politike ravno tak oslepi človeka, kak omamljenost od alkohola. — Zato vsaki poli-tikar svojo stranko drži za najboljšo, za jedino dobro. Vse, kaj njegova stranka govori, dela i dosegnoti šče, vse se njemi dobro i čedno vidi, či ravno je liidstvi iako škodlivo. G. poslanec Klekl je tudi eden takši zasljepljeni strankarski politikar. Oslepila, oma-™da ga je politika njegove stranke. ato ne vidi, kam ga je odpe-lala ta politika. Ešče zagovarja to politiko, štera nam je porušila naše stare cerkvene i šolske pravice, štera nam je drflgo ne prinesla, kak neznosne davke. On vidi napake drugih političnih strank, ali napak svoje stranke nevidi. Njegova stranka njemi je sveta nevkanjliva. Zato što ne drži z njegovov strankov tisti je Pred njim ne dober krščenik. Mi drudi pa, šteri smo ne zaslepljeni od strankarske strasti, vidimo, kaj je njegova stranka samo po imeni i katoličanska, vu istini je pa poganska, ar zagovarja ropanje, zatiranje i laži. — Iz zgodovine se on nikaj nešče včiti, nešče viditi, kakša pogibelnost je prišla z toga, ka je negdašnja vogrska katoliška liidska stranka šovinistična bila i so zatoga volo ravno ti najboljši katoliki, Slovaki izto-pili ž nje. — jeli so Slovaki stem proti svojoj veri delali? Gotovo ne. Ali g. Klekl de zato v svojih listaj nadale tiidi ogrizavao novo prekmursko stranko, ka proti ka-toliškoj veri dela. — O ti nesrečna zaslepljenost! G. Klekl je vu svojih „Novinaj" javno razglase istinske i namišljene slabosti drugih duhovnikov. Gda so njemi pa očitali, ka je to grešno ogovarjanje, sumničenje i drzno sudjenje, te je pa pobožen obraz napravo i etak pisao: „To bi se samo tak lejko trdilo, či bi se pokazalo, kak sam je bantiivao, jeli spolenom, s ko-lekom, pesnicov, jezikom; i s kem sam mazao, jeli z erdečov farbov ali svetlim biksom ali rečmi itd.?“ Gospod poslanec, bivši dober duhovni paster, je to ne popolna zaslepljenost ? Vi več nevete, kaj je to: ogovarjanje, sumničenje i drzna sodba? Zakaj pa te to zavijanje ? Priznati svoj greh, to je pošteno i Bogi prijetno. Svoj greh z božnimi fretami zakrivati, to je pa grdo i novi greh. Prekmursko vučitelj-stvo. V zadnjoj številki Novin prekmurskega vučitelstva eden zastopnik pod tem naslovom piše, da neodvisna prekmurska stranka ločiti šče vučiteljstvo od naroda i narod nahujskati na vučitelstvo i dale Piše, da so oni na straži. Mi prekmurskomi vučitelstvi z jčistov diišnovestjov i odkrito povemo, da je naš namen nigdar ne bio — ločiti narod od vučitelstva, nego zato smo, naj se prekmursko vučiteljstvo resan na tisto stubo zdigne, na šteroj je stalo i naj samo vozapre (iste kotrige z svojega društva, štere so ne na ponos, ne na poštenje vučiteljstvi, nego na nikoj spravlajo njegov zgled pred narodom. Ar naš narod preveč dobre oči ma i hitro previdi, štero je te pravi, te istinski vučitel i šteri ne. Nadale bi naše želenje od vučitelstva to bilo, naj se v nikšo politiko ne meša, naj ne bode član nikše stranke, ar je stem samo na kvar včenje, z toga najvekši kvar ma šola. Vučitelstvo naj ne politizira, nego naj svoje delo, svojo dužnost dobro odpravla, naj bode šola resan vzgojitelca naroda. Prvle so vučitelje preveč dosta delali za narod, brezi politike, ne samo v šoli, nego zvtin šole tiidi. Pri vsa-koj šoli je bio cipičnjek, gde so deco i ešče odrasle Ijiidi včili ci-piti, gde so gojili lepe cipike i tak si je naše ljudstvo lejko zasadilo drevje. Ali zdaj je vse to minolo. Gospodje vučitelje se stem trno malo brigajo, pa to bi bila tista variga, štera bi narod i vučitelstvo vkiiperprikapčila. Zato se pa ne smele čudiivati, da več nikšega vpliva nemate na ljudstvo, i to zato ne, ar nepoznate našega ljudstva dušo. Prekmurskega vučitelstva eden zastopnik pravi: »nasloniti se šče-mo na narod i poslušati ščemo narod«. To ste preveč dobro i lepo povedali i to je tiidi pravilno, da poslušate na narod. Do etiga mao smo ne vidli, da bi poslušali na narod. Naš narod vam to krči: Včite našo deco v krščanskem dii-hi, včite našo deco bole i bogš% kak do vsega mao. Tak mislim, či si trezno misli, ešče prekmurskega vučitelstva te zastopnik more pre-viditi, da je v dosti mestaj, v več prekmurski šolaj falio pri včenje krščanski diih, v ednom mesti se je zgodilo, da je vučitel to pravo deci, naj duhovnika zliičajo z kamenjem. Samo to ščemo, naj vsaki vučitel, ki v Prekmurje pride, pravi krčanski vufitelj bode i naj poštiije našega naroda gorečo i čisto vernost. Ar ki je proti veri, on je proti našemi narodi. Nadale vam naš narod to krči: včite našo deco bole, bogše, kak do vsega mao. To previditi more naše prekmursko vučitelstvo, da se naša deca preveč malo navči v šoli. Pa to bi ne smelo tak biti, najmreč ne zdaj, gda na ednoga vučitela več dece ne pride 40—60. Ka bi se pa te zgodilo, či bi tak bilo, kak prvle, da je eden vučitel meo do 150 i ešče več dece? Zastopnik prekmurskih vuči-telov nadale piše, da bodo prekmurski vučitelje kak eden mož, proti nam stali. Oh siromaček »zastopnik« prekmurski vučitelov, ali si pa stem lepi udarec dao vučitelstvi. Stem ste pokazali, ar ste proti narodi i ne žnjim, stem ste pokazali, da je vam deveta briga se truditi za narod, vam je samo to glavno, naj se prekmurski narod vtopi v morji Slovenije i naj naš narod bilja, dela, triidi se za driige dobrobit. Stem ste pokazali svoje zobe, ali to si zapomni tiidi naš narod, šteri je svoj najdragši kinč, svojo deco zaviipo na vas. Mi smo ne napadali prekmursko vučitelstvo, či smo kaj pisali od vas, srno pravico pisali, naš krtih je nigdar ne bila laž i ne bo tiidi. Za pravico se bomo vsigdar vojskiivali, pravico povemo vsako-mi, ešče »zastopniki* prekmurski vučitelov tiidi: I to zato, ar smo za svoj prekmurski narod, ar njemi ščemo pomagati i ga osloboditi od tisti, šteri ga cecajo, šteri ga gulijo. Mi se o več hodili i hodimo med našim ljudstvom, mi ga vidimo, kak žmetno je njegovo delo, zato pa ž njim držimo, ž njim čutimo, ar njegova krv teče v naši žilaj. Od vas pa, prekmurski vučitelje samo to želimo, probajte spoznati našega naroda diišo, delajte za njegov blagor na šolskom polji, pustite pri miri politiko, probajte včiti v kršćanskom diihi, naj tisto malo semen, štero je mati posadila v srce otroka, gorizraste v šoli i to naj bode drevo krščanske vernosti. Včimo S0 iz Svetoga Boga nebe, ki je stvoro morje i Pisma. I siiho zemlo. I bojali so se možje ... . * „ z velikim strahom i pravli so (Prorokuvanje Janosa I. |njemi: Kaj si to včjno? (Ar so 1 — 8'spoznali možje, ka ođ lica Go-„I včinjena je reč Gospodnova;spodnovega beži, ar njim je po-k’Jonaši, sini Amatiovmi govo-j vedao.) I pravli so njemi: Kaj reča: Stani gori ino idi vu veliki mo činili s tebom, da morje po-varoš" Ninive i predgaj v njem,,!pusti od nas? Ar morje je šlo i ar je gorprišla pred mč hudoba | se zdigavalo. I pravo njim je: njegova. I gori je stanojonaš, da Zemte me i vržte me v morje, i bi pobegno od lica Gospodnovga v Tarsis. I doli je šo v Jappe i najšo je ladjo idočo v Tarsis. I plačao je ladjino (vozarino) i stopo je na njo, da bi šo ž njimi v Tarsis od lica Gospodnovga. Gospodin je poslao veliki veter na morje i nastano je veliki vi-hčr na morji i ladja je bila v nevarnosti polama. I bojah so se ladjarje i kričali so možje k Bogi svojemi. I vrgli so v morje posodo, štera je bila na ladji da bi jo olajšali. I Jonaš je dolistopo v znotranji prostor ladje i globoko je spao. I prišo je k njemi krmilar i pravo njemi: Kaj spiš ti tak globoko? Goristani, za-zavlaj Boga tvojega, či se morebiti zglčdne na nas i ne preidemo. — I pravo je eden mož pajdaši svojemi: Hodte, poskušajmo usodo i zveimo, zakaj nam je ta ne-vola. I poskusili so i spadnola je usoda na Jonaša. — I pravli so njemi: Naznani nam zavolo kakšega zroka nam je ta nevola, štero je tvoje delo, štera je tvoja zemla, i kam ideš ali z šteroga naroda si? I pravo njim je: 1 e-brejec sam i bojim se Gospodna popOsti od vas morje, ar znam, ka je zavolo mčne prišo te velikanski viher na vas. I veslarili so možje, da bi prišli do stihe zemle, i ne so mogli, ar morje se gibalo i zdigavalo nad njimi. I kričali so k Gospodni i pravili so: Prosimo Gospodne, da ne pridemo zavolo žitka toga človeka, i ne piisti na nas nedužne krvi, ar ti gospodne, ka šččš, činiš. — I vzeli so Jonaša i pustili so ga v morje, i henjalo je morje od zburkanja svojega." Prekmurski Jonaš prorok se nešče dati vrčli v morje, ka bi se valovje pomirilo. V Srbiji se vršijo velike agitacije za občinske volitvi. Poslanci, ministri so vsi na agitacijaj. Vendar je že naprej vidno, da radikali bodo na celom fronti zmagali. Ninčič i Uzunovič na Bledi. Ninčič, zunanji minister se je odpelo na Bled, da poroča kralji o zadnjih dogodkij, ki so se vršile na bolgarski meji. — Za njim je šeo tiidi ministerski predsednik Uzunovič. je ne posrečilo. Komaj zapusti Franč iška vojska kako mesto, že se pa pokažejo uporniki. Blizu Damaska je že franconska vojska, štera ma tam 8 jezero vojakov se že 10 dni vojiije, pa nemre je premagati. Politični glasi. Vlada ukine oddelek za Slovenijo pri notranjem ministri, ar vlada ma glavni cil, da kak naj več lejko prišpara. Ta odredba je za Slovenijo veliki vdarec, ar ta ukinitev poaieni zapostavljenje Sloveniji. * Na ministerskij sejaj so razpravljali, da Prekmurje prikapčijo k Horvatskoj. * Španskega diktatorja so šteli umoriti. Primo de Rivera se je z automobilom pelao na alomaš. Med pot-jov je neki delavec pognao veliko bodalo na auto. A bodalo se je vpičilo v s c. Driigi auto, šteri se je pelao za njim, ga je povožo atentatorja i me je potro nogo. Atentatorja so zaprli. Nedelja po risalaj edenajsta. Boj na bolgarski meji. Več komitačov je vdrlo v našo državo. Graničarje so to vja-vili i so dobili ukaz, da naj idejo nezaj, dokeč ne dobijo pomoči. Tii se pustili v ogenj, šteri je dva dni trpo. Tii je prišla kavalerija i je komitače pregnala. Turki kupujejo orožje. Turčija je kupila v Angliji 100 jezer piikš z bajaniti i veliko zalogo municite. To pomeni, da se še ne bo vršila razorožitev, liki ravnok se na vsej krajaj oboružu jejo. Sirija ne miruje. Vstanje Sirije proti Franciji je že skoro po vsoj deželi razširjeno. Francoska vojska je se poprobala, da bi zadišila to vstajo, pa se joj »Glubemi i nemomi - so odprla viiba njegova i razve« zalo se je vezalo jezika nje« govoga i prav je gueao (sv. Marko v VII. tali)«. Velik siromak je človik, če je betežen, to vidimo iz danešnjega sv. evangeliuma. Jezus se ga je usmilio i ga je ozdravo, kaj nas zagotovi sveti Marko, ki pravi: Nemomi se je razvezalo vezalo. Zgodi se pa, da imamo vse ko-trige našega tela zdrave, samo jezik on je betežen, hudoben ne gučimo prav. Človik je korona vsej božjih stvari, tiidi že zavoljo jezika. Pa denok voda požre toliko liidi, ogen jij toliko ne požge i meč ji j toliko ne poseka, keliko jij betežen, hudoben jezik pokoplje. Sveti Dtij pravi: „Dosta jij je pod ostrim mečem padlo, pa ne te-liko, koliko jij je po svojem jeziki poginolo (Sir. 28, 22)“. Zato ima sv. Jakob apostol prav, ki pravi: „Tiidi jezik je ogenj, ve-soljnost hudobije. Jezik je postavljen med našimi kotrigami, šteri ognusi vso telo i vužiga kolo našega življenja, vužgan od pekla (Jak. 3, 6).“ Pa Jezus nam gaje Podlistek. Siroče. III. Siroče med siročetama. Bogat Jožef se je pisao, bar se je v siromaštvi narodo i v celom svojem živlenji je siromak bio. Žena me je prezgodaj mrla. On bi tiidi lejko živo, vej je samo 30 let bio star, da se je z kobilami vred prevrgeo v grabo. 10 akovov napolnjen lagev ga je razmtizno. Dvej malivi diteti sta ga zobston čakali doma. Siročeti sta ga zobston čakali eden-dva tjedna, še več mesecov . . . . ne čiiti od njega nikaj. Doma še zviin dve deteti je čakala tiidi Žužana ga domo i se je večkrat jako znemerjala. Žužana je vzgajala to malo deco i ne čudo, da je kamra začela postajati vsigdar bole prazna, ka se je znemčrjala, zakaj ga nega domo. V začetki je Žužana to malo deco troštala. Malo, komaj 6 lel staro Aniko je večkrat k sebi v naruče žela i njene lepe vlase gladila i joj je pripovesti pripovedala. Tak tildi malomi 5 let sta- rom! Jožek! delala. Dugo je je držala stakšimi pripovestimi i je troštala, da ajfek že pridejo domo, i celi voz fiig, cukra, ženilo, šifrice pripelajo. Malomi Jožeki so se že oči svetile ji je vse to vido pred sebov. Anika pa je nerve poslušala pa je vervala, pa tiidi ne Žužanovim rečam. Dva meseca je dugo vreme! V tem vremeni so čakali, čakali, da pride . . . pa je vse zobston .... Ajteka nega domo. Na zadnje je tiidi Žužana zgubila trošt. Več jima je ne prepovedavala. Vsigdar je bila čemerna, srdila se je i sta dve malivi siročeti ne viipale več pitati od ajteka, liki sta se samo na milo jokala, ar je Žužana večkrat na njiva skričala: Tii vaj pustim! Sam Bog vidi, da i ne znam z vama kaj delat. Mamica — je pravila mala Anika — što pa te da nama jesti ? Sto? nišče? Od glada merjeta! Ne boste viiva prviva. Na to se je obrnola, pa je šla v Skedenj nikaj iskat. 1 več krat je že šla od hiše, do hiše pa je kodivala. Takrat je vsigdar v sebi pra- vila: Še tri dni bom čakala i či vajni oča ne pride domo, vaj ostavim tti. Malivi siročeti sta se vsigdar bojali, da so pritekli tej 3 dnevi, da je Žužana zapustij, pa je denok ne imela nesmi-lenoga srca, da bi ji zapustila, i bi mogli od glada mrejti. Ednok pa jako čemerno pride do-' mo, dr je nikaj ne dobila, ko je šla pro-! sit. Ljudje so se je že navolili. To je pa za njo že preveč bilo. Jaj! ti lačni! ... je kričala tu mate I pa jejte! Samo eden košek kritja sam vama prinesla. Izdaj molita! Ponovim či do zajtra oča ne pride domo, za gotovo vaj tti pustim! Jožek je milo gledao na Aniko, a ona ga je pa k sebi potegnola i z rokov božala, i med tem so joj britke skuze kapale na glavo Jožekovo. Pogled-neta oba na Marijin kep, šteri je viso ober stola. Samo v njoj sta lejko imela viipanje, zato je pravila Anika: Molival Šepetala sta. Žalosten položaj v ste-rom sta bila, sta ne mogla z rečmi povedati, samo molila sta „Očenaš", v šteroga sta vlila svojo prošnjo, trplenje i viipanje. Ka sta prišle do konca, sta se pa začnola od začetka, tak da bi prisiliti štela Marijo, naj jima bo mati. Med tem se je že mračilo. Voni je mrzlo bilo. Mrzeo voter je pihao, tii i tam je od vetra okno zadregetalo. Žu-I Žana bi že lampaš prižgala, či ne bi še molila. Čujete — se oglasi mali Jožek — že idejo ajtek. Idi nekam — ka si to predstavljaš — zamuvila Žužana. Pa ja! nikak ruži — je trdio Jožek. Samo voter piše. Ne pa jaz čiijem, da nikak ruži — odvrača Jožek — mamica idte i poglejte -pa te vidli, ka so ajtek prišli. Samo idi ti! Ajtek si nunč ne misli da bi prišeo — se zdere Žužana. Še ednok prosi Jožek mamico, da naj idejo i pogiednejo, što da hodi voni. Žužana se je ne dala več prositi, liki je šla i poglednola. Kak je dveri gori odprla je notri stopi mali dečkec, ki od mraza trpetao. Lepo sejepoklono. Žužana ga je na veliko poglednola i ga je pitala: Ti pa što si? Jez sam Janči Šulekov — je bio odgovor. ozdravio, da je nam pri sv. krsti pravo: „Efeta!“ Ozdravljeni nemi je prav gu-čao. v reči prav je jedro navuka, ar ne samo gučati blebetati nepremišljeno, liki prav gučati je krstjanska dužnost v družbi, v to- Najdeni utopljenec. V Gornji-Radgonji se je utopo 18. julila pomočnik brivca Cividicija. Pomočnik se je kopao i ga je zgrabo krč. Vtoplenca so najšli pri Beltinci. Sobočka gimnazija. Minister za prosveto je odredo, da se v M. Soboč-koj gimnaziji v pridočem leti ne odpre varašiji. Ne opravljati, obrekavati. j sedmi razred. To je pa velika škoda za Pri živini i deli preklinjati, grdo1 Prekmurje, ar do roditelje daleč mogli gučati, zapeljavati, dražiti, psovati, svoi° deco P°šilati v šol° šde de i1 d°-lagati. Eden lažnjivi jezik celo s,a več košlal°' kak7.Sobo,i: Preilm“rie ves pokvari. Odgovor bomo mogli nema dati za vsako reč, tak nas je včio j gobočka pošta. Pošta v M. So-Jezus. „Povem vam pa, da za bot) je (Jo vsega mao v CiffrakovOm VSako ptisto reč, štero bodo ljudje hrami bila, ali v jesen se odseli v g. gučali, bodo odgovor dajali na Čeh trgovca novo zazidano hižo. Gda sodni den. (Mat. 12, 36)“. Zato pa niicajmo prav svoj Za svetovne bojne je že pravosodni mi-! prišlo do nesreče, je ešče neznano, nister bio. Mirni človek je bio, ešče nje-1 D01. Lendavsko veleposestvo, govi politični nasprotniki so ga ljubili. | Dol. Lendavsko veleposestvo je prekv-Njegovo mrtvo telo v Belgrad pripelajo' zeia Prva hrvatska banka od Janekovi- jezik. Kak odzdravljeni nemi vsa množica je hvalila Jesuša. Mi de pa država poslopje zidala za pošto v M. Soboti? Brezalkoholna krčma. To je ni-kaj novoga za naše Prekmurje i donok je istina, to je takša krčma, gde se nik tudi hvalimo i molimo i vtonu- :§a alkoholna pijača ne toči. I ta krčma cajmo svoj na čast. jezik, da bo Bogi je v M. Soboti, lastnik je Horvath Jožef. Prekmurci ne neste več svoje peneze v ! druge krčme za alkoholne pijače, štere so vam samo na kvar, nego či močni i zdravi ščete ostati, obiščite to brezal-_____ koholno krčmo. . .. „ Očo je zosmico. V pondelekgoj- Potrdjene agrarne pogodbe. . „ .... H, ?, J- Aprarni • • z • i. • idno se e z Turnišča Vidra Mihal mkaj agrarni minister je Odobrio 127 po-1 . . . J GLASI. godb, štere so sklenoli sobočki agrarni interesenti z zastopnikom veleposestva grofa Szaparyja, g. Dr. Vdlyi Aleksandrom. Pogodbe je minister zato po-trdo, ar je zemla bila odana za primerno ceno. Tiidi so že odane parcele v gruntovnoj knjigi . . prepisane na kiipca. Nadalnjo kupčijo Novine tudi na dalje toplo priporočajo. Od naše strani isto priporočamo, da Se kupuje zemla i pri tem opozorimo, svado svojim oženjenim sinom. Na zadnje sta se zbila i sin je vroke zgrabo eden kiihinski nož i tistim je zosmico očo. V bitji sta oba dobila vdarce, stari Vidra je zavolo bitja tožo sina. Stvar je tak v Lendavo pred sodnijo prišla. Tobak v kukorci. Nekak je gla- i na državni stroškaj ga pokopajo. Polska ustava. Polski parlament se je z velkov večinov zglaso za spremembo ustava, samo socialisti so bili proti torni. Stem sta vlada i državni predsednik dosta vekšo moč dobila, kak sta pa prvo mela. Nove volitve na pol-skom ešče samo v jesen 1927-ga leta bodo. Po spremembi ustave narodne manjšine tiidi vekše pravice majo, ukrajn-ci so svojo univerzo dobili. Strela je bujla dečka. Augusta 1-ga je veliki viher bio na Runarskem, grmelo i treskalo je i prišla je tiidi toča. Strela je vdarila v edno hižo, v šteroj je cela družina vkiiper bila, driigomi se je nikaj ne zgodilo, samo edenajstlet star dečko je osto mrtev. Strelo se je. V soboto so v Blagovici ednoga mladenca najšli z prestre-Ijenov glavov. Ar je ne dobo dela, zato se je dojstrelo. Doma je z Štajerskoga, z nikšim starim revolverom se je strelo v glavo. Anglija je orožje odala Turčiji. Anglija je odala Turčiji 100.000 pušk z bajoneti i veliko municije. Opo-zicialni listi preveč oštro pišejo proti ča. Tak se čttje, da se bo v kratkom vremeni celo veleposestvo parceliralo. Tak pa dosta zemle bo k odaji. Proščenja. Rejtka je vesnica, kje ne bilo bi male kapelice i zdaj v letu ne proščenja. Vsaj je to dobro, či je proščenje, vej proti temu nemam nikaj. Liki ka pride po proščenji tisto, tisto .. Navadno, da je v tisti vasi tildi muzika, ples, pijančevanje, norenje, bitje itd. So vesnice, kje ne sme biti muzika na proščenje i to je jako čedno. Pa tiidi ta prepoved se da vozaspilati tak, da či je na peldo proščenje v Gančani, te je muzika v Beltincij i v Lipovci. Či je v Lipovci proščenje, te je muzika v Braton-cij i v Gančani. Ka je pa pri muziki? Tam fantje pijejo, plešejo, spevlejo, ko-nejo, bijejo se, potem pa kričijo, jočejo . ... pa to je vse zavolo proščenja . . ai je muzika, ples. Fantje ! — da te meli pamet? Na tihem vam pošepetnem stari prigovor: „Mladost norost — starost žalost". — Igla. Beletinci bi skoro dobili alomaš, pa so svalili samo telko, ka je alomas od Beltince samo 3 km. deleč na lipovsko} zemli pri Bratoncij. Zato se pa angleškomi vojnomi i zvunskomi minl-;zfdii: da nunski človik se pripela na stri, ar je to delo proti duhi Društva ialomas’ sten n0sl Ime ->BeltlncI<<> da ne narodov |vej kama naj ide i nejde ne v Bfa- Mrtvoga bodo obesili. Voditel'tonce’ ne v Lipovce’ še menie v Bel- mladiturkov Kara Kemal se je dojstrelo, l tin"e’ liki zaviie v strto smer 1 Pride v Rakičan, ali v Muzge, ar se Beltinci volo”napada na < S aIomaša ne vidii°- Rakičan se pa vidi. To se je že zgodilo. — Alomaš bi skori gda so ga aretirati ščeli. Že dugo ga je policija iskala za Qn finanPnm Hi lifiHio w'irM i Kemal pašo i zato so aa tudi na smrti JC so inancom, ljudje vec mest. v ku- osodllLPpred očmi policajov se je stteloJmeli beItinčarie. ^iko bi tudi skoro korci tobak majo posajeni. 1 v Turnišči i v Gomilici so resan najšli tobak v kukorci. Pri šteri so najšli, so je gori- da se prodala do zdaj v Soooti samo j §*as'p- nePlodna zemla, to je mladi gozdiči,! Mrao je pravosodni minister. '°§ i pašnjeki po 5 (pet) dinarov klafter.; Naš pravosodni minister Marko Gjuri-minister vzemejo tak za primerno1 Čič je v tork noč mrao v Karlsbadi, ^no, či se odavle splošno za 5 Din. lgdz se je vračo. On je bio eden prvak klafter. i radikalne stranke i dober prijatel Pašiča. Ka pa iščeš tii? Mater iščem! I tti prinas? — ga začudeno pita ^hžana. Jako sam lačen, dajte mi jesti. — te si pa v jako dobro mesto prišeo pravi Žužana — mi tiidi nemarno ni-kai za jesti. Janci je pa na stoli opazo malo j^.^ krtija 1 ■ ■ ..... - . . . J ■ more Anika, da od Boga je dobo; a mali Jožek pa, ka pa či je od Marije dobo. — Istino mate deca — veselo jim odvrne Žužana. Marija lejko vse da. Ravnok ste zdaj molili, i prosili i ona vas je že posliinola i tega je poslala Že Njegovo mrtvo telo obesijo, ar je na smrt bio osojen. Velka povoden. V Siski je povoden velko škodo napravila, voda je dva metra visiko stala, na poli je vni-čila kukorco, na travnikaj je odnesla dobili, pa jo zato dobijo, vej de po beltinskem šla, nabo deleč od njih samo 1 km. Samo denok nikak vse to na skriž hodi, ar eletriko do meli, pa jim ne bo svetila. Svetila bo v Bratomci, v Rakičani, Murski-Soboti. — Alomaš vse de si moglo kiipuvati i to je pitanje skem, ar nema penez? Velki svetek v Ljutomeri. Eto-ga meseca 8-ga, v nedelo odkrijejo spomenik dr. Franc Miklošiča, ki je eden najvekši jezikoslovec bio. Predpoldne-vom ob 11-i vori bo držana boža služba. Dijaki so zbili profesore. V Sassavi na gimnaziji je na konci šol-k nam. Že vidim, da te pejnezi nam | skoga leta je od 72 dijakov samo tri Zeme na sebe robeepazban- Ja i tak z velikimi očmi gledao na kasa nikaj pejnez> Ne bojte seodglada da bi se ga vsakši mogeo srni- že ne bomo mrIi< Včasik prjnesem Daj Z f tUdi J°Žek Šepetn° Aniki: ™eso, melo. Zdaj vas že ne zapustim. Anika zad l, SV-: Med!T me da Pl> ša 1= -M P'avila, pa je bežala litroma jo aMe 'T ^ Veselila se je, dajo] Žužana j “ gala; Zdaj si lejko prste ližeta Ko-1 Pa ^ 56 m edn°k Sp0Z_ divati pa več nejdem Pejnez na ^ naJ°‘ D°Sta S° Si 06 liki PokIek“ nemam. ' ' * 1 P j nejo pred kejp blažene divice Marije i Pa bi niicali pejneze? — pjta maij!! mol!i°- Anika je molila naprej. Jožek popotnik. — Perše, da bi niicali _|^e naibole glasno m°lo, a Janč! je tiidi pravi Žužana vej ti tak nemaš’ — ^ Pokazao’ da zna moliti< kak ga Je nav-Pa mam — se je poštimo mali Janči - j čila niešova Pokojna mati. — Zdaj je 1 zeme naprej bankaš i da Žužani. Ka1 tak ČUt0’ da de že skoro PriciIi’ ka te Žužana v bankaši vidila dosta pejnez 1 naide tisto mater’ ster0 išče----Na pokošeno seno. Ljudstvo nikaj nema;! Pa je na liickem, majo eletriko, pa jim ne bo svetila. Zakaj? Ar, kak se guči, do tak, ležej svoje podpise davali ništernimi za vsakšo bedarijo. — Igla. Pri barberi mirmo sidim i čakam, da pridem na vrsto. Pride v delavnico neki mladi dečko z dugimi blondastimi vlasi, rekoč: „No zdaj sam pa trofo.“ Ne dober dan, ne dobar večer . . Zakaj pa ne? — Ja sokolski znak ma, mogoče on čaka, da bi se mu driigi poklonili, ali nevejm, skakšega drugega vzroka? «Pri moji duši vutro ne bom telovado, sam ne tak nori. Ne bom šeo v Srdišče, či gli de me sto v . . vleglo. Ki so čakali v isti brivnici so vsi tihi bili i so gledali ka je to za enoga. — Vzemo vroke edno novine, pa driige, pa obrača strani pa se oglasi: „Take temne kulture smo pa ne, da bi spadali pod Horvatsko. Zdaj se oglasi bar-ber: „Či bi vsi takše kulture bili kak ti te bi v istini temne kulture ljudje bili,“ dobilo zadostni red. Zato so večer dijaki i dijakinje napadli profesore, z ka-menjom so je lučali i pliivali. Samo policija je bila mogoča rešiti profesore. Dobra žena. V Melji se je zgodilo, da je v krčmi edna ženska nagovarjala dva delavca, da njima plača jesti i piti, či bujeta njenoga moža. Delavca sta to povedala njenomi moži, ki je ženo glaso policiji. Velka železnička nesreča. Na ]e čudila odkad ima teleko pejnez, ,d le ne štela vervati, da bi se dnesz-11 najšeo človik, ki bi me dao. Zato b pita odked imaš? Zadrege ga po- vustaj je že čiito poljub, i slišao kako bije ljubezni polno serce .... i da se na kepi Marija sm/je na njega. (Dalje.) ..... . . d . . . , i prav je povedao, ar je dečkec tih postaji Voganj pri Rumi se je v tork | postao _ velka železniška nesreča zgodila. Brzo- ■ _ _____ vlak, šteri z Belgrada v Beč vozi je v tovorni vlak vdaro. Lokomotiva brzo-vlaka se je vse razbila. Kurjač brzo-vlaka je na mesti mrtev osto, med potniki se nikomi ne zgodila nesreča, samo Stara prigodba. Na sveti se nikaj novoga ne godi, nego samo stare prigodbe se lejke rane so dobili ništerni. Škoda zna-! ponavljajo v novoj obliki. Najno-ša okoli pet milijonov dinarov. Kak je'vejša prigodba Prekmurja se že tildi godila na sveti i v našem kraji se samo ponavlja med novimi okolščinami. Zemte v roke Sveto Pismo, po-glednite prvo knjigo Makabejov, 7. poglavje tam od 4. do 16. verza eto stoji pisano : »I sedo je Dimitrij na prestoli kraljevine svoje. I prišli so k njemi hudobni i ne-pobožni od Izraela, i vodja njihov Hlkim, ki bi rad pop bio. I tožili so liidstvo pred kralom govoreči: Pogubo je Juda i bratje njegovi vse tvoje prijatele i nas je rasplodo z naše zemle. Zato zdaj pošli človeka, šteromi zaviipaš, naj ide i vidi vse opustošenje, šte-ro je napravo nam i kralovim krajinam ; i naj pokaštiga vse prijatele njegove i njih pomagače. I odebrao je krao izmed svojih pri-jatelov Bakhija, šteri je gospodii-vao prek velike reke i bio zvest krali. I poslao ga ja, naj vidi opil stošenje, štero je napravo Juda. Ali i nepobožnega Alkima je postavo vu popovstvo i zapovedo njemi, naj dela osveto proti sinom izraelskim. I zdignoli so se i prišli z velikov vojskov na zemlo Jude. I poslali so poslance i govorili so Judi i bratom njegovim za prevaro z mirovnim rečmi. Ali so ne vervali njihovim govorom, ar so vidili. ka so z velikov vojskov prišli. I vkiip so prišli k Alkimu i Bakhiju pisačje prosit, štera so pravična; i prvi, Asidejci, šteri so bili med Izraelci, i prosili so od njih mir. Pravli so naimre : Pop iz Hronovoga pokolenja je pvišeo, ne znori nas. I govorio je ž njimi mirovne reči i prisegno njim je govoreči; Ne včinimo nikaj hii-doga vam, niti vašim prijateiom. I vervali so njemi. I zgrabo je izmed njih 60 liidih i poklao jih je. Dalje 9 poglavje 54. verz: »Leta 153 v driigom meseci zapovedao je Alkin, naj se poruši obzidje znotrašnje svete hiže i naj se poderejo dela prerokov i začeo je podirati. Vu onom vremeni vdar-jen je bio Alkin i prepričala so se dela njegova i zaprla so se viista njegova i žlak ga je vdaro, i neje mogeo več spregovoriti reči, niti teštamenta napraviti, I vmro je Alkim vu onem vremeni med velikov mukov . . . . i . mir je bio na zemlji«. zmagati. To se vidi z toga, da mesto nemremo čakati, ne v Ma-Slovenija z Belgrada eden vdarec ribori, ne Ljubljani, nego samo za drugim dobi, da je v Belgradi pri glavi, v Belgradi. Z vupanjom glavni cil to, da se Slovenija idemo pred bodočnost i brezi more podložiti pod srbsko hegemonijo. Slovenija ma v parlamenti 20 klerikalni i 2 demokrat-skiva poslanca i !e gospodje niti piknjice nemrejo dosegnoti za svojo krajino. Či pa za krajnsko i štajersko nemrejo nikaj dosegnoti, kak bi pa te mogli kaj spraviti za Prekmurje, štero se za kolonijo Slovenije šče djati. Da vidimo, ka Slovenija nikaj nemre dosegnoti v Belgradi, slovenskih oddelkov ščemo naše razmere pobogšati i naše pravice dosegnoti. Gospodarstvo. Svinska rdečica (orbanc). čas je zopston bio vse drugo vra-stvo, tisto je nikaj ne pomagalo, ar so svinje li poginole, ali zdaj je preveč retko, da bi takša svinja poginola, štera je proti or-banci notrivceplena. Kmetje, Či neščete kvarni biti, tak dajte ci-piti svoje svinje, ar se vam tak ne trbe vsigdar bojati. Te beteg najbole v leti pride na svinje, meseca julija i augusta. Te beteg svoje baciluše v kak bi te mi z veseljom mogli zemii rna> tam se plodijo i zato za to biti, da naj naše Prekmurje štere svinje Voni hodijo, tiste naj-k Sloveniji spada. Prvle, ali sledi ^ ]ežej dobijo te beteg. Ali vsaka cela Slovenija pod Belgrad pride, svinja zat0 ne dobi te beteg, či zakaj bi pa te mi na ednoj strani bar vohodi, nego samo tiste, šte-pod Ljubljano spadali i tak pa re s0 siabše. Či napamet vzeme- GOSPODARSTTO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 5. agusta 100 kg. pšenice .... 300 Din pod Belgrad. Mi smo za edinstvo države, zato pa za škodlivo držimo, da bi v našoj državi vsaka pokrajina autonomijo dobila i mela, naj bado ta država edina brez vsake autonomije. Ali gospodje okoli Novin i Nepujsaga, nevidite te močne vdarce, štere Slovenija dabla, ali nevidite, da mi prekmurci tiidi dobimo svoj tao z teh vdarcov, štere pa nikak nepotrebujemo. I vidiš prekmursko ljudstvo, kak je važno za tebe, či se mesto | slovenskoga jezika srbohorvaš-koga včiš. Vidiš, ka za mali čas |samo te jezik bo državni jezik i tak bi tiidi bogše bilo, ar se ljudstvo k ednomi ležej privči, kak pa k dvoma. Mi protestiramo V5me£ej0-| proti torni, da bi Prekmurje ko- mo, da nam ništerna svinja dobi te beteg, tak ove včasi dajmo notricipiti. Svinska rdečica friško včini z svinjov, samo par dnevov trpi i te svinja ali pogine, ali ozdravi. Te beteg svinje najbole v starosti od 4 mesecov do 1. leta dobijo i od 1-ga leta stareše svinje tiidi nareci. Štera svinja te beteg dobi, ona je preveč zalostna.pči ji več se vkiiper spravijo i ležijo, jesti neščejo, či njim vodo damo, tisto malo pijejo. Na driigi den belega na koži temno-rdeče krpice majo i pomali mali mejerje ^ pridejo naprej. Rep dojpiistijo i pod sebe ga vlečejo, dostakrat žita . 180 n n ovsa .... . 160 kukorce . . . . 160 n hajdine . . . . 250 Y> n Prosa .... . 210 n- PENEZI. Zagreb 5. agusta. 1 Dolar 56’68 DiiB l Schiling . . . . 8 v 1 Češka K 1.67 M 20 zlati K 210-— V 1 francoski fr. . . 1.44 n 1000 madžarski K . 0-79 n 1 Šveicki fr. . . . 10'98 n 1 italijanska lira 1-88 » 100 dinarov v Ziirichi 9.11 Fr; Živina. MESO.