PRIMORSKE DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini . , „ Abb. postale i gruppo - i^ena 7U ur ____________________ Leto XXVI. «1. 150 (7644) PRED ZAKLJUČKOM POSVETOVANJ PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA Andreotti, Colombo, Taviani, Moro najbolj verjetni kandidati KD za predsednika vlade V seznamu za sedaj ni imena Fanfani, vendar ni izključeno, da bi se pojavilo v primeru zaostritve krize - PSU nadaljuje s polemiko in zahteva, naj PSI naredi samokritiko - Ustrahovanje z gospodarsko krizo - Stališče KPI je orisal Ingrao - Vecchiettijev poziv socialistom .. Predsednik republike Saragat bo lahko v kratkem odločil, komu poveriti mandat, morda zaenkrat samo izsledovalne Da značaja, za sestavo nove vlade. V tem smislu je brez dvoma bil pomemben razgovor, ki ga je imel, v okviru ustavnega posvetovanja, * predstavniki parlamentarnih skupin krščanske demokracije v senatu in zbornic, Spagnollijem in Andreottijem, katerima se je pridružil udi tajnik KD Forlani. Vse kaže, čeprav vest doslej še ni bila potr-t,811 *° demokristjani izročili predsedniku republike prvi seznam andidatov, v katerem so v zaporedju Andreotti, Colombo, Spagnolli, Moro, Taviani in Rumor. Značilno-------------------- I«, torej, da so demokristjanski poslanci in \9nat0rji, ki so prejšnje dni zavrnili in kritizirali ravnanje •kupine, ki jo vodi Rumor, imenovali kot prvega kandidata Andreotti® in postavili Rumorja na zadnje, najmanj pomembno mesto na lestvici. Ni pa v seznamu imen Fanfani-!•< ki je sporočil, da bi zaenkrat ne žežel biti med kandidati za predhodnika vlade. Po mnenju nekate-fth sodi predsednik senata, da bi bila njegova kandidatura sedaj prerana in da bi lahko stopil na plan samo v primeru, da bi druge variante spodletele in bi se kriza še bolj zaostrila. Na tak način bi si Fanfani prevzel vlogo «rešitelja domovine*. Drugi pa mislijo, da bo kandidatura Fanfanija postavljena še od vsega začetka, kot protiutež Morovi kandidaturi. V tem primeru bi se obe kandidaturi vzajemno Uničili v politični kombinaciji. Isto bi se v tem primeru zgodilo s kandidaturama Spagnolli j a in Andreottija. V tem drugem primeru bi ostal kot realni kandidat KD samo Ru-mor, Colombo in Taviani, ki so do pred kratkim veljali za «močne može* v stranki. Tudi ta trojka pa predstavlja, v tej interpretaciji de-mokrščanske «kombinatorke» zagonetko, saj je znano, da je Rumor prosil vodstvo stranke, naj ne vztraja pri njegovi kandidaturi. V tem primeru bi kandidata bila samo dva: Colombo in Taviani. Slednjega, ki je bil do pred kratkim notranji minister v prvih levosredinskih vladah, podpirata Fanfani in sam Rumor. Različni so faktorji, ki dajejo moč Andreottijevi kandidaturi. Predvsem dejstvo, da je bil zadnje čase — demokrščansko vodstvo je na svoji zadnji razburkani seji to nazorno prikazalo — jeziček na tehtnici med skupinami Fanfanija, Rumorja in Tavianija in drug mi strujami v stranki. V drugi vrsti pa politična teža, ki jo ima predsed nik poslanske skupine v zbornici Po poročilu vodstvu skupine KD. Na tej seji se Andreotti ni omejil na trditve, da je treba obnoviti šti-ri.stransko levosredinsko vlado, tem več je tud’ opisal nujne predpo stavke vladnega programa. Cuprto ostaja vprašanje vladne formule. Vodstvi KD ir. PSI sta se izrekli za obnovitev štiristran-skc koalicije in, cepi a v je kritiziral zaključke teh dveh sej, je tudi vodstvo PSU dalo razumeti, da sprejme svoje mesto v vladi, Pri tem pa postavil socialistom težke pogoje za nadaljevanje sodelovanja. Vendar je dovolj jasno, da mislijo socialdemokrati tudi na druge rešitve, med katerimi je ena prav gotovo razpust parlamenta in nove politične volitve. Kar zadeva republikance je Marami v neki svoji izjavi nekoliko orrilil pesimizem PRI glede možnosti obnovitve koalicije. To pa bi pomenilo, da se bo imenovani Predsednik vlade najprej usmeril k sporazumevanju za obnovitev štiričlanske formule, čeprav je ta obešena na tanko nitko, ki se lahko vsak trenutek pretrže. Obstajajo namreč tud: močne tendence v nasprotno smer. Na seji poslancev KD so nekateri zagovarjali nujnost desničarske koalicije, drugi pa ce te spremembo volilnega sistema m Uvedbo večinskega mehanizma. 0-čitno je, da se ti niso naučili ničesar po izkušnji z večinskim zakonom 1953. In še dnevna krotvka dogajanj. Saragat je v teku dneva sprejel v svojem kabinetu predstavnike strank. Po formalnem razgovoru s Scelbo, Merzagoro in Morom se je namreč dalj časa zadržal v razpravi s predstavniki KPI Ingraom, Perno in Berlinguerjem, KD Andreottijem, Spagnollijem in Forla-nijem, PLI Malagodijem in Berga-mascorn, MSI Nencionijem, Almi-rantejem in De Marziom, PSI Man-einijem, Pieraccinijem in Bertoldi-jem ter PSIUP Vecchiettijem, Valerijem in Ceravolom. Ingrao je obsodil nenadno in izvenparlamentarno krizo, ki jo spremljata negotovost in nevarni alarmizem v zvezi z grozečo gospodarsko krizo. Res je, je dejal Ingrao, da prav ta vladna kriza in gospodarski krogi, ki stoje za njo, silijo tudi v gospodarsko krizo. KPI bo odločno nasprotovala tej liniji >n meni, da sile, ki jo spodbujajo. ne smejo sedeti v vladi. Gospodarski razvoj lahko sloni samo na zaupanju delavcev, torej na zaščiti njihovih interesov in selekciji denarnih sredstev države, ki se marajo usmeriti k uresničenju zahtevanih reform, kakor tudi v smeri večjih javnih naložb, kate- rih cilj mora biti preporod juga in polna zaposlenost. Za tako politiko, je nadaljeval Ingrao v svoji izjavi časnikarjem, obstajajo možnosti za nove levičarske enotne rešitve, mimo diskriminacij delavskih strank. Po enournem razgovoru s pred- novil je stališče vodstva KD, da se strinja z nujnostjo razjasnitve po litičnega položaja, ki jo je Rumor izrazil v svojem pismu. Vlada mora sloneti na jasnem, doslednem in iskrenem sodelovanju med strankami, ki jo podpirajo. Liberalec Malagodi je prav ta ko govoril o gospodarski krizi, ki naj bi pretila državi in predlagal novo večino, katere cilji bi morali biti gospodarska sanacija in ustavno »discipliniranje sindikatov in stavk*. Za to pa je poklicana predvsem KD, je dejal. Novofašisti so predsedniku republike predočili nujnost «hitre rešitve krize* z ustanovitvijo vlade. sednikom republike je dal izjavo ......v... „ V1TO, časnikarjem tajnik KD Forlani. Po-1 za katero je MSI razpoložljiv, če PO DOLGIH NOČNIH POGAJANJIH Ugoden sporazum med upravo FIAT in sindikati kovinarjev Dodatni poviški 15 lir na uro in zametek 14. plače v višini 95 tisoč lir TURIN, 9. — Po dolgih nepre-t Poleg tega je uprava Fiatovega trganih pogajanjih, ki so trajala koncerna morala priznati delav- cem izredno nagrado v višini 60 tisoč lir, za katero, kljub uradnemu nazivu dopolnilne nagrade za drugi semester 1970, lahko rečemo, da je kritje izgub na plačah zaradi stavkovnega boja. Dogovor ni dokončen, kolikor ga morajo delavci potrditi. Zato bodo v prihodnjih dneh sklicane izredne skupščine delovnih kolektivov v vseh Fiatovih oddelkih in podružnicah v Rivalta Scrivii in drugje. skozi vso noč do zgodnjega jutra, so predstavniki uprave avtomobilskega koncerna FIAT klonili in podpisali s sindikalnimi predstavniki kovinarskih organizacij FIOM-CG IL. FIM-CISL, UILM in SIDA dopolnilni sporazum notranjega značaja, ki bistveno izboljšuje določila splošne delovne pogodbe kovinarske stroke. Take vrste sporazuma predvideva sama delovna pogodba in bralci se spominjajo, da je prav upravičenost takega dopolnilnega sporazumevanja preko splošnih določil delovnih pogodb bil prvi preizkusni in sporni kamen jesenskih srečanj med sindikalnimi predstavniki kovinarjev in industrijsko zvezo. Sporazum zaključuje oster in kočljiv spor v FIAT samem, za katerega so mnogi trdili, da je tudi umetnega značaja, kolikor naj bi industrijski krogi hoteli v javnem mnenju vzbuditi občutek, da se delavci nočejo zadovoljiti z malim in da vztrajajo v svoji nepopustljivosti. Prav tako so verjetno hoteli dokazati, in tokrat brez uspeha, da so «divje* (v resnici pa samo strateško razčlenjene) stavke šle mimo sindikalnih organizacij. Sporazum predvideva nekatere bistvene spremembe v delovni pogodbi. Tako bodo prejeli delavci proizvodno nagrado v višini 15 lir za uro (oziroma 3000 lir za uradnike) in 14. plačo, ki za približno 30.000 lir zviša dosedanjo seme-stralno nagrado. Štirinajsta plača bo znašala približno 59.000 lir. Delavcem bo priznana pravica do u-živanja obrokov hrane v menzi, za katero bodo plačevali 230 lir. Razliko z realno ceno obroka (400 lir) bo krilo podjetje. Izredne važnosti so določila dopolnilne pogodbe, ki zadevajo krčenje delovnega urnika. Prehod na delovni urnik 40-umega in 5-dnev-nega delovnega tedna bo semestra-len in se bo uresničil že s 1. januarjem 1972. Morov povratek RIM, 9. — Zunanji minister Aldo Moro se je sinoči vrnil iz Addis Abebe, kjer je bil na uradnem obisku več dni in kjer ga je doletel izbruh vladne krize. bo v svojem programu zapisala tudi točke, kot so «javni red», «sa-nadja gospodarstva* in »discipli-niranje sindikatov*. V nasprotnem primeru bi moral predsednik razpustiti parlament in razpisati nove politične volitve, je zaključil Al-mirante. Iz Saragatovega kabineta so zadnji prišli socialisti. Pieraccini je časnikarjem dal izjavo, v kateri je med drugim rečeno, da je bila kriza velika politična napaka, ker bi se nasprotja lahko premostila. PSI je za levosredinsko politiko, ki mara biti politika pogumnih reform in odgovornosti ter demokratične obnove. PSI ne hodi po dvojnem tiru, saj je dosleden z obljubami volivcem, ki so mu izrekli svojo podporo v največji meri. Zato pa je PSI za tako vlado, ki naj se loti reform in nadaljuje ter utrdi napredno politiko levosredinskih vlad. Predstavnike drugih strank bo predsednik republike sprejel danes zjutraj in popoldne. Med prvimi so socialdemokrati, nato pa monarhisti in republikanci ter predstavniki SVP ter Parrijeve skupine neodvisnih levičarjev. Medtem se je nadaljevalo razgibano rimsko politično življenje, ki ga poleg polemik preko tiska, o-značujejo tudi številne seje vodstev strank. Tako so republikanci poslušali poročilo tajnika La Malfe, ki vztrajno govori o gospodarski krizi in nujnosti, da se vlada loti z discipliniranjem socialnih in gospodarskih teženj ter uveljavitvijo t.im. »mezdne politike*. Oseter politični dokument, ki pa le ne izključuje štiristranskega dogovora, temveč le postavlja so-cilaistom težke pogoje, med drugim celo nekakšno samokri tore za dosedanje ravnanje, predvsem glede ustanovitve levičarskih deželnih uprav v Umbriji in Toskani. Vodstvo PSU je soglasno sprejelo stališče, da je Rumorjev odstop politično opravičen in v katerem se spet govori o gospodarski krizi, ki naj bi pretila državi in za katero naj bi bile odgovorne stranke, ki se — v notranjosti vladne koalicije (imenuje nato levico KD in PSI) družijo s komunisti. Zato vztraja PSU na definiciji homogene vlade, ki naj — med drugim — najde možnosti za «dialektični odnos s tistimi sindikalnimi silami, ki ne gredo na limanice komunistom*. Glede krajevnih in deželnih uprav pa vztraja PSU na načelu, da ne sme nobena izmed vladnih strank biti v vladi in obenem s komunisti v upravah. Vecchietti je za PSIUP, po raz- ____________________________TRST, petek, 10. julija 1970 SEJA KOMISIJE SKUPŠČINE SRS IA MEDNARODNA VPRAŠANJA SFRJ pripravljena navezati z Vatikanom odnose na višji diplomatski stopnji Komisija je ugotovila obstoj pogojev za vetje sodelovanje s Sveto stolico - Sekretariat CK ZKS o stikih s KP Furlanije - Julijske krajine (Od nagega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — V Ljubljana Je včeraj popoldne komisija slovenske skupičine za vprašanja mednarodnih odnosov obravnavala medseboj-! ne družbene stvarnosti v Jugosla-ne odnose ter mednarodno sodeio-! vijii, ustavnih načel o verski svobo- mi leti s protokolom urediti odnose rred Vatikanom in Jugoslavijo na podlagi spoštovanja socialistič- vanje Jugoslavije In Vatikana. Na seji je sodeloval odposlanec jugoslovanske vlade pri Sveti stolici Vjekoslav Cvrlje. Komisija je ugo- di kot stvari osebne svobode vsakega posameznika pa tudi načel o prepovedi zlorabljanja vere v politične namene ter o ločitvi cerkve lovila, da stališča Vatikana do sve- j od države in šole. Uveljavljanje tovnega miru, politike neuvrščeno- j koncilskih reform, sedanja podltič- sti, svetovnega gospodarskega in socialnega napredka do vloge Združenih narodov in urejanja mednarodnih odnosov na načelih Združenih narodov, do miroljubnega reševanja sporov In še posebej do voj- govoru s Saragatom, poudaril, da nih spopadov v Vietnamu in na stoje demokrščanski levičarji in so-1 Bližnjem vzhodu, do politike sile, cialisti pred razpotjem: ali bodo j itd. omogočajo skupna prizadeva-klonili izsiljevanju desnice v last- j nja z Jugoslavijo v mednarodnih nih ^strankah in PSU ter sprejeli, odnosih v boju za mir, varnost in poniževalno vlogo v vladi, ali mo- | neodvisnost držav in narodov v rajo preiti v opozicijo. V tem pri-, svetu. rneru je nujno začeti proces zdru- Komisija je bila mnenja, da je zevanja vseh levih sil. 1 bilo moč ravno zaradi teh pozitiv- nih pokoncilskih stališč pred štiri- nje in enakopravnost ter na načelih, ki so bila zapisana v protokolu o vzpostavitvi odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. Po mnenju komisije samo dosledno spoštovanje in uveljavljenje teh načel v vsakodnevnem življenju ustvarja potrebne pogoje za dobre odnos« tako med Jugoslavijo in Vatikanom, kot tudi med cerkvijo in državo. Komisija je na koncu poudarila, da so težnje po normalizaciji odnosov naletele na stara pojmovanja pri delu slovenskih duhovnikov, na katera so podrobneje opozorili tudi na zadnji skupini seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze Slovenije. Le ti brez dvoma ne prispevajo k nadaljnjemu urejanju odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo. na stališča rimskokatoliške cerkve in nadaljnje urejanje v praksi medsebojnih odnosov, vse to je po mnenju komisije ustvarilo pogoje, da bi navezali odnose med Jugoslavijo in Sveto stolico na višji diplomatski stopnji. Komisija je posebej poudarila, da odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom temeljijo in morajo tudi v prihodnje temeljiti Izključno na že uveljavljenih načelih ustanovne listine Združenih narodov, kot so suverenost, nevmešavanje v notranje zadeve, medsebojno spoštova- 1tlllliimiilliiliiiimiiiiiiiiiiitiMitiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiii!HiMiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiitltimiitiimilliliMl!miiiiiiiiti!fiiiiiiiiiitiiiiiii,iiiiiiiiii NESRAMNE IZJAVE GLASNIKA SAJGONSKE KOLABORACIONISTOM VLADE Južnovietnamski režim potrjuje obstoj zloglasnih «tigrovih kletk v Con Sonu Po izjavah glasnika niso v njih zaprli politični jetniki, pač pa in nogometnega društva «Primorje», ki so lani bili gostje akademije v Airdrieju. Proseško - kontovelski predstavniki so uglednemu gostu izrazili svojo željo, da bi se stiki med Prosekom-Kontovelom in Airdriejem nadaljevali in so zato rektorju sporočili uradno povabilo, da bi akademija škotskega mesteca prihodnje leto v juliju ali avgustu bila spet gost na Proseku - Kontovelu ne samo s svojo nogometno enajsterico temveč tudi s svojim zboram in eventualno folklorno skupino. Prof. dr. Henderson je povabilo z veseljem sprejel in obljubil, da se bo za tak obisk zavzel, saj so v Airdrieju še vedno živi lepi vtisi z lanskega obiska naših pevcev in športnikov. Priprave za letošnji operetni festival V teh dneh so se v gledališču Verdi, v pričakovanju preselitve v tPoliteama Rossetti», začele vaje posameznih ansamblov za skorajšnji operetni festival, ki bo od 28. julija do 12. avgusta v organizaciji gledališču Verdi in v sodelovanju s tržaško letoviščarsko in turistično ustanovo. V pripravi sta dve opereti, ki ju bodo večkrat ponovili: »V deželi zvončkov» Lombarda in Ranzata, s katero se bo začel festival 28. t.m., ter «Pri belem konjičku» Ralpha Benatzkgja. K sodelovanju so organizatorji povabili vrsto popularnih operetnih umetnikov, znanih tudi iz televizijskih nastopov. V opereti »V deželi zvončkov» bodo nastopili Gisella Pagano, Nuto Navarrini, Sandro Massimini, Carlo Rizzo, Aurora Banfi, Franca Fabbri, Gianfranco Saletta, Lino Savorani, Edda Valente in Gino Taddei. Dirigiral jo bo dirigent Mario Bugamelli v režiji Giovannija Polija in scenah Paola Bregnija. V opereti 0 Brodomaterial tako z Reke in številne druge rganizacije. bo v prostorih osemletne p ® "Plnko Tomažič« na «Bomfiki» Dn 0Pie je precej obsežno in nudi ra tal l eni kar 7.000 kv. metrov bfM 016 povrAine' ki Je bila žfi ri n J1 dot>rim časom popolnoma od- a«na. domača podjetja bodo raz- KONčNO vam lahko POSTREŽEMO z enim {JAJVEčJIH knjižnih ki OBRAVNAV A- , Jp dogodke med drugo svetovno j VOJNO: I C- L- SULZBERGER |druga isvetovna | Vojna v Njej je 720 foto- 0RAFIJ (92 V barvah), ^D NJIMI JE MNO-G° TAKIH, KI ŠE NISO BiLE OBJAVLJENE! Zajetno, popolno In kar naJbolj skrbno zasnova-n° delo, dragoceno za vse — tiste, ki so do-,'vljali vojne strahote 'n »'ste, ki so bili rojeni Po vojni. ttba&ka, kniigaina rRST • Ulica sv Frančiška 20 Tel 61-792 stavila svoje najnovejše Izdelke z raznih Industrijskih področij, italijanski razstavljavci pa bodo prikazali predvsem mehanizacijo za srednje industrijske dejavnosti, in v tem okviru zlasti Izdelke, ki jih jugoslovanska industrija šc ne proiz. vaja oziroma ki jih proizvaja v ne-žMbstniM tolMinah. Poleg' podjetij iz dežele tAirltaijč-Juliijsife kraiiime se bodo koprskega sejma udeležile zlasti številne gospodarske organizacije iz Padove in Ferrare. Vsi razstavljeni Izdelki bodo lahko odkupljeni, saj so domače gospodarske organizacije z velikim čutom za sodelovanje dale iz svojih skladov na razpolago ustrezno količino deviznih sredstev. Za vso Primorsko na tej in oni strani meje pa je posebno zanimiva priložnost, k: jo bo nudila ta prva mednarodna sejemska pri reditev v Kopru, za poživitev o-sebnega in blagovnega maloobmejnega prometa ter za vzpostavitev novih oblik tehnično - industrijskega sodelovanja med podjetji s tostran in onstran meje. Vsaka nova pobuda te vrste je posebno dobrodošla v trenutku, ko prihajajo čedalje bolj do izraza prednosti mejnih področij na stičišču gospodarskih grupacij kot so Evropsko gospodarsko združenje. Evropska cona za svobodno menjavo in Svet za vzajemno pomoč. V zvezi s prvim sejmom «Primor-ska razstavlja« je zanimivo poudariti tudi, da so italijanska podjetja, ki bodo na njem sodelovala oziroma ki bodo sodelovala na prihodnjih ponovitvah — sejem se bo namreč organiziral odslej vsako leto — pokazala veliko zanimanje za možnosti vlaganja kapitala v jugoslovanske gospodarske organizacije. Kaže, da so v tem pogledu razgovori med posameznimi zainteresiranimi podjetji že toliko napredovali, da bo kmalu lahko prišlo do konkretnih sporazumov. Zanimiv v okviru letošnje rastave je nadalje zametek tiste specializacije, na katero Koper po vsej verjetnosti predvsem računa za v prihodnje, namreč razstavo navtike, ki bo po eni strani povezana z in- dustrijskoproizvajalnimi, po drugi pa s turističnimi dejavnostmi doma in v tujini. Sejem «primorska razstavlja« bo spremljal živahen spored turističnih prireditev: jutri, prvi dan sejma, ob 18.00, bo odprtje zastave originalnih narodnih noš iz vse Jugoslavije, ob 20.30 pa začetek XI. folklornega festivala «Plesi treh sosednih dežel«: v nedeljo, 12. julija ob 20.00 bo frizerska modna revija pod pokroviteljstvom tovarne Zlatorog; 13. julija ob 20.30 bo večer jugoslovanske folklore: 15. julija ob 20.30, večer bosanske, hercegovske in srbske folklore: 17. julija ob 20.30 bo modna revija oblačil in frizur: 18. julija ob 20.30 bo na sporedu večer izvirne folklore in ob 21.00 sejemski večer s sodelovanjem znanega ansambla «Slak». Sejem se bo zaključil v nedeljo, 19. julija. ca desne roke ter odrgnin po levi nogi, se bo Paoli moral zdraviti od 15. do 20. dni. Podrl je priletno žensko Včeraj, nekaj pred 17,jj^p, je voz-nilfjTiata 500, 67-letni Silvio Goruppi TžHJl. Molino a Ventft^.ppdfl v Ul. Stramare, pri poslopju št. 123, 79-letno Katerino Gazic, ki je prav tedaj prečkala ulico. Zaradi odrgnin po čelu in manjših kostnih poškodb, so priletno žensko sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Z motornim kolesom v pešca Včeraj ob 10.50 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 65-ietnega težaka Fietra Paolija iz Ul. Machlig 20. Moški je nekaj pred omenjeno uro prečkal na prehodu za pešce Ul. 3 novembre, ko ga je podrl 2G-letni Paolo Gaetano iz Milana, ki je ravno tedaj privozil s svojim motornim kolesom znamke honta 450 od glavne železivške postaje, namenjen proti Trgu Unita. Zaradi zloma sredinca in prstan- Rahlo trčenje dveh fiatov Včeraj popoldne je 56-letni Rug-gero di Cambia iz Ul. Santi 7 vozil svoj fiat 500 po Ul. Slataper proti Ul. Rossetti. Ko pa je privozil do križišča z Ul. Timeus je trčil v fiat 1100 D, ki ga je iz te ulice privozila 33-letna Getnma Ves-naver por. Medizza iz Ul. Zanella 17. Pri trčenju se je ranil le šofer manjšega fiata, ki so ga zaradi poškodb po prsnem košu in lažjih kostnih poškodb z rešilnim avtom RK odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dobrem tednu ob 13.20 sprejeli na kirurško - pljučnem oddelku. TISKOVNA KONFERENCA OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Slovenska mladina se v Dijaškem domu vzgaja v spoštovanju slovenskih tradicij Ravnatelj Košuta: «Zadovoljen sem z gojenciposebno zaradi njih dobrih šolskih uspehov» - V Dijaškem domu je bilo ob koncu leta 83 fantov in deklet - Gojenci se aktivno udejstvujejo tudi na prosvetno-kulturnem in športnem področju «Naša naloga je vzgajati sloven sko mladino v zamejstvu v spoštovanju svetlih tradicij slovenskega naroda, v spoštovanju do velikih mož naše kulturne zgodovine, v spoštovanju do tistih borcev, ki so se v narodnoosvobodilnem boju žrtvovali za to, da lahko mi danes prosto govorimo, pišemo in se vzgajamo v slovenskem jeziku tudi tu v zamejstvu, na ozemlju italijanske republike«. Tako je dejal ravnatelj slovenskega Dijaškega doma Edmund Košuta na tiskovini konferenci, ki jo vodstvo Doma sklicuje ob zaključku vsakega šolskega leta. »Ta naloga prihaja tembolj do izraza letos, ko proslavljamo 25-letnico povojne ustanovitve slovenskih šol na Primorskem. Te šole nam ni nihče daroval«, je nadaljeval Košuta, miti takratni začasni upravitelji naših krajev, zahodni zavezniki, še manj pa so nam jih dali nacistični okupatorji, kot skušajo to na žalost danes prikrivati nekateri, šole si je ljudstvo priborilo samo s svojim dvajsetletnim protifašističnim odporom, še bolj pa s svojim aktivnim in skoro stoodstotnim sodelovanjem v narodnoosvobodilnem boju. Te stvari je treba naši študirajoči mladini jasno povedati, da ne bo ostala le pri ohromljenih besedah, ki so bile izrečene na osrednjih šolskih prireditvah«. Slovenski Dijaški dom v Gorici je nastal takoj po vojni in je zbiral takratne dijakinje in dijake, ki so prihajali s podeželja. Kmalu je moral Dijaški dom zapustiti prostore pri južnem kolodvoru in po dolgoletnem premeščanju se je končno, pred sedmimi leti, rešilo vprašanje stavbe. Popolnoma prenovljena je bila stavba v Svetogorski ulici, ki lahko sprejme danes okrog sto fantov in deklet. Delo vzgojiteljev v slovenskem Dijaškem domu ni lahko. Ni lahko, ker so v zavodu dijakinje in dijaki najrazličnejših starosti, od ljudskošolskih otrok do dijakov višjih razredov srednjih šol. Prav tako n' delo lahko, ker sprejema Dom dekleta in fante istočasno, notranjost zavoda in vse življenje v njem pa potekata tako, da sta v poslopju praktično dva zavoda: ženski in moški. Le kulturno in študijsko udejstvovanje sta -skupna. Slovenski starši na Goriškem i-majo v Dijaški dom zaupanje, saj ga obiskuje vsako leto od 80 do 100 otrok. Ob zaključku pravkar minulega šolskega leta je bilo v zavodu 83 fantov in deklet, kar je zelo lep odstotek vseh učencev in dijakov, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Vodstvo doma je nad uspehi dijakov zelo zadovoljno, saj so bili ti zelo pozitivni. V prvih razredih nižje gimnazije je bilo 21 dijakinj in dijakov: vsi so izdelali. V drugih razredih jih je osem izdelalo, sedem jih ima popravne izpite. Malo maturo je izdelalo vseh devet gojencev zavoda. Najmanj sedem gojencev bo gotovo nadaljevalo študije na višjih slovenskih srednjih šolah. Višje srednje šole je obiskovalo 21 dijakov. Trije so maturanti, od ostalih jih je 17 izdelalo, 1 pa ima popravne izpite. Osnovne šole je obiskovalo 16 otrok: samo trije imajo jesenske popravne izpite. V Dijaškem domu se gojenci vzgajajo tudi v izvenšolskem delovanju, ki mora seveda biti podre- jeno študiranju. Vodstvo Doma skrbi za kulturno, prosvetno in športno udejstvovanje, večkrat gojenci sami nastopajo s svojo dramsko skupino, ob priliki raznih slovenskih nacionalnih in kulturnih praznikov so v Domu razne prireditve, skoraj vsako soboto imajo kulturni večer, na katerem pokažejo bodisi svoje kulturno - prosvetne sposobnosti, večkrat pa prihajajo med nje razni zunanji predavatelji. V Domu se naša mladina seznanja tudi z novejšo slovensko zgodovino, ki je ne more dobiti v šoli zaradi zastarelih učnih programov. V pravkar minulem šolskem letu je v Domu prišlo do spremembe v vodstvu in tudi v delu vzgojiteljskega kadra. Kljub temu pa je vodstvo Doma uspelo v svojem delu. Starši izročajo svoje hčerke in sinove vodstvu Dijaškega doma. Mnogi se namreč zelo dobro zavedajo, da ni pravilno pošiljati iz oddaljene vasi vsak dan otroka v mesto z avtobusom, da se otrok nato v prostih urah med dopoldanskim in popoldanskim poukom potepa po ulicah ali poseda v gostilnah. Zaradi tega starši tudi finančno skrbijo za vzdrževanje svojih otrok v zavodu. Vendarle to ni zadostno za redno vzdrževanje Doma in vodstvo se mora zatekati k raznim dobrotnikom ter se tem potom zahvaljuje vsem, ki so doslej kakorkoli pripomogli s podpiranjem Doma tako z denarnimi .prispevki kot z onimi v blagu. Podporo je Dom dobil že trikrat tudi iz javnih sredstev in sicer od pokrajinske uprave. Povedali smo že, da je bilo letos v zavodu ob zaključku leta 37 otrok, nekateri pa so med letom odpadli. To število je več ali manj stalno v zadnjih sedmih letih in to je tudi jamstvo za uspešno bodočnost našega Dijaškega doma. še neko zanimivost: v Domu so tudi slovenski otroci, ki jih podpira goriška občina, otroci za katere plačuje vzdrževalnino ustanova ENAOLI, za nekatere otroke pa je pred leti plačevala vzdrževalnino prefektura. Svoja izvajanja je ravnatelj Košuta zaključil z ugotovitvijo, da je vodstvo Doma z gojenci zadovoljno. V domu so disciplin,’rani, v šo li uspevajo, prav lepo se udejstvujejo na raznih področjih in se bodo prav gotovo udejstvovali tudi na kulturno - prosvetnem in športnem ter splošno manjšinskem življenju v Gorici in na podeželju. REVIJA IZHAJA ZE PETO LETO Bogata vsebina dvojne številke novogoriške revije « Srečanju » V reviji so članki, ki obravnavajo življenje Slovencev na Primorskem - Veliko prostora posvečenega pisateljem in slikarjem V kioskih v Novi Gorici je že nekaj dni v prodaji! dvojna (23-24) številka novogoriške revije »Srečanja«, ki postaja od številke do številke zanimivejša in kvalitetnejša. O intervjuju predsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta M'tje Ribičiča smo v našem listu že poročali. Pravzaprav smo intervju, ki ga je imel novinar Marjan Drobež, v celoti objavili, povzel pa ga je precejšen del italijanskega tiska. Na naslovni strani revije je de taji kipa svetega Nikolaja iz Krste-nice pri Kanalu. Kip je lesen, bil je napravljen v letih 1360-70, visok je 169 centimetrov. Kip bodo v sklopu razstave »Jugoslovanska u-metnost skoz5 stoletja« prikazali leta 1971 v Grand Palaisu v Parizu. Vsebina revije je kot vedno zanimiva. Dr. Aleš Bebler piše o antifašističnem borcu Antonu Veluščku - Matevžu, Branko Marušič pa o mnenju, ki ga je imel Lenin o londonskem paktu iz leta 1915. V re v*ji najdemo še »Spomine« Josipa Jurce, razmišljanja Edvarda Kocbeka z naslovom «Seksus in eros«, pesmi Aleksija Pregarca in čla-pesmi o Čapku izpod peresa Lide Bezlaj-Krevelove. Prof. Janko Pučnik objavlja podatke o klimatskih pogojih za zdravstveni turizem na Primorskem. Lucijan Vuga pa članek o avtomatizaciji družbe. Davorin Mozetič ob- lllllllllllllllllll■lllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllfllllfllllllllllllllllllllllllllllll^lllnl■llllllllllllllUllllmllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||lltlfllllllllllllllllll■ S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Strokovni tehnični studio bo izdelal načrte za veliko obmejno postajo v Gorici Isti studio je izdelal načrte za letališča in avtoporte - Avtocesta bo že prihodnje leto do meje - Danes bo imel podtajnik Belci sestanek z zunanjetrgovinskimi operaterji Stvari okrog avtoporta na tržaški cesti se vendarle premikajo naprej. Na svoji zadnji seji je upravni odbor goriške trgovinske zbornice dal posebni tehnični skupini nalog, naj pripravi okvirni načrt za gradnjo avtoporta. O tem avtoportu, to je o obmejni postaji Tridnevna šagra pri Madonnini V soboto, nedeljo lin ponedeljek bo na nogometnem igrišču pri Mana bodoči avtocesti,, sc , Go-1danruni poletna šagra, ki jo prireja IZJAVA DEŽELNEGA ODBORA MLADINE KD Mladi krščanske demokracije obsojajo Rumorjev odstop Pokrajinski odbor PSI je proti krizi . Sveto, valci KPI zahtevajo sklieanje občinskih svetov Deželni odbor krščanskodemokrat-ske mladine obsoja odstop Rumorje-ve vlade v Rimu, istočasno obsoja poiskus desnice v svoji stranki in vse ostale desnice, da bi krivdo za novonastalo krizo zavrnila na levico v KD in na PSI. To so ugotovitve izrednega sestanka deželnega aktiva krščanskodemokratskih mladincev, ki so razpravljali o odstopu Rumorja in vlade, ki ji je predsedoval. Poročali smo že včeraj o skupščini mestne sekcije Socialistične stranke. V sredo zvečer se je sestal pokrajinski odbor PSI in ostro obsodil «krizo v temi«, ki jo je sprožil Rumor s sodelovanjem kr-ščanskodemokratske desnice in drugih desničarskih strank in skupin. Pokrajinski odbor socialistične stranke je sklenil nadaljevati s pogajanji za sestavo levosredinskih odborov v goriški občini in na pokrajinski upravi, vendarle bo vzdušje na teh sestankih precej drugačno od tistega, ki je vladalo na prejšnjih sestankih, kjer je bilo vzdušje med socialisti in socialdemokrati zelo hladno. Sestanek med strankami leve sredine je bilo sinoči, nimamo še poročil o njegovem poteku. Komunisti so s posebnim letakom, ki so ga razdelili v vsej pokrajini, ostro obsodili krizo vlade. Istočasno so komunisti razobesili na Goriškem plakat, v katerem obsojajo pogajanja med strankami leve sredine in zahtevajo preokret na levo. Svetovalci KPI so v raznih občinskih svetih, kjer so v manjšini, zahtevali čimprejšnje sklicanje občinskih svetov, da bi na teh izvolili župane in odbornike. • Začetni sporazum so dosegli sindikati z zastopniki vodstev namakalnih konzorcijev. Uslužbenci so dobili mesečni predujem 10.000 lir. Pogajanja se nadaljujejo. rici že mnogo pisalo in govorilo. Precej govora je bilo v gospodarskih krogih, nekaj smo opazili tudi v volilnih programih posameznih političnih strank. Vse kaže torej, da bo stvar gotova v prihodnjih letih, nekako v zamudi s prihodom italijanske avtoceste do meje, kajti avtocesta bo verjetno dokončno speljana do meje že konec prihodnjega leta. Predsednik zbornice Lupieri je namreč na tej seji predlagal —-in predlog so odborniki osvojili — da bi načrt za ta avtoporto izdelala ena med najboljšimi tovrstnimi skupinami v Italiji. Ta delovna skupina je med drugim izdelala načrte za avtoporto v Bologni, za skladišča podjetja Pirelli v Milanu, za celotne naprave za velika letala jumbo - jet na letališču Fiu-micino v Rimu. Gre torej za strokovno skupino, ki bo upoštevala želje in potrebe take velike naprave na naši meji. Treba bo določiti ali bo to veliko napravo upravljal konzorcij javnih ustanov, ali pa se bodo tem pridružili tudi zasebniki. Avtoporto naj bi bil razdeljen na dva dela: operativnega (skladišča in podobno) in tehničnega (služnosti, banke, javni lokali, trgovine, uradi itd.). Na isti seji je odbor trgovinske zbornice odobril tudi obračun te ustanove za preteklo leto 1969. Istočasno so odobrili razdelitev nekaterih kontingentov masla proste cone in tudi nekaterih drugih proizvodov po znižanih cenah. Odborniki so še povedali svoje mnenje o nekaterih prošnjah za nove bencinske črpalke, za nekatere trgovske obrtnice in imenovali svoje zastopnike v razne komisije in ustanove. Ob zaključku so še govorili o današnjem obisku podtajnika v ministrstvu za zunanjo trgovino Belci ju, ki bo obiskal goriško trgovinsko zbornico danes, kjer bo imel ob 17.30 sestanek z zunanjetrgovinskimi operaterji. posebni občasni odbor i*”Podgttre. Vse tri večere bo na sporedu ples, v nedeljo bo tudi tekmovanje v briškoll. Igral bo orkester «1 mušici«. Davčni seznami na goriški občini Goriško županstvo javlja, da so do 26. Julija na razpolago zainteresiranim na protokolnem uradu dodatni seznami družinskega davka za leto 1969. Dostop do seznamov je možen v jutranjih uradnih urah od 9. do 12. Premalo zdravnikov v Novi Gorici Na Primorskem primanjkuje zdravnikov. To ljudje občutijo z dolgim čakanjem po raznih ambulantah. Problem so diskutirali na sestanku o problemih zdravstva, ki je bil pred dnevi v Novi Gorici In sklenili, da ga bodo skušali rešiti v najkrajšem možnem času. V Sovodnjah je umrl Branimir Humar Danes popoldne bodo v Sovodnjah pokopali 60-letnega Branimira Humarja, kd je umrl včeraj popoldne v goriški splošni bolnišnici. Pogreb bo ob 18. uri izpred cerkve v Sovodnjah. S pokojnim izgubljamo zavednega Slovenca, ki so ga osebna poštenost in ljubezen do naroda In napredne stvari privedla v vrste aktivistov Osvobodilne fronte. Tar koj po vojni je sodeloval v dramski skupini domačega prosvetnega društva. Nastopal je v ((Divjem lovcu«, ((Povodnem možu«, ((Damoklejevem meču«, itd. Bil je kamnosek. Izdeloval je v glavnem nagrobne spomenike. Svojo delavnico je imel poleg pokopališča pri železniškem križišču na Tržaški cesti v Gorici. Zapušča ženo Milo, kateri Izrekajo globoko sožalje vsi vaščani in znanci. Priljubljenemu Bramotu pa naj bo lahka domača zemlja. Sožalje izreka vdovi tudi odbor prosvetno - športnega društva Sovodnje. javlja razne zanimive podatke o obrtnikih na območju Primorske. Zelo zanimiv' je prispevek dr. Iva Juvančiča o primorski duhovščini pod Italijo. Področju naša zgodovine so posvečeni članki B. Marušiča o publikacijah ob proslavah stoletnic čitalnic na Primorskem (ko razpravlja o brošuri, ki je v Štandrežu izšla lani, pravi avtor, da so v zvezi s seznamom štandrežkih žrtev v drugi svetovni vojni »uporabljeni termini neopredeljivi, pri tem hr želeli več odločnih besedi«), istega B. Marušiča o prosvetnem zborniku Slovenske prosvetne zveze. Ludvik Zor-zut piše o odkritju plošče jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu, Rozina Konjedic pa o skladatelju V!nku Vodopivcu. Omenimo še vrsto drugih zanimivih člankov, ki so našli mesto v zajetni, 76 strani obsegajoči reviji. Marija Rutar pese o običajih na Tolminskem, Emil Smole objavlja nekrolog Gojmiru Antonu Kosu, Janez Mesesnel piše o slikarju Mariju Preglju, Hubert Bergant pa o slikarju Mihi Malešu. Omenimo še Alberta Rejca članek «Tolminski Kozlov rob v lirični tančici italijanskega pisatelja«, članek prof. Janka Pučnika o meteoroloških o-pazovanjih, članek Cirila, Zupanc* o Slovencih v Brazilili. Revijo toplo priporočamo tudi Goričanom na tej strani meje ter tudi tržaškim rojakom. Želimo tudi, da bi uprava premostila finančne težave, o katerih je v reviji govor, da bi tako dobili nov zvezek revije kmalu v roke. Šolske vesti Na klasični gimnaziji-liceju s slovenskim učnim jezikom in na višjem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce se vršijo vpisovanja dliakov za eri-hodin.ie šolsko leto v vse razrede zgoraj omenjenih šol. Tajništvi sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure do vključno 22. julija. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ul. Seminario 7, sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnikih do vključno 22. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svo.ie otroke v tem roku in nai po možnosti ne čakalo zadnjih dni. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ul. Randac-cio, sporoča da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnle šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 22. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadniih dni. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 11. in 12. julija izlet na Razor planino in na Škrbino. Informacije je moč dobiti na sedežu SPD, Ul. MalU 2/, tel. 24-95. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 19. julija enodnevni družinski izlet na Veliko planino in v Kamniško Bistrico. Vpisovanje se vrši na sedežu SPD, Ul. MalU 2, tel. 24-95. Razna obvestila lIHMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllHIItllllllllllllllliiMIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIMIIIIIIIIMIKIIIIII VČERAJ POZNO POPOLDNE V TRŽIČU Avto s petimi osebami po trčenju padel v jarek Le malo je manjkalo, da ni zgrmel v plovni kanal - 2-letni otrok hudo ranjen, ostali potniki iz Gorice lažje ranjeni Avto srednje velikosti s petimi I raval nadaljevati pot proti Štaran-osebami se je včeraj pozno popol- canu. dne prevrnil v obcestno škarpo ob plovnem kanalu Brancolo in bi se skoraj potopil. Avto je vozil po turistični cesti ob kanalu proti Tržiču, ko mu je na premičnem mostičku presekal pot fiat 600, ki se ni ustavil pri »stopu« in je name- Gojenci dijaškega doma v Gorici v šolskem letu 1969-70 Prvi avto je vozil karabinjerski častnik. Ob trčenju je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je v loku zavilo proti desni in treščilo v zadnja dela dveh parkiranih avtomobilov, se prevrnilo in padlo v jarek. Ranjence je iz razbitin avtomobila izvlekel lastnik bližnje restavracije Sergio Nalon, ki jih ie pospremil v tržiško bolnišnico. Najbolj zaskrbljujoče je stanje malega 2-letnega Marca Martinesa, ki se je udaril v glavo. Verjetno si je prebil lobanjo. Oče sinčka Nico-16 Martines, star 33 let, mati Laura Hvalic in stara mati Anna Hvalic bodo ozdraveli v 10 dneh. Nepoškodovan je bil drugi sin. Družina Martines je iz Gorice, Ulica Monte Calvario 12. Razstave Na novem sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 je vsak dan v uradnih urah (8.30 - 12.30 in 16 • 18.30) odprU slikarska razsUva goriških slikar-f«v J0*6*® Ceja, Demetrija Ceja, Vladlmira Klanjščka ta Andreja Košate. Ljubitelja umetnosti vabimo, da sl razstavo ogledajo. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik, tel. 29-72. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna OLIVETTI, IH. 1. maja 94, tel. 73328. V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 5. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, ki je za-interesiraniim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Na sedežu prosvetnega društva »Oton Zupančič* v Štandrežu zbirajo vsak večer prijave za vpis za šahovski tečaj. Tečaj se bo pričel v kratkem, poučeval bo priznani goriški šahist. Na Istem sedežu sprejemajo tudi naročila za ((prosvetni zbornik«, v katerem je lept-opisano prosvetno delovanje na Primorskem. VERDI 17.00—22.00: «7 spose per 7 fratelld«, C. Powell m H. Keel; ameriški ktaemaskopski film v barvah. CORSO 17.20—22.00: «Un caso dl coscienza«, L. Buzzanca ta F. Prevost, italijanski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISS1MO Zaprto zaradi počitnic. VITTORIA 17.15—21.30: «Rangers, attacco ora X«, F. Ressel in D. Cuminss; itali.j ansko-španski film v barvah. CENTRALE Zaprto zaradi počitnic Tržič AZZURRO Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR 17.30—22.00: «L'alibU, V. Gossman ta A. Celi; film je v barvah. PRINCIPE 18.00: «1 due seduttori«, M. Brando ta D. Nlven; film je v barvah. Nova Gorica SOČA »Helga« ta Mihajlo«, zaipad-nanemški barvni film — ob 18.15 ln 20.15. SVOBODA (Šempeter) «Arabska prtaoetsa«, egipčanski barvni film — ob 18.30 ta 20.30. DESKLE «Ranč smrti«, ameriški barvni film — ob 20.30. RENČE Prosto. PRVACINA Prosto. ŠEMPAS «Da, gospod«, italijanski barvni film — ob 20.30. KANAL «Mat Holm ureja račune«, ameriški barvni film — ob 20.30 10. julija 197« Pred petdesetimi leti so fašisti zažgali Narodni dom Kako je to tolmačil prof. Carlo Schiffrer Rafael Perhauc: M j V ponedeljek bo 50 let, odkar je sredi Treta zagorel velik požar, ki je uničil naš Narodna dom. Zgodovina tega zločina., ki je bil le eden prvih zločinov, ki so jih fašisti napravili v naših krajah, je znan. Ob 50-letnici tega zločina pa jo borno vendarle obnovili _in sicer tako, kot jo je zabeležil sedaj že pokojni tržaški antifašist, zgodovinar prof. Carlo Schiffrer v reviji «Trieste» leta 1963. Prof. Schiffrer najprej naivaja samega Mussolinija, ki je ob svojem obisku v Trstu, dve leti pred prihodom fašistov na oblast, ugotovil, da se fašistične organizacije drugod šele nakazujejo, medtem ko so v Julijski kraji »fasci* «prevladujoč element kra jevnega političnega stanja*. Mussolini izraža celo upanje, da bodo fašisti Julijske krajine spodbudili nastanek «velikega obnovitvenega gibanja* v vsej deželi. In Schiffrer ugotavlja, da je to Mussolinijevo mnenje ustrezalo P»s ničnosti, kajti nekaj tržaških •druženj, la so gravitirala okoli nacionalistične stranke, so že spomladi 1919. leta v organizaciji in pod vodstvom častnikov italijanske vojske organizirala svoje o-borožene organizacije vojaškega značaja. Vrh tega je v prvih dneh aprila nastal tržaški «11 fa-scio di oombattimento*, ki je takoj pokazal svojo nasilnost, le nekaj mesecev pozneje pa je D'Amnunziov podvig «do skrajnosti podžgal nacionalistične in pa-triotične strasti*, ki so jih fašisti z vso silo podprli. Vendar j« tržaški fašizem šele naslednje leto, to se pravi 1930, postal protagonist krajevne politike in tedaj so bili njegova tarča sedeži »slovenskih nacionalističnih organizacij*, Narodni dom. Po uradnem tolmačenju tedanjega tiska ter po pisanju fašističnih zgodovinarjev je bil napad na Narodni dom le odgovor na umor nekaj italijanskih vojakov v splitskem pristanišču. «Toda resničnost — pravi do- besedno prof. Schiffrer — je povsem drugačna*. Prof. Schiffrer se loteva nato uradne verzije dogajanj, seveda verzije kot so jo dali sami fašisti. V zvezi s tern navaja FVancesca Gdunto, ki je vodi napad na Narodna dom in ki je v reviji «Gerarchia» v septembru 1927 zapisal, da so fašista že prej «odkriii», kako se «v vsej deželi Slovani pripravljajo na protinapad*. Hkrati je krajevni tisk širil alarmistične vesti o dozdevni nevarnosti, tako da je vlada- la nemirna psihoza. In prav v tem vzdušju je prišlo do splitskih dogodkov: 12. julija je bil Split v nacionalnih zastavah, seveda hrvaških. Dva italijanska podčastnika ki sta stopila na kopno, sta strgala z nekega okna trobojnico in jo odnesla kot trofejo na svojo ladjo. Ta gesta je zbudila pri ljudstvu srd in jugoslovanskim iandarjem je s težavo uspelo zaščititi druge italijanske vojake, ki jih je hotela množica linčati. Tedaj je poveljnik italijanske ladje prišel s čolnom do obale, to- da poveljnik žandarmerije mu je prepovedal, dia bi se izkrcal, da bi .se s tem preprečili nadaljnji neredi. Hkrati mu je zagotovil, da se italijanskim vojakom ne bo nič zgodilo. V tem trenutku je z oboroženega čolna, v katerem je bil poveljnik italijanske ladje, padel strel. En splitski demonstrant je bil mrtev, več je bilo ranjenih. .Jugoslovanski žandarji so na streljanje odgovorili in padla sta dva italijanska vojaka: komandant in en vojak. Kot v vseh podobhih primerih, se je začela preiskava, ki jo je vodil ameriški admiral in preiskava je ugotovila, da je bila krivda za ta hud incident na italijanski strani. dek* in opisuje odgovor fašistov s požigom Narodnega doma .V »zgodovini*, ki jo je napisal Ri-sola, prof. Schiffrer ugotovi nasledijo nedoslednost: Do »incidenta* pri občinski palači na Trgu Unitš je prišlo tedaj, ko se je m adi kuhar hotela Bonavie Nini postavil med skupino delavcev in častnika, ki so ga delavci žalili in ko je eden izmed težakov potegnil nož, ki je zadel kuharja in ne častnika. Tedaj pa je bil častnik potegnil sabljo. Tako piše Rdsoda. Toda leta 1920 ni noben častnik nosil sablje, pa so bili italijanski častniki oboroženi le s pištolami. Skratka prof. Schiffrer ugotavlja, da je bil fašistom, Francescu Giun-ti in tistim, ki so bili za njim, potreben mrlič. In žrtev, mrliča, so dobili. In ko je bilo vse pripravljeno, so Giunti na govorniškem odru sporočili, da je vse urejeno. Čeprav Giunta v svojih »spominih* ra vi, da je pozval množico za se-ooj, proti Balkanu, je res, da o žrtvi, o zaboden«« Niniju, množici ni sporočil on, pač pa neki drug fašistični kolovodja, medtem ko se je z več strani trga hkrati slišal klic »Nad Balkan!* »Nad Balkan!* Skratka vse govori, da do incidenta pred občinsko palačo ni prišlo »spontano*, po naključju, pač pa da je bilo vse dobro organizirano. Dogodek v Splitu je izkoristil nacionalistični tisk, ki je dogodkom dal povsem svojo verzijo. Tržaški fašisti so organizirali protestno zborovanje 13. julija popoldne na Trgu Uniita. Tržaški kve-stor je v zvezi s tem razposlal o-krožnico vsem civilnim in vojaškim oblastem. V okrožnici je rekel, da je treba zaščititi hotel Balkan in časopis »Edinost*. Zato naj se postavi patrulja karabinjerjev pred pročelje Narodnega doma, 60 drugih karabinjerjev naj bo v palači železnic, da bi ščitili zadnji del «Balkana», 250 mož vojske pa naj ba bi .o pripravljenih pred vojašnico Oberdan s posebno nalogo, da zaščitijo »Bab kan*. Druge patrulje pa naj bi ščitile jugoslovanski konzulat, tiskarno »Edinost* itd. K ves tor, ki je predvideval tolikšno zaščito, pa ni smatral za potrebno omejiti protestno manifestacijo na Trgu Unita. Kljub vsemu je poslal na Trg Unitš enega komisarja, njegovega pomočnika »ter vse razpoložljive a-gente*. Na koncu svoje okrožnice kvestor priporoča funkcionarjem, naj vplivajo »pomirjevalno* na svoje agente. Protestno zborovanje, ki so ga fašisti sklicgld na Trgu Uniita, se je začelo ob 18. uri. Francesoo Giunta je pozneje zapisal: »Mesto je bilo z nami in je dobesedno napolnilo veliki trg... ter poslušalo naše besede v pobožni zbranosti*. Nato je Giunta zabeležil, tudi »dogodek*, ko je bil nedaleč od občinske palače zaboden »kuhar Nini*. Seveda je bil to »fašist*, morilec pa je bil »Slovan*. Giunta pravi, da je tedaj iztrgal nekemu fašistu iz rok zastavo in se pognal... Sledilo mu je kakih sto oboroženih fašistov. In kam je Giunta vodil te svoje fašiste? »Nagon nas jo gr.al proti hotelu Balkan...*, zaključuje Giunta. Tudi neki drug «zgodovinar — Risola — opisuje tedanji »dogo- Nato prof. Schiffrer ponovno citira Francesca Giunto, ki je napad na Narodni dom opisal takole: »Ko prvo jedro fašistov še ni prišlo pred hotel, jih je sprejelo streljanje iz pušk in obmetavanje z ročnimi bombami, pri čemer je padel por. Casciana in smo imeli prve ranjence. Začeti smo morali tedaj z rednim obleganjem, vtem ko so skupine naših skušale z improviziranimi katapulti vdreti skozi dobro zavarovana okna in vrata. Po približno eni uri se je razvnel požar...* Prof. Carlo Schiffrer nato navaja še že omenjenega Risola, ki je v zvezi s tem zapisal, da je ne kdo od fašističnih kolovodij «re-kviriral nekaj posod bencina*, ki so služile za to, da so zanetili požar. Hkrati Risolo pravi, da so vojaki iz vojašnice Oberdan, katerih naloga je bila, da varujejo Balkan, začeli proti njemu streljati. Na koncu tega opisa prof. Schiffrer ugotavlja, da je nemogoče sprejeti tezo, da je bilo vse, kar se je tistega dne zgodilo, nepripravljeno, ko pa sami' fašisti priznavajo, da so prišli oboroženi in z vsem, kar je potrebno, da bi Narodni dom zažgali. Prof. Carlo Schiffrer svojo kroniko požiga Narodnega doma zaključi nekako takole: «To, kar je gotovo, je to, da je provokacija privedla do tega, da je sprevrgla stanje, na katero je bil pripravljen kvestor: vojaki, ki so bili pripravljeni z orožjem v rokah v nasproti stoječi vojašnici, so sicer stopili iz vojašnice, vendar ne za to, da bi branili palačo in hotel (Narodni dom in hotel »Balkan*, op. ur.), nasprotno, na povelje svojih častnikov so odprli ogenj iz svojih strojnic proti njej in s tem pomagali akciji fašističnih tolp. In niti v tej z*.res kritični fazi ni prišlo iz notranjosti palače do izzivanja ali kakršnega koli ■uaka volje po samoobrambi. Karabinjerji in policijski agenti pa so se s svoje strani, po provokaciji, ki da je prišla iz palače, omejili na to, da so zaščitili in skušali rešiti osebje hotela ter nekaj njegovih prestrašenih gostov. To je «skupina ponorelih ljudi, ki se je zabarikadirala v notranjih sobah*, skupina, ki so jo, po pisanju Risola, presenetil sami fašisti, ki so jo izročili karabinjerjem, za ugotavljanje odgovornosti za metanje ročnih bomb. Toda ni ga podatka, ki bi pričal, da bi bili koga osumili za to provokatorsko gesto, niti da bi bil kdo zaslišan, niti da bi se bila začela sodna obravnava proti neznancem zaradi tega tako hudega dogodka.* Na koncu opisa dogajanja v zvezi s požigom Narodnega doma prof. Carlo Schiffrer pravi, da ves potek dogajanj, od umora nesrečnega Kuharja pri občinski palači, pa do popolnega uničenj« Narodnega tkana vse dokazuje, da nikakor ni šlo za nepričakovan izbruh ljudskega srda, pač pa da je bilo vse točno vnaprej pripravljeno in to prav do podrobnosti s prefinjeno psihološko in vojaško tehniko. Prof. Carlo Schiffrer v svoji razlagi dogajanj ob požigu Narod- (Nadaljevanje na 6. strani) Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 XIX Kil Razdejanje, kakršno so napravili fašisti v raznih prostorih Narodnega doma .......................................... .................... VTEM KO SE EVROPA ŠELE POGAJA 0 KRAJU PROTOSINHROTRONA V Batavii pri Chicagu gradijo največji jedrski pospeševalnik Premer obroča ali člena bo znašal 2 km ■ 500 milijard elektronvoltov Dograjen bo v prvi polovici prihodnjega leta Že od leta 1963 potekajo pogajanja za evropski protosinhrotron, doslej pa še ni bilo nič storjenega za to, da bi začeli z ndčrtom; medtem so v Baavii pri Chicagu že začeli graditi pospeševalnik, ki je doslej največji na svetu. Za evropski protosinhrotron se Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Avstrija, Belgija in Švica pogajajo pod pokroviteljstvom evropske organizacije za jedrske raziskave CERN. Doslej so se med pogajanji pojavile mnoge ovire, od katerih je največja nastopila januarja, ko je šlo za izbiranje kraja, v katerem naj bi pospeševalnik nastal. Do zastoja je prišlo, ko je Nemčija postavila pogoj za svoje sodelovanje z izbiro kraja Drensteinfurt. V teh dneh se je situacija nekoliko omilila, ker je svet CERN predlagal, da bi začeli v Ženevi graditi manjši člen pospeševalnika; s tem se bodo celotni stroški zmanjšali za polovico, ker ne bo več treba na novo graditi vseh infrastrutkur. Člen naj bi bil zgrajen že leta 1975 in naj bi stal 166 milijard namesto pred- videnih 300 milijard dolarjev. Ameriška komisija za jedrsko energijo je v sodelovanju s petdesetimi univerzami začela graditi 50 km od Chicaga v -kraju Batavia največji jedrski pospeševalnik na svetu. Sestavljen bo iz velikega podzemeljskega člena s premerom 2 km, v katerem bodo pospešili hitrost protonov, delcev atomskega jedra s pozitivnim nabojem do 99,999 odst. hitrosti svetlobe, ki znaša 300.000 km na sekundo. Ogromni stroj, ki ga bo zgradil National Acelerator Laboratory (NAL), bo nosil ime Enrica Fermija in bo dograjen že v prvi polovici leta 1971. To pomeni, da bodo ameriški fiziki stroj dogradili pol leta pred predvidevanji, čeprav je vlada zmanjšala sklad od 122 milijonov dolarjev na 89 milijonov. Že leta 1930 si je fizik Emest Lavvrence z mladim absolventom Stanleyem Levingstonotn zamislil zametek jedrskega pospeševalnika, ko je zgradil majhen stroj v obliki plošče, v katerem je ustvaril močno brezzračni prostor. Ta strojček, ki so ga šaljivo poimenovali »vrtiljak*, naj bi pospešil hitrost atomskih jeder do energije milijonov elektronvoltov. (E-lektronvolt je enota za energijo in torej tudi za hitrost atomskega delca.) Stroj pa ni uspel, zaradi česar je Livingston menil, da se bo s povečanjem magnetnega polja, povečala tudi hitrost delcev, tako električno kot magnetno polje je potrebno za pospeševanje nabitih delcev. Izpopolnili so torej stroj s trikotniki iz železa, ki so jih postavili nad ploščo. Že leta 1931 je torej ta pospeševalnik, katerega premer se je medtem povečal od 10 na 28 centimetrov, dosegel hitrost pospeševanja 1 milijona elektronvoltov. Kasneje je Livingston sodeloval pri gradnji novih pospeševalnikov, ki so bili vedno večji in so jih gradili v Združenih državah. Sedaj ima Livingston 65 let in je pomočnik ravnatelja NAL. Začetni pospeševalnik pa se je razrasel v stroj, katerega naj večji člen dosega že 2 kilometra premera. Pospeševalnik v Batavii bo dosegel hitrost 500 milijard elektron- ...................................................................................................................n,,,,,,,,,,,,,,, HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnih zadevah bo dan bolj nepomemben. Ne računajte z razumevanjem okolice. BIK (od 21.4. do 20.5.) V težavne vode boste zaplavali. Pojemajoča ljubezen se bo spet razživela. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odlične priložnosti, kljub temu nič posebnega. Bodite bolj nepristran siti, RAK (od 23.6. do 22.7.) Nevarne so za vas današnje dopoldanske ure. Preveč se ženete. To škoduje vašemu razpoloženju. LEV (od 23.7. do 22.8.) V poslovnih odnosih so možne spremembe. Preveč se vsiljujete, da bi bili simpatični. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Premalo ste psiholog, kar vam škoduje. V družini se bo spor unesel. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bolj malo bo zadoščenj, pa čeprav veliko dela. Vaša strogost moti družinske odnose. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Več previdnosti, ko začenjate novo delo. Današnji sklepi bodo imeli dolge posledice. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekdo se vrinja v vaše poslovne zadeve. Srečanje, ki bi se znalo spremeniti v prijateljstvo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo iniciativnostjo si boste opomogli. Preveč ste zaverovani vase. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Več diplomacije in takta in vse bo prav. Prijetno vzdušje v novi družbi. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Z improviziranjem ne boste prišli daleč. Neko prijateljstvo bi se znalo raz viti v ljubezen. voltov. Sestavljen je iz več delov. V generatorju proizvajajo vodiko-v*h«iu»'.— protone, katerih pospešek dosega 200 milijonov elektronvoltov v ravni cevi, ki jo imenujejo linac in je dolga 150 metrov. Iz te cevi gredo protoni v pomožni člen pospeševalnika s premerom 150 metrov, kjer doseže energija protonov 10 milijard e-lektronvoltov. Ko protone usmerijo v glavni člen, ki je dolg 6 km, dobijo delci ob vsakem kroženju električni »sunek*. V tem členu sta dve vrsti magnetov. Prvi prisilijo protone, da se v členu vrtijo, drugi pa ohranijo snop delcev v debelini svinčnika. Ponavljajoči se električni «sunki» pa pospešijo hitrost protonov na 500 milijard elektronvoltov. 12 UMETNOSTNIH GALERIJ Arnaldo Petrone pri Russu Ko so protoni dosegli zaželeno hitrost začne delovati magnet, ki delce usmerja v ozek hodnik, ki je tangsncialno postavljen na glavni člen, na podoben način kot na železnici preusmerijo tovorni vlak na stranski tir. Na koncu hodnika je tarča iz neke snovi, navadno iz litija. Protoni, ki trčijo ob litij s hitrostjo, ki se približuje svetlobni hitrosti, se razbijejo in s tem ustvarijo ogromno manjših delcev, od katerih je nekaj delcev le malo časa aktivnih. Naprave za proučevanje teh delcev analizirajo obstoj delcev in nudijo fizikom material za znanje o najmanjših delih materije. čemu pravzaprav služijo te, tako drage naprave? Mlad fizik iz NAL odgovarja: »Leta 1880 je Mendeljejev izdelal periodično tabelo, po kateri je bilo mogoče klasificirati kemične elemente, zatem je bilo mogoče izvesti mnoge kombinacije in aplicirati znanje.* Sedanja fizika visokih energij je na isti ravni razvoja, kot kemija pred sto leti. Ko so fiziki v začetku tridesetih let prvič razbili atomsko jedro, so pričakovali, da bodo v njem našli le podenote, kot so na primer v pomaranči režnji, našli pa so, in še vedno dobivajo, na stotine majhnih delcev, ki napolnjujejo atomsko jedro kot pečke lubenico. Jedrski delci pa morajo biti na neki način organizirani, doslej pa tega načina fiziki še niso odkrili. Fizika visokih energij bo mogla na tak način dati tudi koristne rezultate. Na univerzi v Stanfor-du v Kaliforniji že proučujejo na primer možnost, da bi maligne tumorje bombardirali s pi-negativ-nimi mezoni, to so podjedrski delci, ki ne poškodujejo zdravega tkiva v pacientovem telesu kot se je dogajalo z X — žarki. Ko so fiziki v začetku tega stoletja proučevali atome, ni nihče pričakoval kake koristi od njih, danes nam atomi olajšujejo življenje. Čez 25 let bomo mogoče imeli velike koristi od podjedrskih delcev. Med sedanjo razstavo v galeriji Russo in tisto, ki jo je imel Arnaldo Petrone v občinski galeriji, je poteklo že nekaj let. Bila pa so to plodna leta za slikarja, ki je pričel svoj slikarski uk v Pe-rugi in se nam je prvič predstavil komaj pred šestimi leti na skupni razstavi umetniškega krožka, a Mb nato še na 'tnih v Rimu, Firencah in Benetkah. Poznamo ga pa bolje po rednem sodelovanju na naših in tujih ex tempere slikarskih tekmovanjih, kjer je prejel tudi nekatera zaslužena priznanja. Petrone namreč v svojih pokrajinah ne skuša pričarati zunanji videz prirodne lepote. Izbira le njihovo preprostost, ki jo razen tega oblikovno poenostavlja, poustvarjajoč tako zrcaljenje lastnih občutij do zunanjega sveta. To ga je privedlo v osebnejše slikanje s krepkim skoro grobim nanašanjem debelih in ploskovitih namazov svetlo jarkih barv Podobe ožjih izrezov krajev z Repentabra, iz Milj, Rocola in z Montebella so trdno grajene. Ne glede na to njihovo togost pa jim ne manjka nekakšne trpke lepote odčarane resničnosti. Od tod njegovo dajanje prednosti tihožitjem s sončnicami. Kajti le-te so zanj, s svojo pre-lestjo zlatorumene krone cvetnih listov okoli gostega kolobarja semen, le primer vztrajnosti v borbi nadaljevanja in ohranjevanja vrst. Zelo prepričljiv podatek najdemo pri Plaschku, ko ta opisuje dogajanja na stražarski ladji »Kranprinz Rudolf*. Ta iadja je bila usidrana b.izu malega pristana Rose, kjer je opravljata stražarsko službo pri drugi ožini bo-ko-koitarekega zaliva med Kobilo iin Kabalo. Z ladje Rudolf se ni moglo videti do uporniških ladij v Gjenoviču, ker so pogled zakrivali obronki gorovja Lušitlioa pri Spili ei, razdalja pa je bdita le 4 kilometre. Nasproti špilioi med Komiborom in Gjenovičem je bila flankirna baterija za obrambo te tretje, komaj en kilometer široke ožine. Moštvu te baterije je bil odprt pogled na Rudolfa proti zahodu in tudi proti vzhodu, kjer so bile uporniške ladje. »Kot prvi je štabni vodnik Bose, vodja flankime baterije Gje-novič sporočil Rudolfu dne 1. februarja okrog 12,30 ure, da vlada na križarkah hrup (Kravoall), ter da je Georg oddal 4 slepe strelec (Plaschka str. 117). To sporočilo, ki je predano skoraj neposredno po dogodku, zgovorno priča, da so biti izstreljeni ob začetku upora - ne ja sam začetek — štirje topovski streli. Komandanti Georga in drugih vojaških ladij — razen Tb 66 — ne omenjajo topovskih strelov. Iz opisanih izjav oz. člankov in poročal pa le izhaja, da je počilo v začetku upora za sedaj še nedoločeno število topovskih strelov, najbolj verjetno 4. Komandant Genjrga ni orpenil streljanja, ker se mu morda ni zdelo važno to omenjati, morda je pa to tudi namenoma prezrl, da bi zmanjšal dramatičnost dogodkov. Znano je namreč,- da so komandanti v svojih poročilih marsikaj zamolčali, kar je bilo za njih negativno. To nam dokazuje tudi primer komandanta Orjena, kap. fregate Milin-koviča, ki se je skupaj z vsem štabom izkrcal in prepustil rušilec mornarjem, za kar je imel kasneje hude posledice, v svojem poročilu pa je ta zelo pomembni dogodek enostavno zamolčal. (Plaschka stran 116). mmmmmmmmmmmMmmMmms Jerko Šižgorič po nedolžnem usmrčen MILKO BAMBIČ Po uporu in obsodbi naglega sodišča se je v mornarici mnogo govorilo o tem, da je bil mornar Šižgorič po nedolžnem obsojen in ustreljen. Pisec, ki je v času upora tudi služil v avstrijski mornarici, se teh govoric dobro spominja. Da so bile nekatere govorice 'v času takoj po uporu zelo napihnjene, nam priča odlomek iz1 dnevnika Jure Benzia, ki ga je pisal skoraj neposredno po uporu. Mornar Benzia, doma z otoka Paga, je bil nekoliko- let v službi v komandi morskih min v Kumboiru. Takoj po uporu so ga aretirali in je bil v kotorskih trdnjavah zaprt do konca februarja, ko so ga zaradi pomanjkanja dokazov o kaki krivdi izpustili in premestili v Pulj. Ker se o uporu ni smelo tedaj govoriti, je pisal Benzia svoj dnevnik verjetno po prihodu v Pulj, v marcu. Izv1 eček iz dnevnika, ki je v muzeju na Cetinju, v zadevi Šžgorič se glasi: «Mr.te Ujdur, mornar 1. razreda iz Gradca (okraj Makarska) to je tisti, ki je ranil kapitana korvete (mišljen je Zipperer R.P.) in namesto njega je obsojen n,a smrt nedolžni Šižgorič in to samo zaradi tega, ker sta poročnik fregate (Schweyer, R.P.) in tor-pedomaiister (Gorša, R.P.) prisegla, da ga je on ustrelil. «Ka,dar je Ujdur zvedel, da je Šižgorič obsojen na smrt, je izjavil na sedišču, da je Šižgorič nedolžen, ker je on — Ujdur — streljal (na Zippererja) in ne Šižgorič, ter da hoče dati svoje življenje. No, niso mu verjeli in usmrtili so nedolžnega Šdžgorica.* (Godišniak pom. muzeja u Kotoru XV1-1968, str. 188) Benzia piše o Ujdiuru in Šižgo-riou to, kar se je v zaporu govorilo. Ker bi del njegovega citiranega pisanja lahko speljal bralca v zmoto, bomo to primerjali z nekaterimi uradnimi viri, ki govore o poteku dogodkov pred sodiščem. Medtem ko je prvi del zapiska mornarja Benzia glede pričevanja Schweyerjia in Gorše točen — tudi sodišče je v svoji obrazložitvi obsodbe to pričevanje omenilo — je drugi del zapiska, kjer se govori, dia je Ujdur izjavil pred naglim sodiščem, da je «sam streljal na Zippererja in da hoče dati svoje življenje» brez stvarne podlage. V obrazložitvi obsodbe ni nikjer nobene besede o tem. In končno tudi sam Ujdur, ki je po drugi svetovni vojni podal obširen opis o uporu zgodovinarju dr. čulinoviču kar na desetih straneh (čulinovič str. 252—261), je v tem opisu posvetil dogodkom pred naglim sodiščem samo naslednje stavke: «Pred sodiščem sem si prizadeval biti čim krajši in pomagati svojim tovarišem kolikor je bilo mogoče. Opisal sem dogajanja na Georgu in delovanje centralnega komiteja mornarjev. ☆ . OSNOVNA SOLA CERKNO spomenik: NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, VSI DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu na, hirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/II„ na sedežu Slovenske prosvet ne zveze. Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze. Ul. (ieppa 9, pritličje. v Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 29 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zveži V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoll 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. Mogoče bo tudi Evropa deležna teh koristi, če bodo kmalu odpadle politične koristi držav članic CERN, ali pa se bodo vsaj delno omilile. Posebno zaradi tega, ker bi bil predviden pospeševalnik v Evropi največji na svetu in bi mogel privesti hitrost protonov do 800 milijard elektronvoltov. Za sedaj je to le hipoteza, znala pa bi postati realnost. PETEK, 10. JULIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Pianist In tra; 12.10 Izlet za konec tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni italijanski skladate lji; 18.45 Južnoameriški motivi; 19.10 Prav in krivo; 19.20 Izbrali smo za vas; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 šport; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Jazz: 22.05 Zabavna glasba. TRST Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.30 Program za mladino; 18.00 Doba izpitov; 19.05 Glasbene počitnice; 20.20 Literarna oddaja; 21.15 Simfonični koncert. II PROGRAM 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 15.30 Radijska priredba. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 20.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.15 20.000 lir za vaš program; 10.30 Parada plošč; 10.45 Plošče Play Time; 11.00 Član Ce-lentano; 11.15 Plošče Ariston; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 15.00 Spored Rizzoli; 15.15 Uspeli motivi; 18.00 Prenos RL; 17.20 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Glasbena medigra; 18.30 Simfonični koncert; 20.00 Ansambel Privšek; 20.30 Prenos RL; 23.35 Violinist Igor Ozim. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka M. L. Cioni; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pojeta Franco IV in Franco I; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zaikaj in kako?; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.00 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Spored z Brunom Martinom; 19.30 Tour de France; 21.15 Literarna oddaja; 21.50 Folklora; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podobe; 11.15 Arhiv plošč; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Iz/en programa; 14.50 Portret avtorja: Paul Hin-demith; 15.15 Pizzettijeve skladbe; 17.10 Haydn; 17.45 Jazz; 18.45 Schubert; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preventivno zdravstvo; 21.30 Operetne skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletne skladbe; 11.00 Medigra; 11.45 Novi interpreti; 14.20 Sonata; 15.30 Simfonična glasba — stereo. SLOVENIJA tivna oddaja; 9.10 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Glasba iz Južne Amerike; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Modest Mu-sorgski: »Boris Godunov*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam; 15.10 Valčki in uverture; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.35 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 L. van Beethoven: Sonata za klavir; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 človek in zdravje; 18.20 Koncert po željah poslušalcev; *.15 Dobimo se ob isti uri; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.15 Ansambel Mihe Dovžana; 21.00 Zbor JLA iz Beograda; 21.30 «Tops-pops»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV 7; 22.00 Tele film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.45 Evrovizija: Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.15 Evrovizija: Igre ne poznajo meja; 22.30 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, .10.30 Poročila; 8.15 Informa- 18.00 La Baule: Svetovno prven stvo v ježi z ovirami; 19.15 Obzornik; 19.30 Sebastijan in odrasli; 20.00 Po Beli krajini; 21.30 Srečanje z Antonom Dermoto ob pevčevi 60-letnici; 21.55 Otvoritev Dubrovniških poletnih prireditev; 22.45 Nenapovedan sestanek — an gleški film. Omenil sem, da nismo delali oficirjem nikakršnih težam, kar J*1 zadeva rane, ki so jih dobili Zb perer in Majer, da ni baje nihet kriv (v originalu: navodilo raj* nitko kriv), ker je bila tedni splošna zmeda in preplah (uzbir na) in je lahko mogoče, da stt bila oba slučajno ranjena.> (ČU-linovič, str. 260). če bi bil pred naglim sodišče?! potek obnaivmiajve tak, kakor P opisuje Beozda, bi to Ujdur 4 svoji izjavi čulinoviču prav gotovo omenil, saj to ni bila postranska in majhna stvar, to ti bilo, končno, za Ujdiurja paziti#* no, kar bi bil prav gotovo v jem opisu omenili. ati* | V Arh. vjeshiku 1-1958 na strani 240 je objavljeno pismo branil': cev dr. Mitroviča, dr. Gjurgjev»i ca, Fiirsta in Moora naslovim no na komando Boke Kotorska’ kjer med drugim piše, dia j« «moral branilec dr. Gjur gjeviC odkloniti branilstvo za obtoženeff« Ujdura, ker se je v kasnejšert poteku sodnijske obravnave po javilo nasprotje interesov (lnm ressenkolision) med Ujdurom i* Šižgoričem.v Ujdur pa nič ne o-menja o nasprotju interesov f svoji izjavi. T\tdi Stulli naivaja, da je pri ’ šlo med sojenjem do nekakega j spora med Ujdurom in šižgod-j čem v zveza s streljanjem nai Zippererja, toda iz zapisnika, kij je v splošnem nezanesljiv, se n« dia ugotoviti kaj je bilo med njima sporno. Stulli/1, str. 321, op. 728) ; * * * Tu imamo še žužkovo pripoved dovanje, kar naj se sicer v d'n hu Foretičevih izvajanj, ki jih objavljamo v nadaljevanju, sprejT me s pridržkom, žužek pravi da je Šižgorič ob razglasitvi oir 'šbdfoe pretresljivo vzkliknil «Uj-dur, Ujdur što si mi učimdo®* kar dokazuje, da sta si moral* bita navzkriž. _ In, končno, tudi sama obrazlo-žitev obsodbe naglega sodišč* < nam pove, da je sodišče obsodi' ) lo Šdžgoriča na smrt zaradi tega« ker je uporabljal orožje proti starešini in dodaja «ker so pa bili istočasno oddani tudi drugi strt It, se ni moglo ugotoviti, da j* prav šižgoričec strel zadel Zi? pererja». In prav zaradi tega* ker se ni vedelo, čigav strel j« zadel Zippererja, so bili kasneje obtoženi zaradi streljanja n* Zippererja - poleg Ujdura "t tudi mornarji Tadič, Leias, Kne ževič in Vidak (Arh. vjesniki IX-1967 str. 40, 41). Torej šes*: mornarjev je streljalo na Zippererja. čigav strel ga je zadel ni ugotovljeno. Na smrt obsojen pa je bil skoraj gotovo nedolžni Šiž-gorič. O izjavah, ki jih da je ja udeleženci mnogo let po dogodkih Ko je bil upor mornarjev & nekoliko desetletij za nami, sfl nekateri udeleženci začeti diaja-to o uporu take izjave, ki so bil* daleč od resnice in to z name-nom, da bi poveličali svoje ali svojih znancev vloge pri uport* Danes, ko opisu-jemo te dogodke, se moramo opreti le n* uradne listine oz. knjige, ki s® svoje vire črpale iz teh listin* Zgodovinarji so o tem že spregovorili. Tako piše Dinko Foretiii (Bogdan Križman «Novi diofoo menti o pobuni mornara u Bold Kotorskoj 1918» _ H istorijsV Zbornik, 1X-1956, broj 1—4, stra4 166 do 170), ki omenja Čulinovi' čevo knjigo «1918 na Jadranu** Foretič v začetku hvali trud prof* Cuhnoviča v zvezi z anketo, id jo je napravil med udeleženci U' pora, na to pa opozarja — p° mišljenju B. Križmana popolnoma upravičeno —, da ba se morali lotiti analize rezultatov tri1 anket «z večjo opreznostjo in & kribijo (akribija — točnost, skrb nost.) Foretič opozarja na velik časovni presledek od dogodka^ do anketiranja, ter na dejstvo, d<> dajejo sedaj anketiranci svojj izjave v popolnoma spremenjenih pogojih političnega in družbenega življenja pri nas. V tridesetih letih (anketiranje je bilo leta 1950) se je lahko marsikaj pozabilOi marsikaj izkrivilo, posebno še, ker se sedaj dajejo izjave v U' godnih pogojih, ko je hvaležno poudarjati svojo vlogo v dneh upora in pripisovati pokretu tud1 take revolucionarne težnje, kd‘ terih tedaj ni bilo ali pa so bile le zelo meglene in slabo izražene. Foretič analizira te izjave h* citira kot primer izjavo Šime Ujdura, ki je pri anketiranju izjOr vil: «Mi smo dejansko želeli socialistično revolucijo, katero kot prvi najavili in jo začeli (0 orig.: ckojoj bi dali prvi znak i otpočeli je»)». I \ ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. julija 1970 KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE» Veselje v italijanskem taboru: Primo Morini nepričakovano prvi Prednost Merckxa je ostala v bistvru neokrnjena Wagtmans se je prebil na četrto mesto skupne lestvice GAP, 9. — V italijanskem ta-pU je bilo danes mnogo veselja, o slabih vesteh iz prejšnjih dni *? “'la današnja etapa za italijanske barve zopet bolj vedra, saj je nrno Mori povsem nepričakovano Priboril Italiji že četrto zmago. Zjutraj je v zelo soparnem vre-rr>.Pr' 110. km pa je ušel Primo jori. Merckx je preluknjal zrač-C() in Italijan je izkoristil dejstvo, Ea ni nihče 'ostreje zasledoval ,,!! se je oddal od glavnine. Pri Zv- km je imel Mori že skoraj tri Valute naskoka. V ozadju se je na ‘P glavnine položaj sicer stalno jHiaval, toda prednost Morija je stala v bistvu ves čas nespreme-J«tia. 20 km pred ciljem se je po-r?81 za njim Wagtmans, ki ga pa mogel več ujeti. Merckx je ‘vozil z manjšo skupino, ki si je ■ „ seboj razdelila mesta od tret- Ea do šestega. 25ianašnja zmaga predstavlja za Pr ^ega Morija velik uspeh. Kot let . ona)ec nastopa šele drugo vi,? ‘;n je torej osvojil svojo prvo ^ago. i ^ apna iestvica; Primo Mori, ki je prevozil 187 km dolgo pot Grenoble — Gap v 5.52’16” s poprečno hitrostjo , n.940 km na uro. t «>ny Wagtmans (Hol.) 5.53’33” 4 Valter Godefroot (Bel.) 5.54 46" ■ kddy Merckx (Bel.) ' huis Zubero (Šp.) 7' kucien Van Impe (Bel.) 8' Slain Vasseur (Fr.) 5.55'24” k P‘erre Gautier (Fr.) 10 *Ucien Aimar (Fr.) n’ tranco Mori (It.) 12' »,Vert Dolman < Hol.) 13' Valter Ricci (Fr.) 11 Houbrechts (Bel.) 15' 7uuerri'K> Tosello (It.) ohny Schleck (Luks.) 1 jjfjP'10 lestvica: Eddy Merckx (Bel.) 65.45’51” ’ J°op Zoetemelk (Hol.) 6'39” za-, °staoka 4' Mlsta Petterson (Šve.) 10’42” 5' ?Jarinus Wagtmans (Hol.) 11'08” "g«« Van Springel (Bel.) 7 ^a.vmond Poulidor (Fr.) 12 35" 8' «alo Zilioli (It.) 12 53” 9' Francisco Galdos (Šp.) 13’36” ' tteorges Pintens (Bel.) 13'55" 10. Martin Van Den Bossche (Bel.) telji nogometa, so zdaj prišli na 1*3’ CO’ * ___: xt — i - ___•_____•____ 13’58” 11. Lucien Van Impe (Bel.) 14’01” 12. Luis Zubero (Šp.) 14’18” 13. Lucien Aimar (Fr.) 15’17” 14. Antoine Houbrechts (Bel.) 16’ 15. Rajmond Delisle (Fr.) 16T6" 16. Franco Balmamion (It.) 17’38" NOGOMET V Italiji je v polnem teku svetovno nogometno prvenstvo za ženske. Domačinke so se že uvrstile v polfinale s tem, da so premagale Švico. Izid je bil 2:1 v korist Italije. Moramo tudi reči, da je na tekmah prisotno veliko število ljudi, ki z zanimanjem sledijo podvigom svojih ljubljenk. Tako je na primer v Salernu, kjer igrajo italijanske nogometašice, prisostvovalo tekmi proti Švicarkam kar 10.000 gledalcev. Italijani, ki so pač bili vedno občudovalci lepih deklet in poleg tega tudi veliki ljubi- svoj račun. Nekaj manj zanimanja kažejo v srednji Italiji, v Bologni, kjer je srečanju med Dansko in Zah. Nemčijo prisostvovalo le 3.000 gledalcev, kar je vsekakor precej, če pomislimo na vročino zadnjih dni. Dvoboj so osvojile Danke z visokim izidom 6:1. Nemke so prišle na to prvenstvo namreč namesto Čehinj, ki niso dobile vizuma in so do sedaj zbrale nekaj visokih porazov. Še nekaj dni potrpljenja, pa bomo izvedeli, kdo se bo ponašal z naslovom svetovnega prvaka v ženskem nogometu. OBVESTILO Atleti «Slovenske mladinec imajo redne treninge vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. ure dalje, in sicer na občinskem stadionu «Grezar» v Trstu. Bossi svetovni prvak srednje junior kategorije MONZA, 9. — Italijan Carmelo Bossi je osvojil naslov svetovnega prvaka. Njegov nasprotnik, Ameri-kanec Freddie Little, je moral predati srečanje po točkah v 15 krogih. CIay spet v težavah CHARLESTON, 9. — Cassius CIay, ki bi se moral danes zvečer boriti z dvema obetajočima boksarjema je odpovedaj svoje sodelovanje, ker so občinske oblasti odrekle uporabo dvorane «Bounty hali*. To je po njegovem mnenju diskriminacija v njegovo škodo in se je zato raje vrnil v Nevv York. Clay, ki se je zadnjič boril 1967 proti Folleyju je bil potem diskvalificiran, ker ni hotel obleči vojaške suknje. Danes bi bila obenem za izvedence, edinstvena prilika, da vidijo kakšen je Clay po treh letih. On je izjavil, da se je v tem času ukvarjal edino s tekom in da od takrat ni yeč stopil na ring, da pa bi mu bil dovolj mesec in pol, da pride spet v zadovoljivo formo. O odločitvi charlestonskih oblasti je rekel, da je pričakoval nekaj takega in da mu je žal samo za mlade črnce, katerim bi moral iti izkupiček srečanja. Z denarjem naj bi kupili rokavice in druge potrebščine. niiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii|l|imi|||||||||||||||ll|l||l|||lmmi||,mi|„l|„l„„,„mim„hm,m„|miiii|l||||||||||||||||||||||||||„„l ODBOJKA V PRIČAKOVANJU NOVEGA PRVENSTVA Borovim odbojkarjem se obeta bogata in pestra sezona 1971 Žensko ekipo bo prevzel prof. Drasič - Skrb za najmlajše - Prvi treningi že ta teden - Mednarodni turnirji Čeprav je nastopil čas počitnic in so skoraj vsa naša igrišča zamrla, razna naša športna društva že pripravljajo načrte za prihodnjo tekmovalno sezono. Zategadelj se je pretekli teden sestalo tehnično vodstvo odbojkarskega odseka ŠZ Bor. Obravnavali so vso problematiko, ki — giede na velikost sekcije in s tem tudi na tekmovalne obveznosti združenja — ni majhna. Pa pričnimo najprej z glavno novostjo. Dosedanjega trenerja prve ženske šesterice, Furlaniča, je za-rpenjai prof. Drasič. Prvo moško ekipo in začetnike bo še naprej treniral prof. Veljak. Vodstvo najmlajše ženske ekipe, ki je letos dosegla zavidljivo dobre rezultate, pa bo še naprej vodila, po dobro začeti poti, prof. Pavletičeva. Tem trem našim priznanim poznavalcem in strokovnjakom odbojke, bosta priskočila na pomoč še tajnik združenja Šušteršič in Furlanič. Delo referenta pa bo za moške še naprej tako uspešno opravljal Vojko Mi jot (upajmo, da mu bo delo to dopuščalo) in Damjan Pertot pri dekletih. Soglasno je bilo sprejeto in tudi poudarjeno, da bo treba bolj načrtno skrbeti za naraščaj tako pri dekletih kot pri fantih, ker je to edina in obenem pravilna pot, če hočemo z zaupanjem zreti v bodočnost. Tako bodo že ta teden začeli z vadbo najmlajši, ki so se že prijavili v novoustanovljeno ekipo, katero bo vodil prof. Veljak. Kar se ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča vse mladince, ki so se prijavili v novoustanovljeno odbojkarsko ekipo, da bo prvi trening pod vodstvom prof. Sergija Veljaka danes, 10. t.m., ob 17. uri v telovadnici stadiona «1, maj» v Trstu. tiče skrbi za nove, mlade moči, moramo priznati, da je košarkarski odsek, ki je precej mlajši. Borove odbojkarje v vseh pogledih precej prehitel. Društveno vodstvo je tudi ugotovilo, da sedanja ženska in moška ekipa nista dali tistih rezultatov, ki bi jih sicer lahko. Zato je treba poskrbeti za skrbne, načrtne in neprekinjene priprave, kar bo seveda zahtevalo določene žrtve od vseh. Tako naj bi fantje in dekleta začeli z rednimi kondicijskimi pripravami že ta teden. Fantje bodo trenirali (če jim bo le čas dopuščal) tri do štirikrat tedensko, dekleta pg vsaj trikrat. Kot vsako leto pa bo ver jetno tudi letos precejšnja težava z redno vadbo jeseni in pozimi v telovadnici. Treba si bo prav kmalu zagotoviti druge telovadnice, kajti dvorana stadiona «1. maj» mora služiti tudi potrebam vseh ostalih slovenskih društev. Glede denarnih izdatkov je danes še težko napovedati, koliko bo Bor stala tekmovalna sezona 1970-71. Prvenstvene obveznosti bodo nekoliko večje kot v preteklem letu, toda prihodnja sezona mora nujno vsebovati tudi dva kakovostna mednarodna turnirja. Moški naj bi pomerili svoje moči in sposobnosti na mednarodnem turnirju pred začetkom prvenstva, septembra meseca. Načelno je bilo sklenjeno, naj bi na tem turnirju nastopal tržaški prvoligaš Triestina, Kvarner z Reke in še kakšna šesterka iz češkoslovaške ali kakšne druge države. Podoben nastop bodo morale o-praviti tudi odbojkarice decembra. Katere šesterice bodo nastopile na tem turnirju bo odločeno kasneje, glede na razpoložljivost posameznih ekip, kajti ob tem času so mnoga prvenstva že v polnem teku. Tako se nam verjetno obeta bogata in pestra odbojkarska sezooa pri Boru. Vse te skrbne in načrtne priprave pa bodo bržkone prinesle društvu še boljše rezultate, kot v preteklosti. Nobenega presenečenja ne bi smelo tudi predstavljati dejstvo, če bi Borovi fantje v sezoni 1971-72 nastopali v družbi najboljših italijanskih šesterk. To bi bil sicer velik kakovosten skok, za katerega pa so naši fantje povsem sposobni. G. F. .. rim NA KONGRESU FILT V PARIZU Južne Afrike ne bodo izključili PARIZ, §. — Vsakoletni kongres FILT je danes zavrnil s 172 glasovi proti 56 predlog Madžarske, ki je zahtevala, da izključijo iz te organizacije Južno Afriko, zaradi politike rasne diskriminacije, ki jo izvaja. Do tako visokega števila nasprotnih glasov je prišlo zaradi pisma, ki ga je poslal kongresu predsednik narodne teniške zveze Južne Afrike Rav Ngkobo. Zveza predstavlja 16000 črnskih teniških igralcev in njen predsednik je izjavil, da bi se morebitna izključitev J. Afrike iz FILT negativno odražala na delovanje te zveze, ki je sedaj priznana od južnoafriških oblasti. Kongres je tudi odločil, da bodo poskusili za leto dni nov način točkovanja, ki so ga predložili Američani. Glavna novost je v tem, da ko bodo prišli igralci do stanja 6:6 ne bodo mogli odigrati več kot 10 točk. Druga novost bo uporaba prav tako za eno leto žog rumene barve. V FILT so sprejeli tudi For-mozo. Kot zadeva že moške bodo lahko tekmovale kot amaterke tudi ženske, ki niso podpisale nove pogodbe s profesionalnimi klubi. Ob koncu se je tudi izvedelo, da organizacijski komite prihodnjih olimpijskih iger ni izbral tenisa kot demonstrativni šport. ODBOJKA Italijani optimisti za svetovno prvenstvo FIRENCE, 9. — V zvezi z žrebanjem za svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki bo letos v Sofiji, so časnikarji zastavili predsedniku Italijanske odbojkarske zveze, Gianoz-ziju, nekaj vprašanj. Odgovoril je takole: «Sreča nam je bila tokrat pri žrebu naklonjena. V naši skupini igra namreč najšibkejša nosilka skupine med vsemi, Jugoslavija. Pa tudi nekatere ostale ek;pe te skupine ne predstavljajo za nas prevelike nevarnosti (ZDA, Brazilija, Madžarska). Če bodo «azzurri» izpolnili obete, ki so po zadnjih Italijansko nogometno prvenstvo poleti počiva. Nogometaši imajo poldrugi mesec počitnic in ta čas prežive pri svojih družinah, v letoviščih in drugod. Na sliki vidimo znanega italijanskega nogometaša Rivero, ki preživlja svoje počitnice v Versilii. Čez dan se kopa, zvečer pa se ne izogiba prijetni družbi. Fotograf ga je ujel v objektiv v nočnem lokalu med plesom z lepo manekenko Mariolino Carreni uspehih ekipe vsekakor upravičeni, potem lahko računamo, da se bo šesterka uvrstila v finalno kolo. Vsekakor pa tudi ne smemo soditi, da bo nastop prav lahek, kajti Jugoslavija, Belgija in Izrael so vsega spoštovanja vredni nasprotniki, ta so opravili v zadnjem času velik napredek. Kar se tiče deklet, bodo morala opraviti kvalifikacijski predtumir, v katerem se bo pet ekip potegovalo za dve napredovanji. V tem predtumirju pa sta Romunija in Kuba izredno močni. Naloga naših deklet je torej izredno težka in upam, da jih bo prav to spodbudilo k temeljitim pripravam.* Športno društvo Primorje obvešča svoje člane, da bo 20. t. m. ob 20.30 društveni REDNI OBČNI ZBOR v Soščevi hiši na Proseku. Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. volitve novega odbora 5. razno. KOŠARKA NA GRETI Danes tri tekme openskega Poleta V vseh treh srečanjih (minibasket, dekleta in naraščajniki) bo Poletov nasprotnik Mivar ŠD Polet bo danes na Greti odigralo tri prijateljske košarkarske tekme z Mivarjem. Minibasket ob 17. uri Najprej se bodo pomerili najmlajši igralci minibasketa. Tekma se bo začela ob 17. uri in bo za openske igralce zelo koristna, saj se bodo od današnjih nasprotnikov marsikaj naučili. Mivar namreč sodi med najmočnejše ekipe miniba sketa v Trstu, kar je tudi potrdil pred kratkim na Borovem turnirju minibasketa za «Pokal Bora*. Te daj je namreč Mivar brez težav osvojil prvo mesto in je v finalni tekmi premagal prav Polet. Openci bodo nastopili z naslednjo postavo: Valter Sosič, Mauro Bogateč, Robi Gorup, Egon Malalan, Vinko Kalin, Igor Malalan, Marko Sosič, Pavel Ferluga in Ivo Sosič. Dekleta ob 18. uri Zanimivo bi moralo biti tudi sre iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiiiiitiiaiiiiiuiiii NOGOMET NA TURNIRJU V RONKAH Mladost iz Doberdoba 8 golov v dveh tekmah Doberdohci so premagali tudi lanskega zmagovalca tega turnirja Tudi letos se je že pričel nočni nogometni turnir v Ronkah, ki ga organizira ACLI. Udeležila se ga je tudi doberdobsika sedmerica, pod imenom gostilne Peric. V prvem srečanju so Doberdobci gladko odpravili lanske prvake tega turnirja, Zinetti Šport, z rezultatom 3:1. Gole so dosegli: Marsom, Blazon in S. Šuligoj. V drugem srečanju, ki so ga odigrali 3. t.m., so ponovno visoko zmagali nad «Largo Isonzo* z rezultatom 5:0 (1:0). Doberdobska sedmerica je nastopila v sledeči postavi: Konič, Šuligoj, Petras, Blazon, Dužman, Marscn in Ferfolja. V prvem polčasu so Kraševci pre vzeli polagoma vajeti igre v svoje roke in so prišli v vodstvo že v 15. minuti po lepi kombinaciji Marson-Ferfolja-Marson. Nato pa se je tekma nekoliko umirila. V drugem polčasu pa je padla toča golov, tako da so kraški navijači in ostala publika navdušeno uživali nogometno igro. Gole so dali v 7.’ drugega polčasa iz enajstmetrovke Marsom, v 15.’ in 25.’ Blazon ter v 30.’ Ferfolja. Rezultat bi bil lahko še večji, če ne bi igralci zapravili nekaterih priložnosti. Doberdobski igralci so zadovoljili svoje navijače, saj so se vsi dobro izkazali, od vratarja Koniča do zadnjega igralca, najbolj pa se je odrezal Dužman, ki se je izkazal kot neutrudni «motorček» sedmerice, čeprav je imel smolo, da tudi on (za las) ni dosegel svojega gola. F. K. Na nekem turnirju v Papeeteju je ekipa Ziiricha premagala izbrano reprezentanco Nove Kaledonije s 4:3. za skoraj celo sekundo počasnejši. Čas Nalleta je bil 48 "6. Zelo dober je tudi rezultat Francoza Pa-nija v daljini: 8.05 m. PLAVANJE V Rovinju so imeli pregledno tekmovanje najboljših jugoslovanskih plavalcev, katero si je ogledalo rekordno število občinstva. Na prireditvi so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov, Prentova iz Kranja pa je postavila nov slovenski pionirski rekord na progi 200 m prosto s časom 2’33”6. KOŠARKA ATLETIKA Nallct: 400 m ovire v 481 Jean Claud Nallet .je v srečanju med ameriško in francosko reprezentanco dosegel letošnji najboljši čas in drugo najboljšo znamko vseh časov v teku na 400 m z ovirami. Premagal je slovitega A-meričana Ralpha Manna, ki je bil Goriški Splugen Brau je v preteklih dneh že začel s pripravami za prihodnjo sezono. Prva skupina košarkarjev se je že zbrala pod vodstvom trenerja McGregorja. prihodnjih dneh pa bodo prispeli v Gorico še drugi igralci, ki jih je društvo kupilo za prihodnjo sezono . Čanje med ženskima naraščajniškl-ma ekipama. Polet se namreč vestno pripravlja na prihodnje prvenstvo in je v zadnjem času napravil velik napredek. Ker večini igralk manjka izkušenost, so take prijateljske tekme izredno važne. Verjetna Pdetova postava: Kristina Baldassi, Mira K ra us, Lilijana Fuč-ka, Tanja Malalan, Nadja Ambrožič, Irena Sosič, Nataša Smotlak, Rosana Sosič, Morana in Vesna Taučer, Dragica Hrovatin. Naraščajniki ob 19. uri V zadnji tekmi dneva se bosta pomerili naraščajniški peterki. Prejšnjo 'nedeljo so poletovci premagali svoje drevišnje nasprotnike, čeprav le z dvema točkama razlike. Igralci Mivarja se bodo gotovo skušali maščevati za poraz in bodo dali vse od sebe, da bodo lahko ukrotili naše košarkarje. Poleg tega bo Mivar nastopil na domačem igrišču, ker je seveda precejšnje važnosti. Tekma bo vsekakor zanimiva in napeta. Trener Tavčar po bo poslal na igrišče naslednjo postavo: Adrijan Sosič, Edi Daneu, Egon Guštin, Robi Gantar, Edi Kraus, Miloš Jugovič, Borut Deško, Jani Sosič. Tekmam bo seveda prisostvoval tudi prof. Pavlovič, ki te dni vodi tečaj openskih košarkarjev. b.L ALPINIZEM Demaison premagal Aguille de Blaitiere CHAMONIX, 9. — Francoski gor siri vodnik Rene Dema:son je o pravil v pogorju Mont Blanci prvenstveni samostojni vzpon na A guille de Blaitiere (3.522 m). Vzpoi je opravil po zelo težki smer Brown v zahodni steni. Plezati ji začel v ponedeljek popoldne, rt plezal pa je danes zjutraj. Športno društvo Breg priredi 12. julija letos tradicionalni enodnevni izlet v Begunje, Vrbo In na Bled. C e n a i z 1 e t a 3.200 Ur, vključno kosilo na Bledu. Prijave pri vaških zastopniki še danes. V teh vročih dneh se s športom ni prijetno ukvarjati, razen & smo dovolj pogumni, da se tako spustimo po hladnih valovih bistri gorske reke. Sicer pa bi kljub hladni vodi ob taki vožnji marši komu postalo še bolj vroče... MLADEN OLJA«. A: 17. KOZARA Prevedel: Severin Šali p,r Telcli so proti Dakiču, kot so pred nekaj urami tekli jih 1 Lazarju, ko jih je čakal na pokopališču. Toda Dakič in |e kosil, jih zmerjal, izzival in dražil, da bi se pokazali sg SePo drveli naprej, kar so (čudno) res delali, ne oziraje PadBi& izBube Eden je padel, toda drugi so tekli. Drugi je Hi ’ vendar so naprej tekli. Tretji je padel, toda dragi so dhiM napreJ- Četrti je padel (temu sem jaz posvetil), toda desi1 50 tekli- padei je peti in šesti, padel je sedmi, osmi, toda enajsti je tekel z bajonetom na punški proti du- Ta je ležal na poti, za drevesom, vendar ni streljal. Laz« 6 ranJen. ali se mu je mitraljez zaskočil, je pomislil ki , Morda nima municije. Obrnil je strojnico proti vojaku, Sam6 Z hajoootom na puški tekel proti Dakiču. Izstrelil je tUtU° ne,kaj nabojev, ker je varčeval municijo. Pomislil je se < na revolver in bombo (predaleč je, ta hudič), toda vojak PrikL 40 približal Dakiču, mu zabodel bajonet v hrbet in ga pVal k zemlji. tkan0 cesti in pobočju je krdelo iz hoste priteklo proti par-0rri- Niso streljali, pač pa vpili, pretili in psovali: «Ujemi partizana živega, ujemi živega...« «Primi me za jajca!« jim Je zavpil Lazar. Sovražni vojak ga je slišal in se oglasil na isti način: «Ti jih bom že odrezal, samo počakaj...« Lazar je petdeset korakov pred seboj zagledal gručo zelenih vojakov, ki so opletali okrog debel in tekli proti njemu. Brez municije za strojnico, z revolverjem in bombo (to bom potreboval sam, če me obkolijo), spet osamljen, ker so njegovi zbežali in pustili mrtvega Dakiča in enega ranjenca, ki je klical na pomoč, se je moral tudi sam umakniti. Spoznal je, da je protinapad spodletel: sovražnik je vdrl v taborišče in ga zažgal. Nad gozdom se je počasi dvigal dim. Nismo pregnala sovražnika, ne obvarovali taborišča. Obrneš se proti zahodu, zemlja gori. Pogledaš na vzhod — ljudje so napolnili pota, steze in gozdiče. Od zahoda prihaja vojska, en kilometer, dva pred Lazarjem pa so prehodi zagrajeni z moškimi in ženskami in otroki, z vozmi in živino, z ranjenci in begunci. Kmetje se brez povelja umikajo proti Karanu, Strigovi in Marinam, v globino, zanašajo se na 2arkov bataljon. Kako mu bom stopil pred oči? Kaj mu rekel? Ali bo verjel, da jih nismo mogli ne odbiti ne premagati? Saj jih je kot mravelj, je ponavljal Hamdijeve besede, čeprav mu prej ni verjel. Počakali jih bomo na Pošti, je mrmral, toda kot da mu je nekdo prišepetaval, da bo tudi ta poskus spodletel, ker je sovražnik močnejši. Počakali jih bomo v Devetakih... Tako se je tudi zgodilo. Četa ni mogla vzdržati. Breg je bil obsut z granatami, vas zažgana. Posebno je trpel zaselek pod hribom Pošta, kjer nobena hiša ni ostala cela. Ko se je umikal proti Pruscem, je zagledal Rajka, bil je rdeč kot rak in nekam omotičen, s čutaro v roki. ((Komandir, ženim se!« mu je zavpil Rajko. «Kaj praviš, bedak?« «Pravim, da se ženim in zato ti ponudim čutaro. Primi! To je žganje. Mar bi se lahko oženil brez žganja?« «Kje si ga pa staknil?« «Ne sprašuj, ampak pij... Moram pogostiti še druge, ker je taka božja volja. ((Kakšna božja volja? Saj ni boga.« ((To pravi komisar, jaz pa komisarju ne verjamem, in ga tudii ne maram... Pij, Lazar, bog ti daj zdravje in da boš zmeraj ponosno hodil.« «Bogme, Rajko, pijan si.» ((Nisem pijan, toda napil se bom, ker se ženim, tebe, komandir, pa vabim na svatbo. «Kje pa imaš nevesto, nesreča ti taka?« ((Nevesta je tukaj, med nami, samo ne smem povedati, katera je, ker se bojim komisarja. Ali so komisarji dobri ljudje, ali imajo kamnito srce? Meni se zdi, da imajo kamnito srce, ker nas kar naprej kritizirajo.« «Kako te ne bi kritizirali, ko si se ga nabral?« ((Nisem se ga nabral, ampak se g« bom, ker se ženim. Zakaj bi se ne oženil, ko lahko že nocoj padem? Star sem dvajset let, pa še ne vem, kaj je ženska. Bojim se, komandir, da bom umri mlad, zato se hočem oženiti, in vsaj eno noč bi rad prespal z ženo. In lepša je kot ikona, pri mojem krstnem patronu da res.« «Ne omenjaj krstnega patrona, Rajko, saj si partizan.« ((Partizan sem, ampak svojega patrona bom še naprej omenjal, saj nisem šel v borbo zato, da bi svojo krstno slavo zanemaril. Jaz sem šel v boj zato, da se ustašem maščujem za svoje polomljeno rebro... Premlatil me je Mujega, ta rabelj... ženim se, bog in bogme, dekle pa imam tukaj, v četi, med nami... Tri so, ti pa ugibaj.« «Da ni Andjelija?« «Ne vem...« «Morda Emira?« «Ne vem...« «Danica, ti lopov?« «Ne vem, komandir, ugibaj!« Nagnil je čutaro, potegnil in zaklokotal. žganje mu 1 grgralo po grlu kot skozi lijak. HI je, nagnjen nazaj, komar air pa ga je opazoval brez jeze in pripravljen, da mu odpus kot zmeraj, ker ga je štel med najbolj hrabre. Togotljiv, sf movoljen, prepirljiv, nediscipliniran, drzen in divji, je v ra kačenosti lahko zabrusil nazaj, opsoval in užalil, toda mu je zmeraj oprostil, celo tedaj, ko so ga v taborišče pr peljali z zvezanimi rokami in pod stražo, ki ga je prignal iz vasi skoraj kot dezerterja. Svojeglav in neubogljiv je uh: jal iz čete, ne da bi vprašal, se pijan potikal po vaseh, izziva napadal in v imenu partizanske pravice grozil celo s smrt j ( dokler ga naša patrulja ni ukrotila. ((Komandir naprej,« je prišel klic po koloni. «Komandi naprej,« je šlo od borca do borca. (‘Kdo išče komandirja? Povej po zvezi: kdo išče komar dirja, mater mu nebeško?« ((Komandir naprej, kliče ga Ivan.« ((Komandir je zavzet, jaz pijem s komandirjem. Naj Iva molči, sicer mu bom razbil gobec.« «NehaJ, Rajko,« je rekel Lazar, vendar ne strogo, cel mehko in popustljivo. «Daj čutaro in ne čvekaj, če pa bo komisarja še naprej Žalil...« Rajko ga je začudeno pogledal. Umolknil je, v hipu obm čutaro in izlil žganje na tla. «Je zdaj dobro, komandir?« »Dobro, in dovolj. Ce pa te bom videl pijanega, te bor razorožil in spodil Iz čete, pa še glavo lahko izgubiš.« «Kdo? Jaz, komandir?« «Dovolj, sem rekel, niti besede več! Ce samo še emkra omeniš komisarja, boš imel opraviti z menoj, da veš.« «Prav, komandir. Toda poslušaj, kaj bom jaz tebi rekel komisar je v četi zato, da strelja vate, ne pa v sovražnika, Bogme, da Je res.« TRST Ul. Montecchl 6/11 P P 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Orednlšfvo Podružnica Uprava Naročnina OAnnin° 950 lir ~ vnaPrei' četrtletna 2.700 Kr. polletna 5.200 lir, celoletna Vbuu "r četrta naročnina za inozemstvo 15.500 lir SFRJ posa- mezna številka v tednu m v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 2® Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50’ beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri uprt*’ Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italian*' Stran 6 10. julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-111 OP PANES DO 18. JULIJA V STEKLENI PALAČI OZN «Svetovna mladinska skupščina i udeležbo delegatov iz 126 držav Skupščino je sklicalo glavno tajništvo OZN ob 25-letnici obstoja te organizacije NEW YORK, 9. — Od danes do 1% julija bo na stotine mladih ljudi iz vseh držav sveta zasedlo sedeže v slavnostni dvorani Združenih narodov in tud sobane, kjer se »estajajo posamezni sveti in šte vilne komisije v notranjosti stekle-ae palače. To mladino je povabi !o v New York glavno tajništvo OZN. ki je sklicalo «Svetovno mladinsko skupščino*. To je prva manifestacija te vrste v zgodovini Mednarodne organizacije, ki jo je »klicala v sklopu proslav 25-letne-ga obstoja OZN, pri čemer je hotela poudariti pomen mladine. To so študentje, delavci in kmetje obeh spolov. Imeti bi morali, vsaj tako so določili prireditelji, manj kot 25 let in prihajajo iz vrst mladinskih organizacij — strankarskih in nestrankarskih — ter študentovski gibanj, delavskih in sindikalnih krogov 126 držav čla nic OZN. Vlade posameznih držav so morale navesti samo imena udeležencev tega svetovnega zbora, vendar niso smela predlagati izbiro tega ali onega delegata. Kaže, da so to upoštevale skoraj vse države, garadi česar se je te dni zbrala v New Yorku množ/ca mladih ljudi, v glavnem tproti-estblashmenU. V krogih mladincev se že govori, da bodo pred odhodom iz ZDA •rganizirali veliko manifestacijo »sit-in* proti ameriškemu imperializmu v Aziji. Svetovni zbor mladine so uradno sklicali z resolucijo 31. oktobra 1969. leta, s čimer so hoteli pritegnit1 pozornost mladine na velike probleme, ki jih že četrtsto-letja obravnavajo v OZN in s tem dati možnost, da izpovejo svoja mnenja o teh zadevah. Poleg tega bi morali navesti sredstva in načine, da bi ojačili to mednarodno organizacijo. Domnevajo, da se bo zbora udeležilo 700 oseb. Vsaka država članica OZN ima pravico do 5 delegatov, vendar so razne države poslale še dodatne člane delegacije. Povabili so tudi reprezentance držav, ki niso članice OZN, kot Ljudsko Kitajsko, obe Nemčiji, Korejo in Sevem1 Vietnam. Iz Pekinga do sedaj ni prišel nihče. Tudi Hanoj ni poslal svojih predstavnikov. Prisotni pa so, kot so sicer predvidevale statutarne^ norme, predstavniki držav, ki še niso dosegle neodvisnost, kot so na pr. portugalske kolonije. Ker je predvideno, da se delegati zanimajo za politične in soo al-ne probleme ter poznajo državna in mednarodna vprašanja, bodo na tem zboru, ki ga bo vodil 18-član-ski odbor, razpravljali o svetovnem miru, razvoju, izobrazbi in o človeku in njegovem okolju. Svetovni zbor mladine bo deloval tudi v komisijah, ki bodo razpravljale o raznih problemih Prva komisija bo proučila sedanji položaj na svetu in o miru, druga bo skušala ugotoviti želje in smotre mladine v sedanjem desetletju, tretja pa bo proučila »strategijo* mladinskih akcij v bližnji in daljnji bodočnosti. Komisije bodo imenovale delovne skupine, ki bodo pripravile poročila. Ta bodo izglasovali (posamezno in ne po državah) na zaključni seji. Najbolj zanimiva potočila bodo predložili jeseni letos petindvajseti glavni skupščini OZN. Najbolj bojevita je sovjetska delegacija, ki je prišla v New York z delegacijo, v kateri je 20 mladincev več kot je bilo predvideno. Še pred začetkom del je delegacija zahtevala izključitev predstavnikov »lutkarskih vlad*, tj. Južne Koreje, Južnega Vietnama in nacionalistične Kitajske. Vodja delegacije Gennadij Janajev je med tiskovno konferenco ostro napadel ZDA in fašistične vlade Grčije, Španije in Portugalske. Skupina mladih Afričanov, ki so si pod vodstvom ameriških vodičev ogledali New York, so izrazili presenečenje, ker ameriška metropola nima nobenega spomenika Fidelu Castru. Afričani so ugotovili, da »Američani živijo in delajo v izrednem nasprotju med bogastvom in uboštvom* in so se tud) pritožili, ker jim niso med turističnim ogledom mesta pokazali črnskega okraja Harlem. Vse stroške organizacije svetovne mladinske skupščine (733.000 dolarjev — približno 463 milijonov lir) bo nosila OZN, ki je prosila za prispevek vse države članice. Do sedaj prireditelji tega zbora niso zbrali niti polovice vsote. ATLANTA, 9. — Preiskovalna ko misija je prijavila petega vojaka, ki je bil 16. marca 1968. leta zapleten pri zverinskem pokolu južno-vietnamskega prebivastva v My Laiu. 21-letnega vojaka Roberta T souvasa iz S. Joseja v Kaliforniji obtožujejo, da je ubil dva vietnamska civilista. ZA POMOČ OB POTRESU Zahvala Peruja SFR Jugoslaviji BEOGRAD, 9. — Pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Ante Drndič je sprejel danes vele-posalnika Peruja Carlosa Vasqueza, ki se mu je v imenu svoje vlade zahvalil za apel predsednika Tita za mednarodno pomoč za obnovo od potresa prizadetih področij Peruja. Zahvalil se mu je za podporo jugoslovanske vlade v mednarodnih forumih, ki so razpravljali o pomoči Peruja in za pomoč, ki so jo doslej dale Peruju jugoslovanska vlada, družbeno - politične in druge organizacije in posamezniki. Vas-quez je obvestil Drndiča, da bo vlada Peruja na sestanku ekonomskega socialnega zdravstvenega sveta (EKOSOK) pri Združenih narodih v Ženevi zaprosila za hitro pomoč mednarodnih ustanov Peruju in zaprosili za tozadevno podporo Jugoslavije. Drndič je zagotovil veleposlaniku Peruja, da bo Jugoslavija podprla vse mednarodne akcije in da ima Jugoslavija polno razumevanje za napore, ki jih vlada Peruja sprejema za obnovo prizadetih krajev. Luigljem Z uhani.jem v torek odpravil proti koči «Puss&» v dolini Set-timana. Nameravala sta splezati na vrh Praimagglore lin se od tam spustiti do koče «Pordenone« v dolini Gimoladama. Mladeniča pa sta se izgubila nekje v «Val dellTnfemo«, ki je ozek prehod na pobočju Pra-maggioreja. Zaman sta nekaj ur iskala steze. Nenadoma Je Campa-nerju spodrsnilo in padel je v približno 10 metrov globok prepad. Prijatelj se Je odpravil v dolino, da bi pakMoal reševalce, a še enkrat se je izgubil. Noč je preživel na odprtem nekje v «Valil’Alta« ob nekem drevesu, šele zjutraj je našel pot v dolino. Slučajno Je na poti sreča/l neke planince in Jih popeljal do ponesrečenega prijatelja. Ranjenec je tako preživel približno 30 ur negibno v prepadu. Ko so planinci dospeli do njega, se Je zdel mrtev. Vsekakor so izurjeni planinca poskrbeli, da je preživel še noč in so ga danes zjutraj s helikopterjem, ki je medtem prišel iz Aviana, odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so sd pridržali prognozo. TISKOVNA KONFERENCA 0 POLETU VESOLJSKE LADJE SOJUI 9» Težje se je prilagoditi pogojem na Zemlji kot delati v breztežnem prostoru kabine •• š Nikolajev in Sevastjanov sta se kmalu izognila «občutku neugodja» Ko pripeka vročina nudi morje občutek prijetne osvežitve. Igralka Luciana Palluzzi, ki snema film «Gome Together« v San Felice Cir-ceo, je šla v vodo kar z majico MOSKVA, 9. — Sovjetski vesoljski program ne predvideva poletov na Luno v bližnji bodočnosti, ker stremi, kakor je znano, po ureditvi vsemirskih postaj. To dokazujejo dosedanji poskusi — je izjavil danes na tiskovni konferenci v prisotnosti 2.000 novinarjev predsednik akademije znanosti Sovjetske zveze Mstislav Keldiš. Znanstvenik je pripomnil, da je ureditev takih postaj vprašanje nekaj let, ker je polet Nikolajeva in Sevastjanova z vesoljsko ladjo «Sojuz 9», ki je trajal 18 dni, pokazal, da človek že sedaj lahko ostane v vesolju tudi mesec dni. To pa je dovolj za delo na vesoljskih postajah, kjer bodo osebje lahiko redno zamenjavali. Tehniko priključitve v vesolju, ki je potrebna za prehod ljudi iz ladje na vsemirsko bazo, pa so že preizkusili v prejšnjih misijah Sojuzov. Keldiš pa je mnenja, da je problem dolgih medplanetarnih poletov precej težji in je malo verjetno, da ga bodo rešili v sedanjem desetletju. PO PODATKIH ITALIJANSKEGA AVTOMOBILSKEGA KLUBA Julija letos v prometu 140.035 novih vozil V prvih šestih mesecih letos so vpisali v javni avtomobilski register 777.860 prevoznih sredstev Pordenonski planinec se je ponesrečil na hribu Pramaggiore PORDENONE, 9. — Danes so sprejeli v pardenonsko bolnišnico 194etnega dijaka iz seminarja v Pordenonu, ki se je pred nekaj dnevi ponesrečil v hribih. Mladenič se je skupaj z 18-letaim prijateljem Kambodža — Lon Nolovi vojaki so spet zasedli kraj Saang. Padlega Im-tiTimii (ubiti civilisti »postanejo« seveda partizani) so obesili za noge. V Indokini postajajo taki prizori vsakodnevna zadeva... RIM, 9. — Po še neuradnih podatkih statističnega urada italijanskega avtomobilskega kluba so italijanske tovarne spravile julija letos v promet 140.035 novih vozil in sicer 123.277 osebnih avtomobilov, 229 avtobusov, 7.283 industrijskih vozil in 9.246 motornih koles. V primerjavi s prodajo 129.876 vozil v istem obdobju lani, so zabeležili letos povišek 10.159 enot, to je 7,82 odstotka več. V posameznih kategorijah vozil je prodaja potekala kakor sledi: 9,78 odstotka Več dšbbnih avtov, 10,63 dtistotka več avtobusov, 10.03 odstotka manj industrijskih vozil in 0,38 odstotka manj motornih koles. V prvih šestih mesecih 1970. leta so vpisali v javni avtomobilski register 777.860 enot in sicer 691.605 osebnih avtomobilov ali 88,91 odstotka vseh vpisanih vozil, 1.446 avtobusov (0.19 odstotka), 40.695 industrijskih vozil (5,23 odst.) in 44.114 motornih koles (5,67 odst.). Če primerjamo letošnje podatke z lanskimi ugotovimo, da se je prodaja znižala za 1.620 enot oziroma za 0,21 odstotka. Prodali so sicer več osebnih avtomobilov (6.680 vozil ali 0,98 odst.) in avtobusov (48 ali 3,43 odst.), manj pa industrijskih vozil (5.931 ali 12,72 odst.) in motornih koles (2.417 ali 5,19 odstotka). V New Yorku narašča število žrtev mamil NEW YORK, 9. — Kljub vsem rehabilitacijskim načrtom in preventivni propagandi zdravstvenih oblasti, jfe v New Yonku vedno več žrtev mamil. Zadnje poročilo mestnega prtoedmdštva za higieno javlja, da je od januarja letos do danes umrio kar 561 oseb, od katerih je 114 mladoletnih, zaradi uživanja preveldkdh količin mamil. Rekordno število žrtev je bilo ob koncu prejšnjega tedna, ko je v kratkem časovnem presledku umrlo 24 narkomanov, 16 od teh zaradi zaužitja prevelike količine mamila, ostalih osem pa zaradi sorodnih vzrokov. V tej skupini je kar 6 mladoletnikov. Najbolj pretresljiv primer predstavlja 19-letnik, ki Je verjetno zaužil preveliko količino mamila «LSD« in je nato skočil s terase neke stavbe, ki ima kar 24 nadstropij. Med ostalimi so bdli 25-letml slikar, ki je zapustil ženo in otroke, 15-letna dijakinja, ki Je Obiskovala šolo z izrednim uspehom, in 18-let-ni narkoman, ki ga je ustrelil neld policist, ki ga Je zasačil med krajo. lani je bilo v New Yorku skupno 900 žrtev mamil, od teh 224 mladoletnikov. Dve Jeti zapora za pol grama mamil MILAN, 9. — Milansko sodišče je danes obsodilo na 2 leti in mesec dni zapora ter na 50.000 lir globe 26-letno Assunto Speran-za iz Perugie, a stanujoče v Milanu, Id so jo zasačili s 425 miligrami mamila. Ker je že presedela v preiskovalnem zaporu mesec dni in ker je nastopila amnestija, so Speranzovo spustili na svobodo. Nevšečnosti za Speranzovo, bolje poznano kot Susy, so se začele s preiskavo o vzrokih smrti Roberta Schiavija, ki so ga oktobra lani našli ustreljenega na robu avtoceste pri Pavl ji. Ker so menili, da je mladi milanski igralec Matjo Corbellini zapleten v zadevo in ker je bila Susy tedaj njegova žaro Kasneje so zadevo razčistili, strel je namreč padel po neprevidnosti, in Susy se je znašla na svobodi. Ni pa vedela, da jo policijski organi zasledujejo. V preiskovalnih krogih so namreč sumili, da je skupina prijateljev Sclvavija imela o-pravka tudi z mamili. Tako so nekega dne našli pri Susy manj kot pol grama mamil, zaradi česar je ponovno romala v zapor. Speran-zova se je sicer izgovarjala da ji mamilo služi za olajšanje bolečin, id jih ji povzroča trovejni živec, vendar so ji zdravniki postavili na laž. KITZINGEN, 9. — Dva 15-letna fanta sta med sprehodom ob Meni odkrila v reki pri Segnitzu železno blagajno, ki so jo pred tednom dni ukradli iz urada ameriške vojske v Kitzingnu. V blagajni je bilo 75 kg dokumentov »top-seeret«, manjkalo pa je 500 dolarjev in nekaj zlatnine. PO ZAPLEMBI 3.000 HEKTOLITROV VINA Karabinjerji aretirali 8ponarejevalcev vina Vino so izdelovali z denaturiranim sladkorjem, ki ga običajno uporabljajo v živinoreji RIM, 9. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo je danes izdal poročilo, da so v preteklih dneh v kraju Castiglione di Forli aretirali skupina oseb, ki so ponarejale vino. Zdi se, da so pristojne oblasti na osnovi sumljenja začele «tiho* raziskavo že septembra 1968. leta. V glavnem so vodili raziskovanja karabinjerji NAS iz Bologne in karabinjerji iz Forlija. Aretacije so karabinjerji izvršili 28. junija. Skoraj celo noč so prežali v bližini kmetskega posestva «Casetto*. Pozno ponoči jim je šele uspelo zasačiti ponarejevalce, ki so v maskiranih skladiščih izdelovali vino. V skladiščih so bile kadi s kapaciteto 3.000 hektolitrov vsaka. V njih je bila tekočina, ki so jo ponarejevalci izdelali z denaturiranim slodkorjem, ki se običajno uporablja pri živinoreji. Aretirane ose- ......................llMIIIllltiimiiiliimiiiiiiiiiiiimimmnMiiiiMiiiiiiniii......................... V MILANSKEM ZAPORU Tržačanka, ki je žalila sodnika se je sestala s svojim branilcem Sestanova se kesa svojega dejanja in upa, da ne bo privedlo do prehudih posledic za sodnika, ki mu je zlila v obraz klorovo kislino MILAN, 9. — Enaimpetdesetletna Tržačanka Annamaria Sestanova, ki je 25. junija v milanski sodni palači zlila v obraz predsedniku civilnega sodišča dr. Antoniu Donati-ju precejšnjo količino klorove kisline, se je danes v zaporu srečala s svojim branilcem odv. Franzem Samom. Zdi se, da Sestanino zdravstveno stanje ni prav dobro, ženska namreč boleha za živčno izčrpanostjo. Baje je ženska izjavila, da je sodnika »napadla* zaradi krivice, ki jd je ta storil pred nekaj leti. »Kesam se tega,* je nadaljevala, kar sem naredila in upam, da sodnik ne bo moral trpeti prehudih posledic.* Dr. Donati bo zapustil bolnišnico čez nekaj dni. Sprejeli so ga še isti dan, ko mu je Sestanova zlila v obraz kislino. Sicer so zdravniki tedaj izjavili, da bo ozdravel v enem mesecu, vendar bo moral ostati v kliniki še nekaj tednov, preden bodo lahko zdravniki z gotovostjo izjavili, da mu kislina ni poškodovala očesa. Obstaja nam reč nevarnost, da bi dr. Donat izgubil vid na desnem poškodovanem očesu. Sestanovo so nameravali podvreči psihiatričnemu pregledu, vendar ona tega ni dovolila. Trdi, da se popolnoma zaveda svojega zdravstvenega stanja, vendar je tudi prepričana, da ni slaboumna. »Utrpela sem samo preveč krivic,* je izjavila. Kakor predvideva čl. 60 zakonika za kazenski postopek, bi Sestanovo lahko sodili v kakem drugem mestu, oziroma na kakem drugem sodišču. Zakon predvideva namreč, da v primeru »žalitve sodnika, sme kasacijsko sodišče predati sodno razpravo in obsodbo drugemu sodišču iste stopnje, ki je pristojno za predmet. Vendar zadnji odstavek istega člena natančneje določa, da se zadeva ne predaja drugemu sodišču, če sodnik — ko ga žalijo — predstavlja javno tožilstvo ali se to zgodi, ko izvršuje svoje delo. Najprej bodo marali torej določiti, če spada ženskino ravnanje v prvi ali zadnji odstavek omenjenega člena. V Santiagu Med manifestacijo ubit mlad študent SANTIAGO, 9. — Med manifestacijo, ki je bila prejšnjo noč v Santjagu, je 17-Ietni študent Miguel Aguilera Morales izgubil življenje. Študenta, ki je bil v povorki 200 manifestantov, je zadel v glavo naboj strelnega orožja. Manifestacija je bila ob zaključku splošne stavke, ki so jo oklicali sindikati. Pohdja se izgovarja, da je študentka ubil neznanec, ki je z avtom z vso hitrostjo zavozil mimo povorke. be so: 47-letni trgovec Egidio Bos-si iz Castelbologneseja, 44-letni pti-čerejec Enzo Carosi iz Salarola, 47-letni delavec Araldo Mengozzi iz Forlija in 32-letni voznik Giuseppe Sartoni iz Salarola. Sartonija so karabinjerji ujeli, ko je prevažal večjo količino denaturiranega sladkorja v neko skladišče v «Casettu»; sladkor je bil seveda namenjen ponarejanju vina. Ko so karabinjerji izvrševali svoj posel je bil navzoč tudi spdnik iz Forlija dr. Luigi Persico. Ko je sodnik zbral še nekaj podatkov, je ukazal aretirati še 43-letnega tehnika Giorgia Milanija iz Forlija, ki je lastnik posestva, 42-letno Sperino Valponi por. Milani, 37-letnega trgovca z denaturiranim sladkorjem Pietra Tabanellija iz Castelbologneseja (teh treh do sedaj še niso ujeli), 49-letnega voznika Giovannija Bravija iz Castelbologneseja, 51- letna Augusta Can-tonija iz Castelbologneseja in Maria Tronconija iz Solarola, ki sta oba ptičerejca. Te tri so karabinjerji aretirali naslednji dan. Karabinjerji so med drugim zaplenili približno 3.000 hektolitrov ponarejenega vina ali tekočine, ki še ni hiI o fiDlmnPnn ivHolano in Iri ia * Kozmonavti in znanstveniki, ki so se udeležili tiskovne konference, so poudarili, da je bil namen poleta »Sojuza 9» v glavnem izvedba poskusov zdravniško - biološke narave (možnost življenja in dela v breztežnem prostoru). Kljub motnjam in «občutku neugodja*, ki je vesoljca motilo v prvih dneh poleta, je obračun podviga brez dvoma pozitiven. Motnje so se pojavile zaradi «dotoka krvi v glavo*. Da bi se izognila temu neugodnemu stanju, sta skušala Nikolajev in Sevastjanov ostati čim dlje z glavo navzdol. Tako je centrifugalna sila (zaradi vrtenja ladje okoli svoje o-si) pripomogla, da se je povečal dotok krvi proti nogam. Po mnenju obeh vesoljcev, kar so sicer že predvidevali, se je bilo težje privaditi pogojem na Zemlji kot pogojem v breztežnem prostoru. Po pristanku na Zemljo se je pri-lagojevanje normalnemu stanju zavleklo namreč celih 10 dni. Vesoljca sta povedala, da se ponoči, to seveda, ko sta se privadila okolju, nista več privezovala. Zaradi tega se je večkrat zgodilo, da sta med spanjem zdrsnila iz spalne vreče in sta nadaljevala spanje plavajoča v breztežnem prostoru. »V tem položaju sem sanjal* je narande z gen. Juanom Jose rezom, ki so ga zaradi suma, * je pripravljal vojaški udar, ob četku tega tedna odstavili z n)®1 poveljnika oboroženih sil. Penarando je danes javil pisom, da sa ga izpustili. »! vinar dodaja, da ga je ugrab skupina mladih častnikov samo &8’ da bi mu lahko obrazložila njih« mnenje o oboroženih silah in o P litičnem položaju v Boliviji. rekel Sevastjanov, «kakor na Zemlji. Bile so črno - bele, ker jaz ne sanjam v barvah*. Ko so Nikolajeva vprašali, če se bodo prihodnjih poskusov v vesolju udeležile tudi ženske, je odgovoril : «Gotovo. Kako bi bilo moč zdržati brez žensk v poletu, ki bi trajal, recimo, tri leta. V kabini bi vladal splošen nered*. Na vprašanje novinarja, če se je med njunim poletom pojavila kdaj »neskladnost značajev*, je Nikolajev paudaril, da je to celo potrebno. «če bi bil tudi on», je Nikolajev pokazal na Sevastjanova, «tako molčeč kot jaz, ne bi med poletom izgovorila niti besedice*. Na podlagi zakonov v ZDA Ni možna poroka dveh žensk LOUISVILLE (Kentučky), *. ' Državni prokurator Louisvilla Br”! Miller je včeraj zavrnil dovolj«1’/ ki sta ga dve ženski prosili. J bi se poročili med seboj. M® se je skliceval na starodavni 9? vrhovnega sodišča ZDA, ki v P žavi Utah prepoveduje poUgaDP med Mormoni. Ženski, 25-letna Tracy Knight! 39-letna Marjorje Ruth Jones, 8 v torek izjavili, da sta zahte** DUNAJ, 9. — V Viktringu na Koroškem so aretirali 22-letnega prostovoljnega gasilca Hermanna Bergerja, ki je po poklicu mesarski vajenec. Fanta obtožujejo, da je zanetil več požarov. Zadnji, ki ga je zanetil včeraj, je povzročil 75 milijonov Ur škode. Fant je povedal, da je užival ob plamenih, ki jih je nato osebno pomagal gasitr. V Kanadi Roparski napad na potniški vlak L'ASSOMPTION (Quebec), 9. -Policija je javila, da so prejšnjo noč štirje roparji, ki so bili oboroženi z brzostrelkami, ustavili potniški vlak v L'Assomptionu. Roparji so ranih stražarja in so nato zbežali z železno blagajno in s številnimi torbami, v katerih je bil denar v gotovini. Policija in funkcionarji kanadskih železnic so izjavili, da ne Y!be' jnanjsi tovornjak fiat «643», so neznanci izvedli na postaji L’As-110 kvmtalov se neuporabljenega de- SOmptiona, 24 km vzhodno od Mon-natunranega sladkorja, 20 litrov žveplene kisline in 100 kilogramov raznih kemičnih prvin, za katere še niso točno določili, kaj so. Aretirane osebe in njihovi eventualni sodelavci, ki jih karabinjerji še vedno vztrajno iščejo, so obdolžene ponarejanja, izdelovanja, posesti in prodajanja velikih količin vinskih izdelkov, ki škodujejo javnemu zdravju. Karabinjerski skupini NAS iz Turina in Padove sta te dni prijavili pristojnim oblastem še druge tri osebe: enotehnika Marca Mignone-ja iz Astija, poljedelca Mattio Fo-gliattija iz Castigliona d’Asti in Massimiliana Biasotto iz Valdobia-dena, ki je lastnik prodajalne vina, v kateri so našli približno 350 hektolitrov ponarejenega vina. ZARAGOZA, 9. — Vojaško sodišče .je obsodilo 18-letnega študenta Mariana Venturo Rodrigueza, ki je januarja skušal prisilit1 s samokresom — igračo pilota letala, da bi odletel proti Albaniji, na šest let zapora. treala. Policija je že razdelila opis banditov, ki so po streljanju na stražarja, katerega so ranili v glavo, zbežali najprej s tovornjakom in nato še z avtom. Ni znano kakšno je zdravstveno stanje ranjenega stražarja. Neki agent je izjavil, da so lopovi prav gotovo vedeli kje je železna blagajna in je pripomnil, da je denar, ki so ga roparji odnesli, služil za plače delavcev mesta Chicortimi. Ugrabljen in izpuščen bolivijski novinar LA PAZ, 9. — Dnevnik »Presen-cia» je danes javil, da so enega njegovih urednikov, Horacia Alca-zarja Penarando, ugrabili. Novinar je brez sledu izginil v noči med torkom in sredo, ko se je po končanem delu odpravil domov. Kasneje je neki neznanec telefonsko obvestil uredništvo, da so ugrabili novinarja. Kaže, da je u-grabitev v zvezi z intervjujem Pe- tllllllllllilliilMili ......................................................................................................................................min n n mm im iii i iiiiiiiiiiiiuiii mn Je zakonska nerazvezljivost res protiustavna? BARI, 9. — Na banjškem sodišču je odvetnik Giuseppe Luisi, medtem ko je branil 38-letno M.P. proti 52-letnemu možu G.B., izjavil, da bi ne smelo odločati o zakonski razvezi vrhovno cerkveno sodišče (tSacra Rota»), temveč civilno sodišče. Svojo tezo je razložil z ustavno nezakonitostjo čl. 34 «Kon-kordata s Cerkvenimi oblastmi» m čl. 149 civilnega zakonika. G.B. in M.P. sta se poročila leta 1921, ločena pa živita že od decembra leta 1968, to je od trenutka, ko je barijsko sodišče začasno sprejelo ženino prošnjo za ločitev. M.P. je namreč dokazala, da mož ni spoštoval obvez, ki jih zakon predvideva. Zakonca sta imela dva otroka: 8-letno Tonio in Kletnega Francesca. Vendar je bilo kreganje v hiši zelo pogosto in skoraj vsakodnevno. Med kreganjem je mož redno pozabljat m navzočnost otrok in je ženo pretepal, jo psoval in večkrat izrekel tudi hude grožnje. S posebnim ukrepom je sodnik tedaj predal varstvo otrok ženi in je obvezal moža. naj bi mesečno dajal družini določeno vsoto za vzdrževanje. Zdi se pa, da mož ni tega nikoli naredil. Na ta način je po odvetnikovem mnenju kršil ne samo čl. 570 kazenskega zakonika (ta predvideva obvezo za pomoč družini ali vzdrževanje), temveč tudi čl. 143 civilnega zakonika o istem predmetu. Če upoštevamo te prekrške in še nespoštovanje obveze za sožitje, imamo — po mnenju odvetnika — vse pogoje za razvezo zakonske pogodbe. Jasno je, da mo ramo zakon smatrati edino kot pravni posel, ki ga urejujejo zakoni in ukrepi lastni vsem ostalim pogodbam. zakonski razvezi na osnovi teh na- Na ta način bi moralo o zakonski razvezi odločati civilno sodišče in ne cerkveno, še posebno če upoštevamo ustavna načela, ki zagovarjajo suverenost ljudstva in urejajo pristojnosti sodišča. Odvetnik Luisi, ki vodi istočasno podobno pravdo tudi na bocenskem sodišču, trdi torej, da pritiče odločanje o čel civilnemu sodišču. Iz vsega tega izhaja še, da je čl. 34 «kon-kordataD nezakonit. Ta zakon namreč predaja vse odločitve o razvezah in razveljavitvah zakona cerkvenemu sodišču. Odreka se tako, oziroma stopa v protislovje, z načeli o suverenosti in sodni oblasti italijanske države, v prid tuji državi. Odvetnik Luisi je povedal svoje mnenje tudi v zvezi s prvim odstavkom čl. 149 civilnega zakonika, ki pravi, da se «zakonska zveza ne pretrga, razen s smrtjo enega izmed zakoncev». Po odvetnikovem mnenju je ta obveza «neločlji■ vosti» v jasnem protislovju s prvim odstavkom, čl. 29 ustave, ki trdi, da «republika priznava pravice družine kot prirodne družbe, ki temelji na zakonu». Odvetnik meni namreč, da ta člen nekako sprejema »ne neločljivost» — torej ločljivost in razvezo — zakonske zveze, čeprav izrecno ne nakazuje »ločljivosti*. od občinskih oblasti poročno , voljenje, ker sta prepričani, da & jo homoseksualci iste pravice F1 zakonom kot ljudje različnih spcjjj V prošnji, ki jo je predložila sti, je gospodična Knight izjavi da si pridržuje vlogo moža. Bruce Miller je izjavil, da je F učil celo zgodovino pravosodja j da je šele nato zavrnil dovolj#* ženskama. Pripomnil je, da po : ljavnih zakonih v Kentucky}u J* možne poroke med homoseksualci1 lezbijkami. CAGLIARI, 9. - Policija je nes aretirala 46-letno nuno E*? Schirru iz kraja Guasila prijJ gliariju, ker je pretepala otrt*, gnariju, Ker je pretepala otn». ki so ji jih zaupali. Ko je stoF v nunski stan si je nuna nad8 v iiunsiu sian si je nuna ime «Arhangela». Policija jo je ? nes aretirala v vasi Sinnai, W še živijo njeni starši. Zdi se, da' pri pretepanju otrok ni poslužev* samo rok in da jih je kaznoV* na zelo trd način. Na morskem dnu pred Rrindisijem vas iz bronaste dobe BARI, 9. — Podvodni arh-z univerze v Cambridgeu, ki /. um verze v eamonageu, n vodita profesorja Gerard Capi$ in VVilliam Taylor, preiskujejo sko dno v zalivu pri BrindiM kjer se zdi, da bi morali še F ostanki neke prazgodovinske Skupina milanskih znanstveni^ je namreč leta 1966 odkrila F bližno 15 km daleč od Brindhjj nekaj izdelkov iz kovine in opC»' Kasneje je druga skupina iz Bf* disija, ki jo je vodila dr. Shia1/ odkrila peč za izdelovanje t# predmetov. Strokovnjaki sklep8! da bi morala ta vas pripadati ! bronasti dobi, kar pomeni pribij 2000 let pred Kristusovim rojstv*' _ Profesor Capitain — znani ški arheolog, ki že več let razis' je Italijo — skuša sedaj ugoto'1] če so na morskem dnu še K ostanki vasi, ki jih morje V ^ letih ni uničilo. Kako jc to tolmačil (Nadaljevanje s 4. strani), nega doma vztraja, kot smo deli, predvsem pri tem, da je ^ lo vse dobro pripravljeno in F spontanega. Pripravljen je bil mor nesrečnega kuharja NW pri občinsiki palači, pripravljen ! bil napad na Narodni dom, cd bencin je bil nared. V tem $ meiru omenja tudi «provakaciF . . ^11 J a UUU1 « prOVO«aiL*ar ki je priš.a iz Narodnega dbh^ provokacijo, ki smo jo že ot^ (»vvumoju, ki smo jo ze niii, ko smo navedli opis napa8* kot ga je prikazal Francesco Gk*1 ta. V resnica je prišlo do te »P1! voikacije*, ko sta bili iz hotela 'f. ženi ena zažigaina in ena rok1! bomba. Toda veliko let pazn% - pravi prof. C. Schiffrer -neki znani fašistični kolovodja s8*1 priznal, da je tri dni pred nap*. Fiizucu, ua je in om pred nar dom na Narodni dom najel soF. prinesel vanjo veliko orožja * streliva ter tudi posode bend11" kar vse je služilo v trenutku pada, v trenutku, ko je bilo J8? ba izzivati provokacijo, ki je r šla «iz notranjosti Balkana«. iiff^ Kakor vidimo, je prof. Schi-razčlendi dogajanja in dokazal, ; kod provokacije, ki naj bi slu« za izgovor, da se zažge in uH Narodni dom, v katerem so in* sedež številne slovenske kultu’ in gospodarske organizacije. Seveda bi se morali ob ko® vprašati, čemu vse to. In to vprašuje tudi prof. Schiffrer meni, da so vse to organizif* : itaMia”8* predvsem vodilni ljudje italija” vo;i?ke in seveda fašisti, ker 1 bili proti pogajanjem Italije s * dan jo Jugoslavijo, proti pog&’ njem, ki so privedla do Rapals1 pogodbe. Toda v trn se s p8 Sebi f fiorjem ne moremo stnAj ti. kajti za Narodnim domom 1 prišli na vrsto tudi drugi, nap8* bilo je veliko zločinov proti vS mu, kar te bilo nadrednega i® 1 iMiu, nar re ono nanreanega m posebej, kar je bilo slovenske! To pa vendarle ne spremeni d' Na«* stva, da je bil napad na na«« dom dobro in temeljito jripr’ ljem. C 3 a- C- -rt a O. O. 3 9- > ^ C n; =«- g-~ 3 -g S O < ~