Najreiji lioreniki dnenrik v Združenih državah Valja Tse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Now York celo loto . $7.00 Za moToinlTO celo leto $7.00 n GLAS NARODA IistrsIovenskihidelavcev^T Ameriki« Tke largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 3—3878 NO. 190. — STEV. 190. Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELET ON: CHelsea 3—387| NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 15, 1933. — TOREK, 15. AVGUSTA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL VOJAŠTVO KONTROLIRA POLOŽAJ V REPUBLIKI KUBI PREDSED. CESPEDES JE ZAPRISEGEL ČLANE NOVEGA MINISTRSTVA; ZBOROVANJA SO PREPOVEDANA .— -" ■ '■" Po inavguraciji predsednika de Cespedesa so bili v njegovo hišo oddani streli. — Uporniki se kruto maščujejo nad Machadovimi pristaši:. — Vojaštvo je dobilo povelje, streljati na plenilce in požiralce. — Vsled navzčnosti ameriških bojnih ladij se je razburjenje precej poleglo. HAVANA, Kuba, 14. avgusta. — Nova kubanska vlada je danes storila vse potrebno, da napravi konec neprestanemu plenjenju in požiganju. V pristanišču se nahajajo tri ameriške bojne ladje. Njihova navzočnost je precej pomirila razburjene duhove. Predsednik Carlos Manuel de Cespedes je medtem sestavil svoj kabinet ter zaprisegel nove ministre. Ker prebivalci še vedno plenijo in požigajo hiše Machadovih pristašev, je vlada s posebnim odlokom prepovedala vse parade in zborovanja ter dala vojakom povelje, naj ustrele slehernega, ki bi ga zasačili pri ropanju ali požiganju. Ko so dospele tri ameriške bojne ladje v pristanišče, jih je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Bivši predsednik Machado bo še nekaj časa ostal na Bahamskem otočju, dočim.je njegova družina že odpotovala proti New Yorku. Danes je bil končan generalni štrajk, ki je trajal že več tednov ter je dal povod državnemu prevratu. Ako bi trajal štrajk še nekaj Časa, bi začelo prebivalstvu primanjkovati živeža in drugih življenjskih potrebščin. 4 HAVANA, Kuba, 14. avgusta. — Dr. Carlos Manuel de Cespedes, sin prvega revolucijonarnega predsednika kubanske republike, je bil zaprisežen kot provizorični predsednik v svoji hiši v Vendado, v predmestju Havane. Kmalu po inauguraciji so se neki neznanci naglo vozili v avtomobilu mimo predsednikove hiše in so oddali v hišo več strelov. K sreči ni bil nikdo zadet. Četudi je mesto primeroma mirno, kar je velikem nasprotju z veliko zmešnjavo v soboto, ko je bilo ubitih najmanj 21 oseb, nad 200 pa ranjenih, vendar poročajo o desetih novih pobojih. Razjarjena množica se je večinoma znesla nad člani Machadove tajne policije "Porristas\ Najmanj pet teh detektivov je bilo ubitih v soboto, med njimi tudi njih načelnik polkovnik Antonio Jimi-nez. Uporniki so tudi ujeli štiri policijske častnike pobeglega načelnika policije Antonio Ainciarta. Zaprli so jih na policijsko stražnico. Ta vest se je bliskoma raznesla po mestu in velika množica se je valila proti stražnici, okoli katere je bila postavljena močna vojaška straža, da ubranijo ujetnike pred 'linčanjem. Ljudstvo je izvedelo, da je bil vsakemu ujetni-ku izročen revolver z eno kroglo ter jim je bilo naročeno, da bodo izročeni množici, ako se v eni uri, to je do treh popoldne sami ne ustrele. Množica je nestrpno čakala po ulicah; mnogi so pogledovali na uro in čakali, kdaj zaslišijo strele. Pet minut pred tremi je prišla delegacija štirih mož, katere je straža pustila v stražnico. Ljudstvo je zunaj slišalo, kako so štirje možje zmerjali ujetnike. Nato so se možje zopet odpeljali v avtomobilu. Kazalci na uri so že kazali na 3, toda nobenega strela ni bilo slišati. Ker se niso ustrelili, so jih v spremstvu vojakov v policijskem vozu odpeljali v trdnavo Cabana. Poznejše poročilo pravi, da najbr-ze ne bodo ustreljeni, temveč jim bo dana priložnost, da odpotujejo s Kube. ^ His* Machadovih privržencev so večinoma polili Pet milijonov oseb bo dobilo delo FARMERSKI ŠTRAJK JE KONČAN Voditelji štrajka so se sprli. — Woodhead je naznanil governe r j u Lehmanu, da je preklical štrajk. Albany, N. Y., 14. avgusta. — Governor Lehman je- objavil brzojavko, katero mu je iz Newport, X. Y. poslal voditelj mlekarskega štrajka v zapadnem delu države'New York Albert WoodJiead, ki naznanja, da je preklical štrajk. Woodhead zastopa 40.000 izmed 200,000 farmerjev, ki pridelujejo mleko. "Woodhead pravi v svoji brzojavki, da je voditelj farmerjev Felix Pisecfc v okrajih Ilerkimer in Oneida izjavil, da je za premirje v štrajku. Woodhead pravi, da se v tem s Piseckom ne strinja. Ker sta se oba voditelja Wood-head in -Piseck .sprla zaradi politike v štrajku, je štrajk prenehal. toda ko ko razvažalci mleka v Xew Yorku zvedeli za to, so takoj sklenili, da razglase štrajk. Tajnik organizacije razvažalcev mleka, 'ki »pada pod American Federation of Labor, Oh. Cohen, je rekel, da bodo razvažalci zaštraj-kali 21. avgusta, ako gospodarji mlekarskih družb ne ustrežejo njihovim zahtevam in njihovih plač ne zvišajo, kolikor so jim bile znižane, namreč za 22 odstotkov. Četudi je Woodhead dal povelje samo za zapadni del države, da naj far.merji ne ovirajo dova-žanja mleka, vendar je upait, da se bodo po tem povelju ravnali tudi ostali štrajkarji po celi državi. Woodehad je preklical štrajk, ker je »prepričan, da bo v preiskavi štrajka governer Lehman naklonjen farmerjem. AL CAP0NE SE BO ZOPET ZAGOVARJAL Znani raketir je bil baje udeležen pri veliki delavski zaroti. — Iz At-lante ga bodo prevedli v Chicago. Chicago, 111., 14. avgusta. — Zvezni pravdnik Green in državni pravdnik Courtney razpravljata o tem, kako bi bilo mogoče iz 'kaznilnice v Atlariti pripeljati v Chicago Al Caponeja pod ob-dolžbo. da je bil udeležen pri veliki delavski zaroti, v-sled katere je bilo pred dvema tednoma poslanih v ječo 24 mož. Capone je bil pred zveznim sodiščem obsojen na 11 let, ker ni plačal dohodninskega davka. Vsled tega mora držav, pravdnik dobiti dovoljenje od zveznega generalnega pravdnika Cummingsa v Washingtonu, da sme biti Capone iz zvezne 'kaznilnice izročen državnim oblastim za novo obravnavo. Zvezni pravdnik Green pravi, da v Washingtonu ne bo nrka-ke ovire, samo da bo država odgovorna za to, da bo Oapone ves čas dobro zastražen. Izvor znaka NRA Washington, D. C., 14. avgusta. V»i kritiki, ki so trdili, da je modri orel, "ki je bil sprejet .kot znak NRA, posnetek nemškega cesarskega ali ruskega carskega orla, so v zmoti. V resnici je NRA znak ptiča groma, kakor si ga predstavljajo Indijanci. Charles T. Coiner, ki je izdelal znak modrega orla, je rekel, da ga je do zadnjega peresa posnel po starem indijanskem znaku. Orel je bil Indijaneem ptič groma in jim je bil oznanjevalec lepega vremena in v splošnem dobrih časov. KAZNJENCI POMILOŠČENI Albany, N. Y.f 14. avgusta. — Governer Lehman je v raznih .kaz-( nilnicah države New York pomi-lostil 17 kaznencev, med katerimi sta dva .morilca in en slep kazne-nec. Slepi kaznenec je Max Sanders, ki je bil vsled ropa v okraju Erie leta 1929 obsojen na 20-letno ječo. Med pomiloščenimi morilci je Emil Green, ki je bil s svojimi 16 leti zaradi umora obsojen na dosmrtno ječo. Odsedel je 17 let ter je postavljen za celo življenje pod policijsko nadzorstvo. George Delmadge je bil leta 1925 zaradi umora obsojen na 25 let. ječe. Governer ga je pomilo-stil, ker je .mogoče, da je Del-madge postal morilec po nesrečnem naključju. •Ostali, katere je sedaj governer pomilostil, so bili obsojeni na več let ječe zaradi ropa ali tatvine. V NEMČIJI BO DOBRA LETINA Letošnji pridelek žita bo za 350,000 ton večji od lanskega. — Nemčija bo imela dovolj žita za svojo porabo. Berlin, Nemčija, 14. avgusta. Po vladni, cenitvi bodo letos v Nemčiji pridelali žita 23,730,000 ton v primeri s 23,380,000 ton lanskega leta. Samo za kruh bo letos žita 13.830,000 ton v primeri s 12,520,000 tonami lanskega leta. Toda do sedaj žito še ni pod streho in vremenske izpremembe bodo pridelek še mogoče zmanjšale. ali pa tudi zvišale. Ako pridelek ne pade pod vladno cenitev, tedaj bo imela Nemčija dovolj žita za svojo porabo iri ji ga ne bo treba kupovati v inozemstvu. Berlin, Nemčija, 14. avgusta. Nek delavec v ladjedelnici v Hamburgu je bil obsojen na tri mesece zapora, ker je kupil izvod komunističnega lista Volks-r^tiung za 10 fennigov. Nek 60 let stari čevljar v Berlinu se je ponoči vračal dobre volje iz gostilne in je med potom žvižgal Internacijonalo. I>obil je štiri mesece zapora, češ, da je prebivalstvo pozival k uporu Ker sta dva delavca v Goerlitzu posekala hrast, ki je bil posajen na čast kanclerja Hitlerja, sta bila obsojena na eno leto ječe in na izgubo državljanstva za tri leta. Ustavni dan, katerega so do sedaj proslavljali z velikimi svečanostmi in razobešanjem republikanskih zastav, je na odredbo kanclerja Hituerja potekel mirno brez kake slovesnosti. Stettin, Nemčija, 14. avgusta. Ker je ameriški mornar Thour-sten Johnson svojim pivskim tovarišem v gostilni pripomnil, da je kancler Hitler češki Žid. je bil obsojen na šest mesecev zapora. Ameriški konzul preiskuje zadevo. Johnson, ki govori le slabo nemško, trdi. da so ga napačno razumeli. MED BARONI IN MAJNERJI JE ŠE VEDNO VELIKO NESOGLASJE WASHINGTON, D. C, 14. avgusta. — Danes se je predsednik Roosevelt posvetoval z industri-jalnim diktatorjem Hugh S. Johnsonom. Slednji ga je obvestil, da bo še pred zimo dobilo najmanj pet milijonov nezaposlenih delo in zaslužek. Zaposleni bodo v privatnih in vladnih podjetjih. Vlada ima no razpolago tri tisoč tristo milijonov dolarjev za javne gradnje, tovarnarji bodo pa potrebovali več delavcev, ker so skrajšali delovni čas in bo nakupovalna sila kaj kmalu narasla. Nadalje je sporočil general i Johnson, da je osem nadaljnih in-, dustrij podpisalo splošen pravilnik, ter s tem odobrilo določbe glede minimalne plače in skrajšanja delovnega časa. Washington, D. C., 14. avgusta. Danes je obiskal predsednika Roosevelta in industrijalnega diktatorja Johnsona pennsvlvanski governer Pinehot. Predno se je vrnil v Ilarrisburg. se je posvetoval tudi z dvema uradnikoma Johnsonove administracije. Pogovor se je tikal nesoglasja, ki še vedno vlada med premogar-ji in premogovnimi baroni, dasi so se premogarji že vrnili na delo. • Pozneje je rekel .Johnson čas-niškim poročevalcem, da bo posebno razsodišče za premogovno indus-trijo natančno preiskalo pritožbe premogarjev. Premogarji namreč dol že premogovne barone, da še vedno kršijo pogodbe. Governer Pinehot je izjavil, da bo v premogovnem okrožju kmalu zopet zavladal zelo resen položaj, če vlada ne bo pravočasno posegla PET LET IZZA PODPISA ' KELLOGGOVEGA PAKTA POŽAR V PIREJU Atene, Grška, 14. avgusVa. — V Pire ju, ki je pristanišče Aten, je požar vpepelil 360 poslopij in je 250 družin brez strehe. V ČOLNU IZ NEW YORKA V CHICAGO Chicago, m., 14. avgusta. — Olivia Ortmayer, učiteljica iz New Yorka, se je sama peljala s čolnom, iz New York a v Chicago, kjer je obiskala razstavo. Vozil* se je po Hudsonu, po kanalu, po Velikih jezerih naravnost Chicago. Vrnila pa se bo z železnico. BRUENING HOČE Washington, D. C., 13. avgusta. Mednarodna ženska liga >za mir in svobodo je včeraj objavila svoje načrte za veliko praznovanje pete obletnice onega dne, ko je bila podpisana Kelloggova pogodba. Pri tej priliki bo Liga opo-, zorila predsednika Roosevelta na nevarnost tekmovanja v oboroževanju na onorju. Premogarji so v prvi vrsti zato zaštrajkali, da bi izsilili od delodajalcev priznanje svoje unije United 3Iine Workers. Kompanije se temu na vse krip-lje protivijo. dasi je izvedel nanje governer v tem zmislu najhujši pritisk. Ko so sestavljali premogovni baroni pravilnik za svojo industrijo. niso niti z besedo omenili United Mine Workers. Vsled tega tudi vlada ni hotela njihovega pravilnika, v taki obliki odobriti. TUDI IRSKA IMA FAŠISTE V pouličnih spopadih je bilo ranjenih dvanajst fašistov.— Ojačena policija preprečila večje nemire. Dublin, Irska, 14. avgusta. — V nedeljo je prišlo do ljutih spopadov med irskimi fašisti z mo- j drimi srajcami in pristaši predsednika Eamon de Valerc. Dva fašista sta bila nevarno ranjena v spopadu pred fašistov skini glavnim stanom, ko sta prišla iz poslopja, in so ju de Vale-rovi pristaši napadli. Kmalu se je zbrala velika množica, katero pa je policija naglo razgnala. ' 'Na raznih krajih mesta je biS ranjenih najmanj 12 fašistov, to- I da policija, ki je bila zadnje čase zelo pomnožena, je zabranila da ni prišlo do večjih nemirov. Do spopadov je prišlo navzlic temu, da je načelnik fašistov general Owen O'Duffv odpovedal parado modrosrajčnikovj v protest proti de Valerovi vladi. General O'Duffv pravi, da pričakuje, da bo de Valera prepovedal fačistovsko organizacijo po celi Irski. Neko poročilo pravi, da de Valera pripravlja izjavo, s katero bo razglasil Irsko za neodvisno republiko. OGRSKA NOČE STERILIZACIJE KAKO DOBITI POSOJILO NA HIŠO ŽIVETI V MIRU Berlin, Kesnčija, 13. avgusta. List "Vassische Zeitung" pravi, da namerava bivši nemški kancler dr. Heinrich Bruening stopiti v samostan, kjer bo nadaljeval svoje znanstveno delo. Dr. Bruening, ki je bil voditelj nemške katoliške stranke centruma. .bo v kratkem odlliožil svoje poslansko mesto v nemškem državnem zboru. s petrolejem in jih zažgali. Tako so oropali in požgali hišo poljedelskega tajnika Eugenia Moline-ta, hiso senatorja de Cespedes, ki s sedanjim predsednikom ni v sorodu, in mnogo drugih. WALESKI MAJNERJI NA ŠTRAJKU Cardiff, Wales, Anglija, 13. avgusta. — Splošno štrajk v indu-j striji antracita preti po celem • Walesu. ! Vdled spora glede tehtamja pri največji ,premogar»ki družbi so majnerji napovedali štrajk. Vsled tega je zaštrajkalo 17,000 unij-skih majnerjev. Ueihižbencem pri drugih družbah so majnerski voditelji naročili, da napovedo svojim družbam dva tedama naprej štrajk. Ako v nekaj dneh ne pride do sporazuma, bo na štrajku 23,000 majnerji, " \ Budimpešta, Ogrska, 14. avgusta. — Ogrska ne bo sprejela sterilizacijske postave, kakoršno je sprejela Nemčija. Zanesljiva poročila pa pravijo, da bo osebam, ki imajo kako bolezen, Iflrtero mo-' rejo podedovati, otroci, dovoljen1 zakon samo pod pogojemt ako se 1 podvržejo sterilizaciji. BAVARCI STRELJAJO NA AVSTRIJCE Inomost, Avstrija, 14. avgusa. Neko poročilo iz Klobensteina, na tirolsko-bavarski meji naznanja o novem obmejnem dogodku. 'Ko je avstrijska straža počivala pri stražnici ob meji, so se naenkrat zaslišali streli z bavarske strani. Avstrijci so tudi pričeli streljati. Ob istem času so tudi Bavarci streljali na avstrijsko stražo pri municijdkem skladišču med Klo-bensteinom in Koessenom. Na avstrijski strani ni bil nikdo ranjen, •• . • . Kdor hoče dobiti posojilo na svojo hišo od Home Owners Loan Corporation, mora storiti naslednje : 1. V uradu korporaeije izpolnite tozadevno prošnjo. Imejte pripravljene podatke o zemljišču, o razsežnosti hiše. o visokosti, o materijalu poslopja, o strehi, kurilni napravi, o neplačanih davkih, o vrednosti, mortgage itd. 2. Dobite listino za onega, ki ima na hiši mortgage, vda podpiše, ako je pri volji za svoje posojilo sprejeti bonde Home Loan Corporation. 3. Vse to mora biti izpolnjeno in podpisano, nato pa vrnite kor-poraciji. Nato počakajte, da ste obveščeni, da so cenilci podali korporaciji svoje poročilo. VELIK POŽAR V ATENAH Atene, Grško, 13. avgusta. — V atenskem pristanišču P\feju je uničil p°žar 350 stanovanjskih hiš. Dosti ljudi se je ponesrečilo. Kako je izbruhnil ogenj, ae doee-daj ae 4a)o dognatf, ^ ^^ OwMd ud Pobil** by I WWIN8 <▲ Oorpormttoa) Of ti>e corporation and addi •f Manhattan. of aboT« offlcm t New Ymk City. N. \ j. '■-J'U 1TEW YQSJC, TUWDTAY, ATOUBT 15, 1933 e L A 8 N A BO D 4" (Vatoe •i 4M Pilflt) Day Except Buntnyi and Holiday« 0a Mrt lafat Mo Taijn aa iaeriko ta ■ fcoo .....................$3.00 ka New York aa eelo leto ...... $T.0t> Za pol leta ♦••»•••••••«•....•.. $3-60 Za Inoaemetro aa celo leto ...... $?.<£, Za pol 'eta .................... Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Apnawt "Glaa liaroda" l^iaja raaicl dan tewemW n^gdelj In prunlkov. podplaa In oaebooetl ae ne priottfujejo. Denar noj ae blagovoli po Honey Order. Pri apremembl Vrtja narotalkov, prosimo, da w tadl pnJAnJo bWallfife nssnanl. da hitreje najdemo naslornlka. NARODA", 21« W. 18th Street. New York- NY., CUalaan S—SS7S GOSPODARSKO PREMIRJE ^ Ko je predsednik Roosevelt predložil narodu svoj program in ga začel izvajati, so bili dani vsi pogoji, da ga izvede. Edino oviro je predstavljalo nasprotje med raznimi interesnimi skupinami, predvsem pa nasprotje med delom in kapitalom, ki se je posebno v zadnjih tednih iz-obličjlo v štrajke. Skoro vse industrije so sestavile svoje pravilnike, ki so cdcer lepi na papirju, dočim se v praksi ne obnesejo ta-fco kakor bi bilo želeti. Posledica tega je bila, da so v raznih panogah ameriške industrije izbruhnili strajki. Zaštrajkali so tekstilni delavci, nogaviČarji, izdelovalci čevljev7, predvsem pa tkopači mehkega premoga v zapadnem delu Pennsvlva-pge. ,V8lddtega je pozval predsednik javnost, naj napravi konec veem štrajkom in izprtjem in sploh vsemu, kar bi oviralo gospodarsko obnovo dežele. V" to svrho je imenoval odbor sedmorice, ki naj u-ravna vse spore med delodajalci in delavci iii uaj zajam-či gospodarski mir že vsaj za čas velike borbe proti depresiji. Odbor sedmorice načeluje newyorski.senator Wagner, ki ima največ zaslug, da je bil v kongr.su sprejet zakon za narodno industrij al no obnovo dežele — National Jndustrijal Recovery Act (N. T. R. A.). Administracija si je zadala dve ogromni nalogi: — tooj proti nezaposlenosti in obnovitev nakupovalne sile ameriškega naroda, Pred .tem morajo stopiti v ozasdje vsi drugi obziri in vsi posebni interesi Delo in kapital sta hotela izkoristiti priliko ter na-kovati iz položaja zase čimveč dobička. Vsa taka stremljenj*1 je Pa treba podrediti splošnemu *blagru. Še nikdar ni bil čas za razredni boj tako neprimeren kot je sedaj. Osebna korist mora stopiti v ozadje pred Splošno koristjo. Zaenkrat gre sevelda le za industrijalno premirje, ni-ikakor pa ne za stalni mir. Razredni boj je namreč neizogiben. ) Odbor sedmorice bo neprestano na delu in bo skušal interespi skupini prepričati, da sporazum in sodelovanje ne koristi samo narodu vsplosnem, pač pa tudi vsaki skupini posebej. Bukovi oa pri Ribnici, Slovenija Obljubila sem vam napisati, nekaj -za Olas Naroda, predno sem odpotovala iz Almerike. Človek se res teak o pripravi, ker naši rojaki v Ameriki ne vrjamejo tem razmeram, tukajšnji pa ne vrjamejo. kaj se go,£i Um čez lužo. Težko ji^ dopovedati, kako i« Uitf. -Tukajšnje razmere so .stTašne. Letina obeta slabo, ker je bilo preveč dežja. eIa ni nikjer. Če kdo dela za 3 Din na uro, pa je hvaležen, da ima delo. Pa še tiste majhne "plače ne dobi več ikot polovico. Gospodarji pravijo: — Počakaj in počakaj.! To je na dnevnem redu. Prišla »»eni v Ribnieo. ker .sem imela denar v posojilnici. K kmalu po vsej okolici, da limo. da bi kmalu popolnoma o- morilec svoje lastne žene kreval. j JSpilak sodil sam v zaporih sre- Kot se poroča, se je 10. avgu-! »kega sodišča v Lendavi. Rado- sta vršila direktorska sej« The North American Trust Baak-e v Clevelandu. na kateri je bil navzoč ttkli poseben odbor, ki je bil izvoljen na -zadnji izredni delniški seji. 'Konservator dr. Keliškar je poročal, da R. F. C. ni pripravljena posoditi ničesar, ako bi se skušalo reorganizirati staro banko, pač pa da je pripravljena pomagati. č e se organizira novo banko. V tem slučaju bi s« vl-aga- vedneži so oblegali n« vse zgodaj sodišče. Res. nesrečni Spilak se je od -nedelje na ponedeljek pomoči obesil v svoji celici. Kakor smo že javili, je Špslak pustil svojo ženo v vodi in je stekel za vozom, s katerim se je odpeljal domov ne vedoč. da je ženo zadušil. Doma je v nerazumljivih bcMMlah skušal povedati, kaj se je zgodilo. Sam pa je vzel kolo in se je -vrnil nazaj na kraj ne- VERZICA CIGANSKEGA KRALJA DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din 200 ---------------------- $ 4.25 tUn 300 ............................S 6.25 Din 400 .......................$ 8 25 Din 500 .........._________$10.10 Din 1000 ........................... $20 — Din 6000 ............................$98— . V ITALIJO Ur 100 ............................ $ 8— Ur 200 ............................ $15.50 Lir 300 ;........................... $22.00 Ur 400 ............................ $30.70 Lir 500 ........................:.., $38— Lir 1000 ............................ $75.— KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo veftjlh zneekov kot egoraj navedeno, bodisi v dinarjih "aH lirah dcmfljufrmo Se bolje pogoje. ItfUOlLA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za lapia&llo $5.00 morate poslati— $ 5.79 » '» $10.00 » »•___$10^5 m UBJOO » "___Jlie— n 9i $20.00 » " .„.....$21— •* $40.00 » »• _____.$41^5 __» $80-00 » "____$51-50 MHHmlk 'dobi ▼ staran kraja Uplattlo ▼ dolarjih. Rajna dakMfffk hnrriajemo po Cable Letter sa pristojbino $1,_ SLOVEN1C PUBLISHING (COMPANY " G1 * • Nttodt" WWW. XOBK, ». X. V nekf*m gozdiču pri Kamenici blizu Vieličke se je ntaborlla ciganska družina, bratovščina ciganskega kralja Ivan-a Kvieteka. ki je trenutno lastnik verižice ciganskega kralja. V hudi nevihti je napadla cigane skupina 13 našemljeuih roparjev. iNapfldalci so prijeli ciganskega kralja in ga prisilili z na'bitiini revolverji, da jim je izročil svoje zaklade, med drugim kraljevo verižico, večjo vsoto gotovine. mošnjiček z avstrijskimi zlatniki in druge dragocenosti. Oblasti, katerim so cigani naznanili dogodek, sumijo, da so izvršili napad aiajbrže maščevalni cigani iz kalkšne sovražne rodbine. Roparji so po uspelem napadu pobegnili na konjih v gozd. teljem izplačalo okrog 20 prown-/srei:'e> Tufcaj je varnostim orga-tov za začetek likvidacije. Nato|nom prostodušno priznal svoje dejanje m se je vedel popolnoma! mirno. Opažalo .se je eelo na njem, da se popolnoma ne zaveda da«le-kasežnosti svojega dejanja. Po kratikem slovesu od otrok, ki so jokali pri mrtvi materi, se je mirno podal z orožniki -proti Lendavi v preiskovalni zapor. V nedeljo dopoldan je bil pilak zasdišau. Tudi pri zasliševanju je bil miren in je razločno brez razburjenja odgovarjal na sodnikova vprašanja Tako je bilo : Kritično .soboto je Špilak vstal s svojo ženo zgodaj zjutraj, že ob treh, sta napregla ter peljala zr» nje v lendavski mlin. Dopoldne sta bila tudi v vinogradu in v odvetniški pisarni, kjer je prišlo med njima do prepira zaradi nekega plačila. Takoj popoldne je &pikk rekel svoji ženi. naj gre z vozom v vinograd, on pa je stopil utrujen po težkem delu v neko gostilno, kjer si je naročil malo južimo. Ženi to ni bilo všeč in ga je začela tam zbadati. da zapravlja denar po gostilnah. V jezi je nato zaviha namesto v gorice proti domu. Moža je to postopanje žene močno razjezilo in je hitro stopil za njo. Ko jo je dohi- •se ,]e vecHia izrekla, aa se poizkusi organizirati novo banko. — V Mullan. Idaho, se je F. Skantcl smrtno ponesrečil, ko je prišel pozno ponoči domov. V svoji sobil je namreč hotel zapreti okno, pri tem pa je zdrobil šipo in se tako hudo porezal, da je v par -minutah izkrvavel. — V Terre Haute, Ind.. je po več letih mučne bolezaii umrl Matija Hvalica v starosti 48 let. Pokojni je bil rojen v Srednjem na Primorskem in v Ameriki je bil nad 25 let. Tu zapušča brat-a in več sorodnikov, v starem kraju pa mater, eno sestro in enega brata. — 17-letni Herbert Krause iz WauAvatose. Wis., je bil — in pravi, da je še — ma smrt zaljubljen v lepo šestnajstletno Slovenko Rozo Friškovee. ki živi s svojimi starši. Poznala in rada imela sta se nekaj mesecev, 4. julija fletos s*ta se pa skregala in ločila. Roža mu j-e baje rekla, da sts "trough". Lahko si mislimo, kako je mlademu fantu, ki se naha-je v letih, ko človek najbolj brenči. krvavelo srce. Da bi bilo konec med njim in Rozo? Ne, tega pa ne! Študiral in grunta 1 je. kako bi dobil nazaj svojo Dulcinejo, pa se je spomnil, kako delajo v Mehiki, na Turškem in v Chica-gi. Počakal jo je s svojim avtomobilom zvečer na vogalu N. 28. in W. iCenter. kjer je vedel, da jo bo srečal, jo zvabil v svoj avto ter je odpeljal v bližnji park na iz kosov spiel vrv. ki si jo je dvakrat zavil okrog vratu. Nesrečni vSpilak je bil dvakrat v Ameriki, kjer se je tudi oženil. Drugič je bil tam in je mnogo zaslužil. Sploh je bil skrben in dober gospodar, skoraj eden najboljših v Mali Pola ni. 50-dinarski falzifikati. V Dornavi so ptujski orožniki dognati, da krožijo ponarejeni 50 dinarski kovanci, ki jih pa že na prvi pogled spoznaš, da so ponarejeni. ker so izdelani iiz alumi-ija. pomešani s svincem ter temnejše b«rve in tudi veliko lažji od pravih. Razen tega je napis ob robu slabejši. Posestnik Jožef Kosec je orožnik« n izročil en tak kovanec ter povedal, da ga je dobil pri ne-keni trgovcu, ko je menjal denar. Sumi tla se falzifi-kaiti tihotapijo iz Italije. Napadi pijanih fantov na orožnike. V podgorjanski vasi Gornji Težki vodi je prišlo 30. julija okrog 21. med pijanimi kmečkimi fanti in dvema orožnikoma do izredno hudih incidentov. V vasi se je vrv šilo žegnanje. pri katerem -se je zbralo obilo ljudstva iz vseh sosednjih vasi. Gruča fantov se .ie zbrala v hiši posestnika Antona Cimermančiča. kjer so popivali. Ko sta prišla orožnika iz Vije vasi v G-ornjo Težko v odo. so ju fantje pričeli sramotiti iu žaliti. Ko sta orožaiika aretirala kolovodjo. so ostali navalili nanju. V težavnem položaju sta orožnika pograbila orožje in se .branila. Eden izmed njiju je Jožeta Muhiča iz Jurne vasi zabodel z bajonetom v desno nogo. Ker pa razgrajači še niso odnehali. sta oddala orožnika v skrajni sili proti njim tri stele. 28. letni posestnik Anton Brulc iz Stopič je bil pri tem zadet v desno «tran prsi. Sele, »ko je doŠla pomoč iz Novega mesta, se je .posrečilo napraviti red. 18 fantov je bilo 'aretiranih in izročenih sodišču tel. so se nadaljni dogodki razvi-jv 'Novem mestu, ranjenca Brulc in Muhič pa sta bila prepeljana v bolnišnico usmiljenih bratov. Tragičn smrt. POZDRAV Prisrčne pozdrave pošiljam vsem mojim prijateljem in znancem iz mojih počitnic v Minnesota Ker mi ni mogoče pisati vsakemu posebej, zato prosim, da naj zadostujejo te moje skromne vrstice. Pozdravljam tudi uredništvo Glas Naroda. A. Kotar, naročnik. _____-7 - in**-' v v ' * ••■ . •V GLASNARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori« Naročnina za stari kralj stane $7« V kalijo lista ne po- jali tako, kakor smo to poročali. 30. julija proti -večeru je bil Spilak pod nadzorstvom jetničar-ja na dvorišču, kjer se je lahko sprehajal. Drugi jetniki so smeli ven. ko .je bil Apilak že zopet v celici. Ko so se pa ti vračali k nočnemu počitku, so v radovednoti neki samoten prostor. Tam ji je 'pokukali skozi linico in opazili, — kakor pripoveduje ona — za-'da je-Spilak silno razburjen. Opn-mašil usta ter ji zvezal roke iu j zoval ga je tudi jetničar. katere-noge, nato pa — uak! — pognal mu se je nudi! pretresljiv prizor, avto proti Eagle River-ju. kakih I V ftpilaku se je očividno zbudila 2.) milj oddaljenem iz Mihvau-' vent in vtogoti si je pulil lase. po-kee. Tam jo je v nekem objezer-1 klokal in molil, zopet vstajal, s.- skem "cottagu" imel zaprto do grizel; sploh je bil popolnoma j . , , , j. ♦ • , n, • . * i i » i lu\u/. «1 lavnosti in energne ni ho drugega dne. ko se je na njene sebe. To jp trajalo kake pol ure.' obupne prošnje omehčal ter jo od- nakar se je zopet umiril. Jetničar peljali nazaj proti domu. Stariše se je nato tudi podal k počitku. je doma skrbelo, kje je hčerka Pri jutranjem ogledu eelie pa je 1 ter so obvestili policijo, ki jo jc našel Spila.ka obešenega na ž»>lez- začela iskati. Po njeni vrnitvi v nem križu celičnega okna.- f. j,dih 1 Milwaukee je policija fanta pri-1 Komisija, ki je taikoj izvršila IJ' *,!' - » OGLAŠUJTE K GLASNARODA" m čita samo vat* danstvo, pa ž pu vsi Slovene! v vait oko!Id, '- " ; J ' ; ■ • II II iT jih T CENE ZA 0CLASE SO ZMERNE —■» 1 1 *"" "*" ■■ ■ nanas nirmirin nrHf« skrivnost svoje tragične smrti. lZdramisko mnenje je. da mu jc postalo slabo na vozilu, nad katerim je izgubil oblast. Nevaren tat v Marijini cerkvi. julija okrog 19. je neki moški ob vstopu v Marijino cerkev •v Celju opazil neznanca, ki je bliskovito smuknil v klop in se skril. Stražnik je našel neznanca pod klopjo. Možak je smrčal in fingi-ral spanje. Ko so ga spravili na noge, je rekel, da. je vinjen in da je hotel, v cerkvi prenočiti. Sum se je še povečal, ko so ugotovili, da je že pokvaril ključavnico na vratih pod -koroni. Očividino se je hotel na korn i»ktit; in ponoči izvršiti svoj tatinski posel. Ni stražnici so spoznali v neznancu nevarnega cerkvenega tatu, 27. letnega bivšega natakarja Antona Čebulo iz litijske okolice. Na policiji je povedal, da je v aprilu po 18-mesečni ječi zaradi neke cerkvene tatvine odšel v Avstrijo, Nemčijo in Čehoslovaško in d« je prišel 26. jul. v Cel]je. Pri njean so našli 12 iključev, 2 vetri-ha za fine ključavnice, 1 pilo in 1 odvijae. Antona Čebulo so izročili okr. sodišču. faro&te se na "QLA8 NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih dri&vdh. * J.-;j1. • — Vedno hočeš imeti od mene denar, samo denar in denar! — je vzrojila žena nad svojim možem. — Kaj misliš, da sem gos, ki nese zlata jajca. — Seveda si gos, toda zlatih jajc ne neseš. * -Revolucija na Kubi! Saj je bil že skrajni čas. Zdaj smo že avgusta. in bati se je bilo. da število revolucij po Južni in Centralni Ameriki ne bo doseglo določene 0. |J| SUŠAK RASTE IN SE RAZVUA MARIO RUBIO: Peti dan, odkar wio bili zapustili laguno, je s>lišal Indijanec Hyaeinto, ki je imel živalske čute, nekaj.... nagnil je glavo naprej in odprl nista kakor zvocnieo. Trdil je. da bo v bližini ljudje. Posluhnili srno, na dolgo. Daljno, tiho grmenje. Biti bi bil mcgel star drevesni orjak, ki se iz-nenada podre, lomeč in rušeč v vsej M*oji dolžini, karkoli doseže. Toda stara drevesa ne umirajo v solneu. marveč samo ponoči, ko pada na-rje ro>a in se ob njih dviga megla. Biti >o morali torej drvarji. Ali treba tu kako indijansko pleme? — Prvi ljudje v štirinajstih dneh.... Zdajci je st'»j»il z gošče preti nas belo iu skoraj elegantno oblečen gospod španskega tipa in nas sprejel tako dovršeno olikano, da *mo »tene so ometane t ilovico. V pristajališču leži lov-feki "kanu". Od tu se vidi daleč po deželi. Pravzaprav pa to ni kopno, marveč zelo veliko, zeleno kocasto morje, ki potoka vsenaokrog do samega obzorja, a to se zdi kakor velika blesteča se krogla iz teinnomndrega stekla. Tudi giblje se pragozdno morje, tako, kak->r da bi lahno dihalo. Prizor. enoličen in neznane veličiue, ob katerem postane« žahnsten. Nikogar ni pri hišah. Pač. stara mestica Iminacnlata — edina ženska v naselbini. Fonsccu ne bi bilo treba, da bi nam pravil svojo zgodbo, hr, * jo je bilo na njem samem. Fonseea so stara konkvistadorska plemiška rodovina in so še pred petimi, še-Btimi leti prodajali žlahten les v Evropi. Zdaj se je odpravil eden njihovih sinov v pragozd, da bi nasekal nekoliko h«sa za druge. "Kaj pa naj človek drugega stori v tej gonpodarski krizi ? Tu so delavci poceni...." Brodolom življenja, ki se je bilo odigravalo med Parizom, Cote d'Arurjeni in Kio dManeirom. • tem najdražjim in najrarkošnej-sim mestom na svetu. V veliki, skrajno siromašni sobi «tanuje skoroda po indijansko, nima postelje, juarvev samo viselo mrežnico — stoji par surovo st>-sanih Ktolov. tod« namesto pisane indijanske p«»sode in lepo »pletenih košar vidim aluminijasto posodo in pločevinaste zaboje. V koči spijemo skupaj steklenico starega, žlahtnega vina. Zdaj gretno na sekalSee. s katerega vedno glasneje bobni in grmi. Rjavkasti in lisasti možaki o-strme ob pogledu na belo ženo in topem začudenju jim sekire in žage trenotek omahnejo. Indijanci SREČANJE V BRAZILJSKEM PRAGOZDU V časih napadejo mešanci in ci so, krepki, širokousti. precej grdi, ntešanei in Indijanci, ki nosijo zauemnje svoje kidtore, razcapane M a če. "Med njimi so domačini iz gozd«, da." je pritrdil gazda. "In drugi. Saj se potikajo, iščoč dela, po vsej Braziliji. Xe\*\ semkaj, v to podnebje jih pride le malo.... Vsa slovenska javnost z velikim krožnega sodišča v Ogulinu; pod-sanimanjem in nadvse simpatično ročje sreskega sodišča v Senju iz zasleduje neprestan razvoj ponos-i okrožnega sodišča v GoSpicu in nega Sušaka in njegove luke. Kot končno področja sreskih sodišč v najbližje pristaniško mesto je Su- Kastvu, Krku, Rabu in Pagu iz šak zlasti Slovencem silno pri sr- j pristojnosti dotakratnega dežele-eu. V zvezi z njegovim porastom nega sodišča v Sibeniku. Vsa ta hočemo opozoriti danes na važen i področja gravitirajo na Sušak in dogodek, ki je šel domala neopaže- ! imajo z njim najboljše z\Y*?e. Zato . no mimo nas. Dočim je bil Sušakje bilo tudi v interesu ljudstva, da vilizirani Indijanci vas divjakov in ' d° SPdflj *PdeŽ 831110 SOdi-j*> bila ta področja podrejena teri- g os podarijo v njej kakor maroderji jima °d aPn,H tndi <*™žno , torialni pristojnosti novega okrož-tridesetletne vojne Isodisee, ki mu je podrejenih enajst j nr^ra sodišča na Sušaku. _'___j s reški h sodišč. Kar se tiče področja sreskih so- Ustanovitev (»krožnega sodišča j diše v Kastvu. Krku. Rabu in Pa-na Sušaku je bila predvidena že Igu, je zanimivo pripomniti slede-v zakonu o ureditvi rednih sodišč, če. Otok Krk je pripadal pred o-vendar je bilo pprepuščeno mini-Isvoboditvijo področju okrožnega Fonseca govori z vročično bleste-činii očmi o umetnosti. Ljubi impresioniste: Whistlerja. Renoir-ja. Moneta. Maneta. Cezanne-a: imel drhal živi bolje pučev in stran-j je kopije s seboj, pa so mu jih po-karskih bojev." žrle mravlje. ITbogi Fonseea. To ni nikak pi- lil )M»tem gre gaspod pl Fonseca onir. to morejo biti samo o-' rocia deželnega s razsipnosti te narave kakor tukaj." vsebina življenja. Rar^ipnosti bogastva in lepote.,) Vendarle je p« še nekoliko juna- stru pravde, da določi z uredbo 1 sodišča v Pulju; Kastav področju rok, do katerega naj se to okrožno j kotarskega suda v Voloski-Opati-sodisče organizira. Cim pa je dobil 'ji in preko njega deželnemu sodi-ohvezno moč novi civilno pravni i Po osvobojenju so bila vsa ta pod-postopnik, s čimer je bilo zvezano j ročju deželnega sodišča v Zadru. bila vsa ta pod-ja tiezeinega sodišča v Sibeni-dišč — je nastala |>otreba. da se kil, in sicer iz razloga enakosti pra- MLADENKA ZAKRIVILA SMRT SVOJE MATERE Razeepkani parobki še stoje.... rdeči. ognieno nleči s širokimi zlato-žoltiuii žilami. Orni. Mmiri. Tem-n»»m«Klri. čez in čez črno luska*;i kakor brušena želvovina. Potem slonok^Vn lev. ble>teč ko svila. Siv ka. ustanovi okrožno sodišče na Suša- kn. To pred vsem ,«? majhne. wle-[ , , 1 . ^ . , LJ 1 . »r kaddut- ,ie nioj?ooteni vse »-'.agrne peklenski brum. Oblak prahu še dolgo zagrinja ipozorišče razdejanja in gozd še podrhtava. Moj vodnik senhor Kafael mi pravi skoraj še|>etaje, da je mogoče z nekaj udarci sekire smer padca še v zadnjem trenotku izpremeniti. Med gozdnimi Indijanci, ki skupaj trebijo, to ni ravno redek način u-mora. Oez dva meseca se ho po vseh teh posekah plazil ogenj. V pragozdu naj nastanejo nasadi. Pogovarjamo se o nadi na pridelek. Tu rode pšenica, kakao iu oranže vse leto cvet in sad; iz koščka sladkornega trsa, ki ga vnemarno Vtaknemo v zemljo, požene dvanajst trsov; pet let ne potrebuje zesnlja nobenega gnoja; eno zrno rodi stoter in dves-toter pridelek. Ampak plevel je še bolj rašč in pod vsakim korakom mrgoli ikodljivega mrče-' sa. Proti večeru sedimo v -Foneseo-vi "hiši"..Immaculata nam je skuhala hudo opoprano večerjo iz konzerv. Da, trgovski čolni prihajajo po reki semkaj in prinašajo tudi časnike in knjige. V sosednji baraki "pojejo" delavci. Če bi jim ne dal alkohola, ne bi hoteli pri meni delati, pravi njihov "goejpod". Bolj nego bi bilo treba, »e poslavljajo pred hišo. so pa docela spoštljivi. Belo ženo bi v braziljsld divjini branil in Kvtil vaak pote pub in potadivjak. Odsvit Madon oe leži to n jej. A samo na beli ženi. •. Veliko pustolovskih častnikov se je odpravilo tja ; pustolovci so ved no prvi. Bili so srečoslovci, brez vsake vesti, ki so iskali samo p.lata, a so mislili, da so vojščaki in kristjani.... S križem in mečem so si utirali pot po deželah, marsikateri se ie napotil sam med tisoče sovražnih domačinov. j za določitev krajevne pristojnosti : novega okrožnega sodišča zakon, Ije bilo praktičneje. da se je uredilo eno kot drugo z zakonom. Par. -J. zakona o spremembi u-vodnega zakona 2a zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah in zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 27. dec. 1932. določa: "Ustanavlja sn okrožno sodišče s sedežem na Sušaku, ki obsega območje današnjih sreskih sodišč na Sušaku. v Bakru. Čabru. Delnicah, C'rikvenici, Novem, Senju. Kastvu, va. Velika oddaljenost teh področij od sedeža deželnega sodišča v Sibenikn je prinašala ljudstvu precejšnjo škodo in ovirala redno pra-vovsodstvo za vse kraje. Pa tudi država je imela škotlo. saj so pada li stroški kazenskega postopanja v vsej svoji višini v breme državi. Ob tej priliki so nameravali z zgoraj navedenim zakonom ukiniti tudi sresko sodiš«"e v Novem in pripojiti njegovo področje sreske-mu sodišču v Crikvenici primanjkovalo osobja.....a intervencijo ta- mošnjih zastopnikov v narodnem kovalo osobja. Na intervencijo ta-naniera ni bila izvedeya *n je ostalo vse pri starem. Kakor je res. da je ustanovitev okrožnega sodišča na Sušaku le posledica razvijajočega se .prometa v tem delu naše domovine, tako tudi ni dvoma, da bo ustano-viitev te nove višje sodne instance na Sušaku zopet imela za posledico nadaljni hitrejši razvoj mesta. Pred londonskimi sodniki se je moralo zagovarjati te dni lepo 17. letno deikle, žrtev tragične strasti svoje matere po mamilnih strupih. Mati. ločenka, je trpela močno zaradi nespečnosti in duševnih depresij, ki se jim je izogibala spočfTtka z uspaviii, pozneje tudi z mamili. Tako jo je mlada hči po prihodu iz šole pogostoma našla v smnti podobnem stanju na tleh. Ob takšnih prilikah je po-Iclioala hišnega zdravnika, ki je nesrečnici pomagal po svojih močeh. Pred nedavnim je hči spet našla mater v narkozi, pohitela je po zdravnika, a ga ni našla doma. Ker ji je bila mati prepovedala. d-a bi v podobnih primerih poklicala kaostojevki .M j* kruhom, povest ..........................35 St. 82. Idijot. II del ....................I Zadnja kmečka rojaka ---------------75 St. 64. Idi jot. III. del ....................M St. 65. Idijot. IV. del ....................J»* Vsi 4 deli .........................— 3.25 St. 66. Kamela, skozi uho tirao* ke, veseloigra ..................................45 Slovenski pisatelji II. si.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. Črtice .........-................................... Tigrovi zobje......-.......................-1— Tik za irtfnto ............................— Ta««. (Bevk), trd. vea. -----------------75 Tri indijanske povesti .....................JI ToDel. soc. roman .......................—1JM Trenutki oddiha .........................M Turki pred Dunajem .....................-36 Tri legende o razpelu, trd. m.....65 Tisoč In ena noč: I. zreaek ...................... II. avezek________________ III. areaek ...................— 8 KNJIGE SKUPAJ —. Tisoč in ena noč (Rape) ';< tea. mala izdaja .............. Lgrabijeni milijonar ______... V- krempljih inkvizicije ______ V robstrn (Matičlč) ........... V gorskem zakotju ---------- Ob vojski. Igrokaz v Btlrib slika h ....JO Zadnja pravda, vez. .........................76 | Tončkove saj ne na Miklavžev veter, Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih......................................M K. U. K. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vex. ...............45 Kevizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Za križ in svobodo, IgrolcaŽ v s. dejan j m ...--------------------------—-----...35 Zgodovina o nevidnem človeku .........35 Zmaj Iz Bosne--------------------—M Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovec, 3. av. skupaj —-—IjM Zlatokopi --------------------------------- Ženini nate Koprnele ....................45 Znano je, da dobimo več let zadovoljive letine le tedaj, re uporabi j<*mo pewseben semenski krompir. Ce hi hoteli uporabiti v to .svr-ho kromipir iz navadnih letin, bi ,, [bili rezultati zelo nezadovoljivi. Vzrok za ta. doslej skrivnostni pojav. je iskati v pomenu vode za rastlino, ("e vsadimo gomolje v zelo vlažna tla. se rastline sija.ino razvijejo in dobimo v nekih okoliščin ah ogromen pridelek, toda gomolji so izgubili svojo sposobnost za vsrkavanje vod«1 in se kot armenski krompir ne" dado ver uporabljati. (V damo te pomehkužene gomolje v suha tla. ho letina sicer za nič. toda malo število krompirjev. ki jih dobimo, daje izvrsten semenski krompir. Bogate letine in uporabnost gomoljev za seme se te-dai izključujeta. Pojasnitev te uganke je bila te- Marta. Semenj r R.chmondu, 4. ! ™t0' smat, a ^vek dejanja ...........................................J6 molje v prvi vrsti za skladišča škroba, ki je za prehrano človeka tudi najvažnejši. Toda za rastlino je. kakor vidimo, tudi množina vo- Edela. drama v 4. dej........................Si Gospa z morja, 5. dej...................—.75 l^okalna ielezniet, 3. dej..................56 -i M{ ..IM -X5f ..3.75 . 1.2t -.1.36 ....1.25 .....JU V oklopnjaku okrog sveta: 1. del___________________ 2. del -' OBA SKUPAJ Velik! takvizitor........................... Tora (Waldova), broi.......85 Zmote ln konce gdč. Pavle---------45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ..........................4t II. del-----------------------------4« Znamenje Mirih (Doyle)---------M Zgodovinske anekdote---------------------36 Z ognjena In ssečem ........................S.— Zločin In kazen: I. In II. Evesek __________________Izrezana _________________________________1.25 Zgodbe Napoleonovega kožarja______ft vezana ......—.......—---------------86 Zgodbe zdravnika Mnxnlka ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zr. Vojaosalr ali poganstvo____J5 2. Hndo brezdno .................35 3. sv. Vooole povesti ------------------^5 4. ST. Povesti In sUke_______________35 5.zr. Sindent naj ho. — Na« vsak-_________35 Vojdui na s slikami .........25 Vrtnar, (Bahtndranath Tagore), trdo tohbo • •• broHWrao' ________ .75 Volk ( trdo S- • V^nl. mir fell pogaastvo. 1. sv. Tintivit ita. ilK^r. SPISI ZA MLADINO (OANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ............:.______i---------------N 4. sv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ______________________________56 5. sv. trdo vezano. Vinski brat___....Ji 6. av. trdo vezano. Vsebuje 10 po- IGRE trgovec, Igrokaa ▼ 5. delanj brgerae. Herlčna komedija v petih ftejrajlb. Trto ve- de v gomolju odločilnega pomena, vsaj tako odločilnega kakor škrob. Za poljedelca seveda ni nevažno. da ugotavlja znanost tudi lakšne resnice. Ljudski oder: 4. zv. Tlhotaper, 5. dejanj .......... 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja........ Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sr. Neia, Sanje ............—................ .66 ..66 13. snopič. Vestalha. Smrt Marije Devico. Marijin otrok___________36 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška .deklica, Materin blagoslov.............36 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neia...........................J36 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka---------------—36 PESMI in POEZUC Akropol is In Piramido--------------.86 brothano ............................»».....»wii Azazel, trdo vez._________________________1,— Balade In romance, trda ves ........1.25 Bob za mladf sob, trda vea .............46 Doslej nismo imeli nobenega n-porabnega merila za ostrino rezil iu nobenega postopka za določanje ol.like rezilnih robov. Po občutku smo govorili o "ostrih" in "neostrih" britvah. Sedaj je uporaben postopek 7» to i'/.delal dr. Schmerwitz, in sict-r temelji ta postopek na dejstvu, da na rezilo položena vodoravna te-tA ob vrtenju rezila tem manj vrti, čim ostrejše je rezilo. Ostrini so postavljene naravno n«'ke meje, kajti radij rezilnega roba ne more biti manjši od atomskega radija, ki znaša približno desetmilijontin-ko milimetra. Radij na just rej še rezine. ki j-» je izmeril Schmenvitz. je .znašal še vedno .100 premerov železovega atoma. Xeobra!bljene britve imajo radije med tisoeinko (jeni robovi so imel i prilično j>et-krat večje vrednosti. Merjenje je tako natančno, da lahko ugotovi obrabo za samo širino enega atoma. Na podlagi svojih raziskovanj je raziskovalec nadalje ugotovil. da pri britju ne gre za kakšno "žaganje". temveč za rezanje dlak. Rezilo brije tem bolj. čim bolj o-stro je, zato, ker zadostuje tako najmanjša uporaba sile, da se dlaka pokosi Ce rezilo ni posebno o-str'i. se mu dlaka preveč upira in * je ne prereže, temveč jo upogne. Prerezalo bi jo le tedaj, če bi pridržali dlako s prsti — a to bi brit je seveda podaljšalo do obupa in bi ne bilo brez bolečin. POZDRAV! Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po Ameriki, posebno pa one v Marquette. Mich. Iskrene pozdrave naj sprejmejo Pavel Kovic, Mike Daves, Joe Prosen. Frank Kučnik. Louis Malnar, John Mladenič m .1. Lovrie. "Najlepše ae zahvaljujem prijatelju •Joe Obreza, ki nii je svetoval, naj se v zadevi potovanja obrnem na .^(Jlas Naroda". Rtpz vsakega obvestila sem se odpravil v New York, kamor sem dospel v petek zjutraj. Do opoldne so mi preskrbeli v.sepotrebne li.stine brez vsa kili ipcuebnih istroškatv. tako da sem mogel že v soboto dopoldne odpotovati. Pošteno domače podjetje vsem rojakom prav t«»plo priporočam. I ^ Frank Slavic Ji, • na poti v Opa/ijoi Krasnijškl (Utva) trdo ...65 .JI Moje obzorje, (Oangl) ...................1.25 Navels (Gruden), bro&...................36 Primorske pesmi, (Gruden), vez....JB5 Shrtne (Albreht). broS. ______________JI Pohorske pot« (Claser). broi. ...-----M Oton Zc* urja. Množica je bil'a nekaj časa kaikor ukopana — samo oči so ji nemirno begale naokrog cla-li je ne vidi nihče, »ki bi jo mogel — kazno- spreinenrbo privoščil kaj toplega, pa naj plača: majhna porcija praznega ikronrpirja velja 7.50 šv. fr., juha 5 šv. fr., celoten obed stane 20 do 50 rubljev . . . Ješ pa pod nadzorstvom agenta GPU v črni srajci in v družbi kakšnih sovjetskih funkcijonarjev, za katere cena ne igra očitno nobene vloge. Postrežba je slaba. Strežnemu osobju je videti, da je prišlo v ta ne more primeriti nobena višja posel direktno iz tovarn in s polj. Tast, nego da sprejmejo tvoj vos SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 818 WEST 18th STREET NEW YOKE, N. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* POTOVANJE ■žHlMlin»»liiiiainiismimn»imBn»iH»nMnniiwiHfiifCTw vati. Potem se jc vrgla akor divja na dobrote Američanov. Tepla se je dobesedno za vsak košček. Xi trajalo dolgo in so prihiteli miličniki, ki so jo razgnali. K Američanom pa jc pristopil neki častnik in jih opozoril, naj ne podpirajo — požrešno^i množice, kajti na ozemlju sovjetskih republik je zadosti živeža za, vse... Res je v Rusiji zločin priznati, da si lačen .. . NAJZANIMIVEJŠI MUZEJ NA SVETU ker Rusija nima izvežbanih ljudi niti za najpreprostejšega opravila. Ti ljudje se trudijo .mogoče, da bi napravili svojo stvar kolikor se da dobro, so pa razumljivo zelo neokretni iu nerodni. Tujega jt'zika ne razume nobeden, ,dasi se vozijo s tem vlakom večinoma tujci, ki govore francoski ali angleški. iLjudem iz neuradnih slojev, kmečkemu prebivalstvu, delavcem. je videti na obrazu in obleki, da trpijo veliko pomanjkanje vsCga. To tudi ni nič čudnega, kajti kako naj si delavec, ki zasluži pri dvanjasturne.ni delu 80 do 1 (H) rubljev na mesec, privošči košček kruha več, če ga velja rez tega kruha izven skopo od- no draga pa je vsaka stvar, ki si | merjene racije po 2.50 šv. fr.? A jo kupiš v restavracijskem va-^pri tem se mora varovati, da bi V očeh prostega Francoza se ti ra nima muzej nič preveč in stroga izbira med junaki d."';va je podjetju samemu v korist. SHIPPING NEWS i 4 čeni lik v zb.irko muzeja Grevin. To pa tudi v resnici ni kar si bodi. kajti ta muzej je danes s svo- Kdor 111 res slaven, tedaj ne pri- j Euro| a. 16. avguita: M m. nI lil 11 an v Havre Alb-rt BaJJfn v liambur« 19. avgusta: l'e de France v Havre Ilex v Genoa 21. avgusta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg | 24. avguata: Cliainpiair) v Havre de v zbirko, in kdor jc prenehal biti slaven, mora iz nje že zato. v Brer.ien 25. avguata: Vvondum v Boulogne 26. avgusta: Ruina v Gftnna Uereiigarin v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avguata: L»e t;rasne v Havre Majestic v Cherl>oiirg vosku in naravni velikosti. j dno - voščeni podobi proslulega j Deu^h.and'v^ambur, A* nasprotju z večino podobnih n,oril<'a žensk. Lamlruja. Šele po- . ko je Lan-dru dobil -stekle- jmii -MMM) fngurami. po požaru da napravi prostor drugim kapa-voščenih figur v L/ondonu. naj- citetam. Tako je Millerandova večji na svetu, ima od približno voščena figura izginila iz stekle 80 pariških muzejev največji ob- ne omare že 'j>et dni potem, ko je Lsk in njegovo vodstvo je ne pod- mož prenehal biti predsednik kupi ji vo pri izbiranju znamenitih francoske republike, in umakniti j osebnosti, ki se tu razstavijo v se je morala — to je dovolj čud-' muzejev je Grevinov niuzej uglašen bolj na sodobnost in prikazuje v prvi vrsti znamenitosti današnjega dne. Xi znamenitega pisatelja. politika, izumitelja a'i športnega prvaka v Franciji, ki zneje. Ko j: no omaro, je prišel na nekdanje Millerandovo mesto ^cumergueov posnetek. Landrn je, v ostalem eden izmed mal ga števila slavnikov. ki 11. avgusta: Kremen v Bremen bi se .mu ne zdelo vredno biti za-|*° v muzeju zastopani v celi vrsti stopa n v tej zbirki, in če ga vod-1 Prizorov. Eden izmed prizorov predstavlja njegovo zasliševanje stvo sprejme, pomeni, da je res zaslužil svojo slavo, kajti prosto- ... SKUPNA ... POTOVANJA f in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre.. N. r. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga 19. AVGUSTA ... 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 0. SEPTEMBRA 24. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $101.23 $182.00 $ 99.23 $ 91.73 $178.50 $171.50 $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182.00» HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Clierbourga "BREMEN" preko Cherbourga 30. AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA 13. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL 216 West X8th Street BUREAU New York, N. Y. fc pred preiskovalnim sodnikom, drugi pa njegovo friljotiniran jo. Giljoti-niranje je s-ploli priljubljen pred in rt na te i razstavi. V.si znameniti jriljotiniranei so zastopani tu. med njimi nesrečni kralj Lii-dovih XVT. Ena izmed mlajših figur jo Lindberghova. ki se ji je morala umakniti celo figura tako slavnega moža kakr'en je bil ubogi Bleriot. Najnovejša je figura lrtalca 1'o.sta. ki je pravkar postavili nov rekord na poletu o-krog sveta. Voščena soba smelega zmago-valea oceanov na majhni jadrnici Alaina Gerbaulta seveda ne manjka, prav taiko ne soha Suzanne I^englenove s svojim večnim nasnmhom in teniškim ra kotom v rok i. Kako dolgo bo "nebeška Suzan«" tu vztrajala, pa je vprašanje, kajti ni<" manj slavna Mi.stinguette. ki so jo razkazovali polnih pot lot. so jo žo morala nmrapriiiti igralki Sorelovi. Fignri Paris v Havre ii /, • • I Olympi« v Cherbourg boksarja ( arpervtiera se je prime- 30. »eptembra: 2. sept-mbra. Con ie di Suvola v Genoa 5/ septembra: lie . Scptrmbra — 23. Scptcnibr-i CHAMPLAIN 21. Avgusta — 20. Septembra PARIS 0. Septembra — 2.0. Septembra NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente ^frerieh. J&rte 30 STATK STREET. NEW YORK VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair $i. in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom. Naročila sprejema; "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y.