Lelo X. V.b.b. Duna), dne 10. septembra 1930 St 37. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom : «Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Njegova politika. Dandanes se najrajše in največ govori beseda „politika“. Naj si je v pisani, govorjeni ali samo mišljeni besedi, naj si je na vasi ali v mestu, v tem ali onem poklicu, povsod je krilatica aašega časa in našega ljudstva: politika. Pogovarjal se je o svoji politiki v družbi vojskovodij Aleksander macedonski; izvojeval ie bitke, podjarmil narode, ustvaril velikansko državo. Ko je minul, je sad njegove politike razpadel, njemu je ostal v zgodovini priimek -.Veliki14, naprej pa je gradil in določeval drugi, ki razume boljšo politiko. Drzen in velik program si je ustvaril Napoleon s svojo veliko energijo in svojim delom. Misel, katero danes prerešetavajo diplomati ob zelenih mizah, kako namreč združiti razdvojene dele evropske celine, je menil Napoleon izvesti v vojnih pohodih in z ukazi. Misel mu ie bila življenje; a dobri vojskovodja je podlegel boljšemu, njegova politika se je umaknila Poljši. In danes ve zgodovina povedati samo, da bi bilo zanj dobro, da bi bil izginil s pozo-rišča življenskega, ko je bil na višku slave, in J Pe tako, da je gledal svoj zopetni konec. In menil je manjši Viljem v krogu svojih generalov in državnikov, da je pripravljeno dovolj, da se izvede široko zasnovani načrti nemške eksplozije od Atlanta tja do Bagdada, od Beltà dol do Adrije. Dobro je poznal sovražnikovo moč in pretehtal svoje sile, pozabil pa je bil na račune in sile višjega in podrli so se njegovi načrti in sanje razblinile v nič. Da bi bil avstro-ogrski monarh poznal besedo tolerance in bratstva, morada bi stala stara očetnjava še danes. Tako pa so izginile države in na povojnih razvalinah gradi naprej Veliki v svoji ne-Prečunljivi politiki. Danes menijo diplomatje za zelenimi mizami, da lahko kujejo svoje načrte, začrtavajo sami meje, ustvarjajo sami pogodbe. Saj je naša povojna doba sama napretrgana veriga konferenc in pogodb, pokretov in prekucij, ide-nionstracij in manifestacij. Visoko leteče besede v govorih, listi z razprto tiskanimi članki, knjige z nejasnimi naslovi, programi te ali one vrste, povsod tod se meni, da se dela in ustvarja pot in smer življenju in človeštvu, poedin-cem ter narodom. Pa besede se izgovorijo, •isti izginejo z dnevi, knjige ostanejo zaprte in Programi neizvedeni, življenje pa gre svojo pot Po besedi in programu Njegove politike. Ironija dobe in njenega ljudstva pa je ta, da se v očigled brezuspešnosti svoje politike že bolj zarijeta vanjo in skušata trdovratno slediti svojim ciljem in načrtom. Povojna Evropa še ni storila koraka naprej v ustvarjenju dobrih jnisli, plemenitih značajev, višjih ciljev. Njena •eta bi lahko šteli le po zasedanjih in konferencah, njene može bi našli le za zelenimi mizami. Kot še nedavno, tudi danes še štejemo narode Po številu in izdatnosti njihovih političnih sredstev: Menimo, da bodo čete oboroženih vojakov odtehtale moč in zdravje vsega ljudstva; na bodo polne državne blagajne zadostovale v dosego naših ciljev, da bodo možje politiki Preobrazili svetovno obličje. Današnji svet poznamo po njegovih političnih norostih, narode Pierimo s števili poslancev, svojo rešitev vidimo v volitvah. Morda bi bilo boljše, da bi Prepustili narodi svojo politiko drugim rokam, ki so je bolj vešče, rokam velikega politika. Boljše bi potem morda bilo narodom, iz katerih se hoče danes črpati, jemati in uporabljati, posoda, iz katere se hoče zajemati, pa je že davno prazna. Tudi nam je danes bolj kot nekdaj potrebna vera v Njegovo politiko! Ljudstvo, ki je ohranilo to svojo vero, ne more umreti, ne more 'zginiti. Ni je morda v vsem našem življenju Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto tisočletja svetlejše točke inMepše misli, kot je sledeča: hoče bitfv vsem svojem delu, v vseh svojin organizacijah, v svojem tisočletnem žitju in bitju nositelj lepe in plemenite misli, ki najde v svojem zadnjem koncu svoj cilj v Njem. Tisočletno življenje našega naroda se zdi kot dolga pot celega ljudstva v trpljenju, dolg križev pot na.Golgoto.'Se je o-hranjen Ijudstwi-velik del njegovega "'preprostega otroštva, dobra beseda najde zveste poslušalce, plemenite značaje se razume ceniti, še drži poštena beseda in zvesta obljuba, zdravo je še ljudstvo v svoji veri. Nepreračunljiva so Njegova pota in načrti. Zakaj pač še dovoljuje, da se odtujuje takemu ljudstvu njegova mladina, ki ostaja nepismena in nepoučena? Zakaj pusti narod v njegovi podrejenosti in zavesti manjvrednosti? Danes, narod koroško-slovenski, lahko postajaš ponosen, da mu ti v svoji podrejenosti in odvisnosti od drugega ljudstva služiš še v posebne namene, ki te morajo voditi v še lepše vstajenje. Misli, narod, kdaj so bili tvoji svetli dnevi! Tedaj, ko so ječali tvoji duhovniki v temnicah, tedaj, ko jih je pljuvala drhal temnih ulic, tedaj, ko so preganjali tvoje najboljše sinove. Vedi, da si bil tedaj nositelj lepe in plemenite misli. Trpljenje Tvoje se zdi kot velika daritev. V trpljenju in bolesti narodi nikdar ne propadajo, zakaj trpljenje in bolest ti hranita zaupanje in vero. V veselju in zmagoslovaju pa se rad prevzameš in odtujiš svojemu otroštvu, in zato začneš propadati in umirati. Naj ostane torej naš pogled upanja in zavesti poln, dokler bomo sledili Njegovim postavam. Ne od drugod ne bo rešilne politike, ne iz deželnih zborov in zasedanj, marveč iz nas samih pride rešitev. Da pa jim postanemo nezvesti,, ki zapišemo smrtni znak na svoje čelo mi sami. Kljub velikemu številu, bogatim sredstvom in slavni zgodovini izumirajo danes germanski in romanski narodi na brezotročju in nadkulturi. Velika naloga slovanskih narodov pa je, da zagospodujejo zemlji v miru, bratstvu in ljubezni, če Mu ostanejo zvesti. To je Njegova politika. Skrbimo za kmeiiški obstoj. Kmetiški veščak Rihard Dolberg razpravlja v listu „Reichspost“ vprašanje, kako se naj vzdrži srednjeevropski kmet. V ti razpravi beremo, da je v letu 1928 avstrijski delavec počez zaslužil v letu 2500 S. Ako vzamemo vženjenega človeka in mestno draginjo, nikakor ne porečemo, da ima mož preveč in mu zaslužka ne zavidamo. Ali gorjanski kmet je tisti čas počez zaslužil samo 600 do 830 S, kmet v poljih 1000 S in v izredno dobri legi ponajveč 1650 S. V Švici je kmetijstvo zelo napredno, kmečki zaslužek je tam boljši; kmet tam zasluži v letu 2000 frankov (švicarskih), ali delavec jih počez zasluži 3300, torej ima 70% zaslužka več nego kmet. Dobro je, da veščaki pridejo s takšnimi številkami na dan. Vsi smo čutili, da je boljše biti delavec v mestu, nego kmet na deželi. Delavec je boljše oblečen, delavec je boljše rejen, delavec si gradi svoj dom. Delavec, ako je zdrav, ima svoj zaslužek, ako zboli, ima zdravnika in ima, če treba, bolnišnico. Vsega tega kmet nima in si ne more takšnega oskrbovanja dobiti, ker mu za vse to primanjkuje denarja. Denarja pa ni, ker kmečki pridelek nima primerne cene. Dolberg je izračunal, da je indeks za rastlinska živila: žito, krompir v letih 1926 do 1929 padel od 152,2 na 131,8, indeks Industrijskega blaga pa se je v istem času dvignil od 143,7 na 158,8. Kar je bilo 1. 1926 vredno 152 S, bilo je L 1929 vredno samo še 131 S in industrijsko blago, ki se je kupilo 1. 1926 za Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka IS grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25"—; celoletno: Din. lOO'—. 143 S, se je moralo plačati 1. 1929 SG58 S. Kmetiški pridelek je padel v ceni za 14%, industrijski pridelek se je podražil za 10% ; torej tu nastane diferenca 24%. Kako pa je vse to prišlo? Industrija ima vse cene kartelirane, brez postave in brez državnega zbora si je delavstvo napravilo svoj industrijski monopol. Delavci so se združevali, združeni so -vpostavili svoje tarife, določili so si delovni čas, izsilili so si razna zavarovanja. To je napravila organizacija delavcev, ki zahteva, in državna oblast se ji podaja vsepovsod. Kmet pa je v organizaciji zaostajal in je naprej le pričakoval, da ga država varuje s primerno carino, da država uvede še zanj monopol zadostne delovne plače, kakor so si takšno plačo izsilili delavci, Država se do zdaj ni upala storiti za kmeta kaj izdatnega, ker je delavec organiziran, in ta pravi, da si ne pusti podraže-vati kruha. A kmet si je mirno pustil podraže-vati industrijske pridelke. Do primerne plače za pošteno delo imata oba pravico, delavec in kmet. Zastopniki delavcev so pa delali le stanovsko politiko in so kmetu prepuščali, da skrbi za vso državo. Vsaka krivica pa tepe krivičnika. Na krivi poti smo. Delavcu so agitatorji pravili: Izko-riščujejo te ljudje, za katere delaš, in ti ne da-jajo, kar si zaslužil. Treba je zahtevati, kar je tvojega. A pred delavcem ne stoji izkoriščevalec, pred njim stoji delavstvo, stoji kmetijstvo: iz teh se ne da izsiliti nič in če se blago z organizacijo podražuje, bosta kmet in delavec hodila strgana. Kmet ne bo mogel popravljati svojega doma, delavec bo kupoval manj mesa in hodil v zakrpani obleki. Konzum ponehava, ljudje manj kupujejo, kakor bi bilo treba in bi bilo upravičeno, zato se množi število brezdelnih ljudi. Prištejmo k brezposelnim še žene in otroke in pridemo na to, da se 20%, ljudstva redi ob državnem denarju, brez dela, brez zaslužka hira in umira. Ako je zaslužek v mestu toliko boljši kakor na deželi, je nemogoče kmečko mladino zadržavati, ne da bi drvela v mesta. Če jih ne sprejemajo javna dela, ne pri železnici in pri cestah, jih bodo sprejemali zasebniki, obrtniki in drugi, ker je sveži kmečki človek vajen dela, je utrjen in z malim zadovoljen ter ni tako uporen kakor mestni delavec. Ti ljudje drve v mesto, zato pa bo delavec, ki je letos služil 600 S v mesecu, čez 10 let med brezdelnimi in bo v mesecu do-bivil samo še 70 S podpore. Tako je tedaj ta položaj krivičen, je nevzdržen in poguben tudi za mestnega delavca. Rastoče število brezdel-nnih ljudi ni slučajno kakor morebiti toča. Ta pojav je postal trajen, ker izvira iz nereda, ki se je urinil v gospodarske razmere. Učenjaki pravijo, to je strukturna napaka, napaka v zgradbi državnega redu ali nereda. Kaj pa se tedaj naj ukrene? Proti uplivu industrije in delavcev je treba uveljaviti upliv kmeta. Kmetijstvo je podlaga industriji. Pred vojno se je moglo misliti samo na izvoz in se je moglo kmeta prezirati, zdaj mora industrija in mora delavec razumeti, da je kmet njegov redni odjemalec in da mora biti med njima neko ravnotežje. _______ 1 POLITIČNI PREGLED ~| Spremembe v vodstvu Heimwehra. Dne 2. t. m. se je zbralo vrhovno vodstvo Heimwehra v Schladmingu na posvetovanje. Glede nastopanja pri bodočih volitvah ni prišlo do enotnega naziranja. Heimwehr se je nahajal v zadnjem času v razsulu. Dr. Steidle je zrastel že previsoko in je v svojih govorih napadal vsevprek: bindišarje, ministre in celo zveznega kanclerja. Dr. Schober je prekinil z njim vsak 'stik. Vsled tega se je povsod osovražil in vsi voditelji so morali odstopiti: dr. Steidle, dr. Pfriemer, Rauter, Oberegger itd. Za zveznega voditelja je bil nato soglasno izvoljen knez Starhemberg, dosedaj gornjeavstrijski voditelj, šele 31 let star veleposestnik. Takoj po izvolitvi je izjavil, da sprejme mesto zveznega voditelja le pod pogojem, da si sam po lastni volji izbere pomočnike, ki so vredni njegovega zaupanja. Dr. Pfriemer ostane deželni vodja za Štajersko, dr. Steidle pa za Tirolsko. Knez Starhemberg bo iskal zopet vezi, ki jih on sicer še ni prekinil, z zveznim kanclerjem. Starhemberg je narodni socijalist Hitlerjeve struje in ni izključeno, da osnuje v Avstriji lastno heim-wehrovsko stranko. S tem pa bo gotovo še počakal do 14. t. m., da vidi, ali bo Hitler v Nemčiji napredoval. Sicer pa je avstrijska Hitlerjeva stranka dobila iz Monakovega naravnost ukaz, da v celosti pristopi k Heimwehru in se z vsemi silami posveti agitaciji za razmah tega gibanja. Pred odstopom je baje dr. Steidle zahteval od meščanskih strank, da prepustijo Heimwehru 25 mandatov. Po poročilu dunajskega lista je koroški Heimatschutz sklenil, da postavi za prihodnje državnozborske volitve svojo lastno kandidatno listo. Pričakuje se, da se bo ta sklep razširil tudi na druge zvezne dežele. Že na zadnjem sestanku se je obžalovalo, da Heimwehr nima svojih lastnih zastopnikov v parlamentu. Dr. Schober je izjavil na vprašanje o gospodarskih težkočah, da obstoji avstrijski problem slejkoprej v tem, da so Avstrijo iztrgali iz njenega gospodarskega ozemlja. V tem problemu je do gotove mere tudi problem Evrope. Naša Avstrija je naravnost šolski primer Panevrope. Načrt za ustanovitev Panevrope je zares lep, usoda pa nas sili k stvarnosti. Zato moramo najprej premišljati o pogojih, s katerimi se more ustvariti Panevropa. Poizkusimo torej uporabiti lepa Briandova načela tam, kjer so sedaj uporabljiva. Upam, da se bo pri teh poizkusih upoštevala posebnost držav in narodov, kar je prvi pogoj za uspeh tega velikega načrta. Glede bodočih volitev je povedal, da pripada posebno Heimwehru velik pomen. Edina naloga Heimwehra more biti podpiranje vseh treh meščanskih strank v volilnem boju. Ce so kaka nasprotstva, se morajo v interesu skupne stvari premostiti. Podunavski federaciji bi se priključila Avstrija samo tedaj, če bi je pripadala tudi Nemčija. Avstrija bo morala zlasti sedaj iskati svojo naravno interesno skupnost, ko se na varšavski konferenci združujejo agrarne države vzhoda. Jeseni se bo parlament moral baviti z velikim vprašanjem revizije carinskih tarif. Veleizdajnlški proces se je pričel dne 1. t. m. v Trstu pred izrednim sodiščem proti 87 Slovencem, ki se morajo zagovarjati radi najrazličnejših obtožb. Italijanski državni pravdnik jih obtožuje, da so hoteli s silo odtrgati Julijsko Benečijo od Italije ter izvojevati z nasilnimi sredstvi osamosvojitev Slovencev pod Italijo. Ker je bilo število obtožencev le preveliko za enkratno razpravo, je bilo naknadno sklenjeno, da se bo vršila zaenkrat razprava samo proti 18 obtožencem. Obtoženci so po kakovosti dejanj razdeljeni v tri skupine. V prvo skupino spadajo 4 obtoženci, ki so obtoženi umora in drugih dejanj. Za te zločine določa zakon o zaščiti države smrtno kazen. Druga skupina je obtožena požiganja šol in atentata na ..Svetilnik zmage". Tudi za ta dejanja določa zakon smrtno kazen. Ostali obtoženci so obdolženi prikrivanja razstrelil, snovanja tajnih organizacij z vojaškimi cilji, umorov itd. Predvsem pa se gre za bombni atentat na tiskarno lista ..Popolo di Trieste", pri katerem je bil urednik Neri ubit in nekaj ranjenih. Državni pravdnik je predlagal za 5 obtožencev smrtno kazen, za ostale pa 4—251etno ječo. Sodišče je nato obsodilo 4 obtožence na smrt in 12 na ječo od 5 do 30 let. Smrtna obsodba se je izvršila 6 ur po razglasitvi sodbe v Bazovici. Ustreljeni so bili: Marušič, Bidovec, Miloš in Valečič. Dva obtoženca sta bila oproščena. Fašistični režim je zopet za štiri umore bogatejši. In še več. Ko je oče Valenčiča slišal o smrtni obsodbi svojega sina, je izvršil samomor in mati usmrčenega Bidovca je znorela. Z enim udarcem šest žrtev. To so dokumenti barbarstva, katerih primere zgodovina ne pozna. Manjšinski kongres je 3. t. m. otvoril dr. Wilfan. Prvič so se ga udeležili tudi Baski, Litvanci Iz Nemčije in Romuni iz Jugoslavije. Zastopanih je bilo nad 30 delegacij narodnih manjšin, ki predstavljajo 40 milijonov ljudi. Na | prvi seji je poročal glavni tajnik kongresa dr. Ammende o zaključkih, ki izhajajo iz prve sestave izvirnih poročil o razmerah v posameznih manjšinskih ozemljih. Drugi dan je poročal delegat Ulitz o Panevropi in je prišel do zaključka, da Briandov načrt ne pomeni rešitve, ker pozna samo države, ne pa narode kot take. Izvolile so se tri komisije. Po drugih poročilih je sprejel kongres resolucijo, ki jo je pripravil poseben odbor, in zaključil zasedanje. Natančnejše poročilo o poteku kongresa prinesemo prihodnjič. Poljska proti Nemčiji. V prisotnosti nad 10.000 oseb se je 31. avgusta vršila v Varšavi velika manifestacija proti izjavam ministra Treviranusa. Izglasovana resolucija ugotavlja, da ves poljski narod z gnusom obsoja vse zahteve po okrnitvi ozemlja poljske države. Poljska ne bo nikdar dovolila, da bi ji kdo odtrgal samo ped njenega ozemlja, osvobojenega izpod stoletnega jarma. Resolucija dalje ugotavlja, da je bila ponovna priključitev ozemelj Poljski, ki so ji bila nekoč ugrabljena, samo dejanje mednarodne pravičnosti. Resolucija je bila izročena poljskemu ministru zunanjih zadev Zaleskemu, ki je . «Uh» a SU«« a Y »Atm v Tak» Li dova ti tkana Ant. Machét in «turba NJE « DAHLIA SEPARATOR GESELL Wien, XII/2., VVagenseilgasse 4/48. tih brez dolga. Potemtakem je bivanje v lastnih hišah za polovico cenejši nego v hišah, ki so se sezidale z državno podporo. Celovški trg. Živina: voli 1—1,20, plemenske krave 1—1,40, pitane krave 0,70—1, telice 1—1,10, pitani prašiči 2—2,45, plemenski prašiči 1,80—2,30 S za kg žive teže, koze komad 20 S, težki konji 500—1000, lahki 200—400 S. Žito: pšenica 27—28, rž 19—20, ječmen 24—26, oves 23—25, ajda 26—28, koruza 24—26, sladko seno 14, kislo 8, slama 8 g za kg. Grah 1,40, leča 1,60 S, zelen fižol 60, zelje 30—40 g, prekajena slanina 4,50, sirova slanina 2,80, svinjska mast 3, smetana 2,40—4 S, mleko 40—46 g kg, ozir. liter. Jajce 17—18 g. RAZNE VESTI Drobne vesti. Avstrija : Pred dvemi leti so začeli iskati v Zistersdorfu petrolej z vrtanjem. Delo je bilo kmalu ustavljeno, ker ni imelo uspeha. V februarju se je delo obnovilo in se je zvrtalo že 728 m globoko. Iz te globočine je nenadoma pritekla nafta. Vsak dan da vrelca 2000 do 3000 kg nafte. To bi bil prvi petrolejski vrelec v Avstriji in za državo velikanskega pomena. — Govori se o razpusti štajerskega deželnega zbora in o razpisu novih volitev. — Avstrijski davčni vijak tako dobro deluje, da je lanskega leta iztisnil iz prebivalstva preko 100 milijonov S več, nego je bilo predvideno v zveznem proračunu. Napram temu trije milijoni, ki jih dobi plebiscitna cona, ničesar ne pomenijo. — Italija: Pri Bologni je zavozil brzovlak v tovornega. Pri tem je bilo 8 oseb ranjenih. V brzovlaku se je vozil tudi general Cristini, ki predseduje izrednemu sodišču v Trstu, ki razpravlja proti 18 Slovanom. Več vagonov je bilo razbitih. — V južnotirolski gorski vasi Funders je postalo 20 kmetskih hiš žrtev požara. Ogenj je nastal v nekem skednju. Nad 20 družin je ostalo vsled te nesreče brez strehe in vsakih sredstev. — Dva italijanska državljana sta hotela pri Skocijanu tajno prestopiti državno mejo. Napadli so ju miličniki. Med streljanjem je bil 1 miličnik ubit, istotako en begunec in drugi miličnik težko ranjen. Italijanski listi govore o Orjunaših, četudi je bila organizacija razpuščena že pred leti. — Ostale države: Poroča se, da se je neko civilno letalo vnelo, padlo na neko hišo v Roquefortu in jo zažgalo. Lastnika hiše je ubil propeler, žena in otrok pa sta zgorela. Ubil se je tudi pilot. — /a volitve, ki se vršijo v Nemčiji 14. t. m., je buo vloženih 24 volilnih predlogov. — V vasi Doljane v Beli Krajini v Jugoslaviji je uničil požar 37 poslopij. Škode je 750.000 Din. Zgorele so tudi 4 svinje in okoli 300 kokoši. Pri gašenju se je več ljudi ponesrečilo. Ogenj je nastal v podstrešju neke hiše. — Bolgarski komitaši so pri Filistriji vpadli na romunsko ozemlje. Banditi so nekaj kmetov privezali na drevesa ter so jih pretepali do krvi. Prišlo je do streljanja med orožniki in banditi, pri katerem je bilo 6 oseb težko ranjenih. Isto noč je bil drugje izvršen še en vpad, dan navrh pa že tretji. Pri zadnjem so oplenili mestno hišo v Ararti in sta bila ranjena 2 orožnika. — Na slovaških srednjih šolah se vpelje nemščina kot obvezen in madžarščina kot neobvezen predmet. V Celovcu pa slovenščina niti za Slovence ni več obvezna. Tako zatirajo Čehoslovaki manjšine napram Nemcem, ki se znajo v svoji širokogrudnosti samo širokoustiti. — Nad mestom Santo Domingo na otoku Haiti je divjal 3. t. m. strašanski vihar, ki je mesto in okolico strašno opusto-šil. Veter je dosegel 200 km na uro in odnašal strehe, ruval drevje, prevračal avtomobile in ustavljal vlake. Tekom štirih ur je bilo mesto podobno kraju, kjer je pravkar vihrala vojna vihra. Po prvih vesteh je bilo 1000 oseb ubitih, 4000 pa ranjenih. Bržkone pa bo končno število človeških žrtev nekoliko nižji. — Boji z vstasi v Maroku se ponavljajo. Na planoti Tafilalet so imele francoske čete 46 mrtvih in 25 ranjenih, pa tudi veliko vstašev je izgubilo življenje. Komunistični izgredi. V Murzzuschlagu je 30. avgusta povzročil v gostilni neki kovaški pomočnik izgred. Ko so ga hoteli prepeljati v policijsko stražnico, se je uprl in so morali policijski stražniki proti njemu uporabiti orožje, pri čemer je bil ranjen. V zadevo so se vmešale tudi druge osebe ter se je pred občinskim poslopjem zbralo kakih 200 oseb, večinoma komunistov, ki so grozili, da bodo poslopje zažgali, če aretiranca ne izpuste. Policijski stražniki so s pomočjo orožnikov skušali množico razgnati, kar pa se je šele posrečilo, ko so došla ojačenja orožnikov. Izgredi so trajali dve uri. Več demontsrantov je bilo ranjenih, pet pa so jih aretirali in so bili izročeni sodišču v Leobnu. Čebele ustavile vlak. Iz Pariza se poroča: Čisto svojevrstna nesreča je v bližini Orleana za nekaj časa ustavila ves promet na kolodvoru Marmande. Neki tovorni vlak je peljal veliko število čebelnih panjev. En panj se je med vožnjo odprl. Čebelam vožnja po železnici gotovo ni nič kaj prijala. Z vso besnostjo^so namreč napadle vse vlakospremno osobje. Železničarji so prestrašeni pobegnili na vse strani. Vlakovodja je bil tako težko ranjen od številnih pikov, da so ga morali takoj odpeljati v bolnico. Prodam srednje posestvo z lastnim vodovodom, poslopja v najboljšem stanju, v bližini prometne ceste, okrog t6 hektarjev zemljišča, zelo rodovitna zemlja. 136 Naslov v upravi lista. Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja ob priliki nenadne izgube moje predrage mamice, sestre itd., gospe Marije Nobel, roj. Wutej p. d. Paharice na Horcah izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za obiske, tolažila in pomoč med dolgo boleznijo, cvetje in spremstvo v tako častnem številu na zadnji poti drage pokojnice. Zahvaljujemo se nadalje č. g. dekanu J. Kindlmanu in obenem č. g. kaplanu J. Boštjančiču za asistenco pri pokopu ter društvenemu moškemu pevskemu zboru za žalostinke. Vsem in za vse lepa hvala ! Na Horcah, dne 8. septembra 1930. Marica Hobel, hčerka, bratje in sestre. (« : Ž i ■ k o v » k y Josip, typofwd, Dumi, X„ Jm. Zinkenkf). Duaaj, V., MufanteapUbi 7.