249. številka
Ljubljana, v ponedeljek 30. oktobra
XXVI. leto, 1893.
lahaja vsak dan ivecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofitl prejeman za avstr o-ogertjk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 glđ. 10 kr. Za po&iljauje na dom racnna se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vr&te po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni&tvo in upravni6tvo je na Kongresnem trgn št. 12. U p r a v n i « t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mlavno p. u. obfiinntvo uljudno Titliimo um ■•T** ■•roflbo, «tare gospode naročnike pa, katerim bo potekln koncem uiettecn naročnina, proflmo, da Jo o pravem «-hnh ponove, <la pošiljanj«' ne preneha lu da dobe vrne fttevllke.
II
SLOVENSKI NAROD
II
velja m li J u 1» 1J it n n k e naročnike brea pošiljanja na doni i Vae leto . . .   uld.lK«— I Qkm leta   . . Kl«l.»:tO Pol leta ...     ,,    e-SO I Jeden menee. I-IO Sa pošiljanje na dom ae računa lO kr. na uieseo, ao kr. km četrt leta. H pofllljanjeui po po A ti veljat V»e leto   . . .   Kld.l.V-|4-etrt leta . . . «ld. — Pol leta ... 8*—I Jeden mesco .    n 1-40
0S^*~ Naročaje se labko s vsakim dnevuni, a h kratu Ne mora ponlatl tudi naročnina, drugače ■e ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Kriza.
„Z najvišjim privoljenjem je vlada zaustavila zasedanje državnega zbora" — ta brzojavka došla nam je sinoči in kar naznanja, je dokaz, da se grof Taaffe za sedaj še ne msli umakniti koaliciji 11 o-henwart-Jaworski-Plener.
Kriza je pač prikipela do viška ali rešena še ni in kdo ve, če se reši po intencijah imenovane ■veze. V petek se je sploh sodilo, da odstopi celo ministerstvo in to domnevanju je bilo kolikor toliko opravičeno. Vsled Hohenwartovega govora začela ao se bila posvetovanja mej voditelji velikih strank zaradi ustanovitve stalne in trdne veČine in kmalu so naznanjali razni listi, zajemajoči svoje informacije iz prvih in zanesljivih virov, da se je mej Poljaki, konservativci in levičarji do seglo popolno porazumljeuje. S tem se je kriza tako poostrila, da nje rešitve skoro ni bilo zavleči. Positivna stran dogovora, Da čegar podlagi se je ustanovila koalična večina, je le deloma znana. Voditelji so le v tem jedini, da mora grof Taaffe z VBem ministarstvom odstopiti, ker je treba, da Be stranke zavarujejo pred takimi presenečenji, kakeršno je napravil Tanffo z volilno predlogo. Dalje bo se stranke dogovorite, da je vladno  volilno  predlogo  zavreči, domo-
bransko predlogo pa toliko iasa ne rešiti, dokler traje kriza. Vrh tega so se stranke domenile, da ima novo ministerstvo izdelati novo volilno predlogo in to na osnovi principov, glede katerih se je mej njimi dosegla jedinost. Glavne konture te nove volilne predloge so te-le: 1.) volilno pravico v mestih in kmetskih občinah imej kdor plačuje kak neposredni davek; 2) delavcem je preskrbeti posebno zastopstvo in torej pomnožiti število poslancev. Tudi bo se koalično stranke zje-dinile, da bodi program novega ministerslva v zmislu prestolnega govora  iz I. 1891. povsem nepolitičen.
Na podlagi tega dogovora začela je koalična večina boj zoper Taaffeovo rainiBterstvo. Vla<la, uvidevši, da je opasnost velika, hotela je za vsako ceio rešiti najprej domobransko predlogo in potem izjemne naredbe. To jej ni bilo mogoče. Voditelji koaličnih strank so odklonili vladno zahtevo, naj ne takoj in pred vsemi drugimi predlogami reši domobranski zakon in Taaffeu naznanili sklep, da mislijo volilno predlogo odbazati posebnemu odseku ter čim hitreje predlagati, naj se zavrže. Vrh tega so mu še levičarji dali na znanje, da bodo glasovali zoper izjemne naredbe, za katere VBled tega v parlamentu ni dobiti večine. Iz tega je Taaffe pač raz-videl, da je akcija trozvezne večine naperjena v prvi vrbti zoper njegovo osobo in spoznavši, da z razpuBtora državnega zbora ničesar ne doseže in da volilne reforme ne kaže aktivirati z navadno naredbo, kakor se je govorilo, sklical je v petek ministerski svet, kjer so vsi ministri podpisali demisijo. Taaffe je na to cesarja brzojavno naprosil, naj skliče v Budimpešto ali na Dunaji ministerski svet, kateremu bi on sam predsedoval in vsled te prošnje se je cesar pripeljal v soboto popoludne na Dunaj. Taaiie je bil še v soboto pri cesarju, ali demisije mu ni izročil nego to nameraval storiti v seji ministerskega sveta. Ta seja Be je vršila včeraj dopoludne. Cesar se je informiral o položaju in potem dovolil, da se zaustavi zasedanje državnega zbora na nedoločen čas.
Kriza s tem ni rešena, nego zopet samo odložena, do kdaj, tega ne\e nihče povedati, ali vse kaže na to, da grof Taaffa ne misli odstopiti, nego iz nova poskusiti svojo srečo.
Ko so zadnje dni prijatelji koalične večine že
za trdno računali na popolno zmago in sestavljajo mini8terske liste takorekuč že pili na TaaflVovo kožo, se je le redkokdaj oglasil kak neverni TomaŽ s trditvijo, da morda vender ne pojde vse tako gladko, kakor se je sploh mislilo. Povdarjali so, da se bo cesar le v skrajnem slučaji ločil od grofa Taaffea, ker mu zaupa tako popolno in neomejeno, kakor Še nikdar nobenemu ministru; rekli so, da bo cesar najbrž željo izrazil, naj Ta;.ti- ustane in naj morda z razpustom poslanske zbornice ali na kak drug način skuša izmotati se iz krize. Kakor vidimo, se je Tanil-' res odločil za tak poskus, uravnati razmere v parlamentu, ter je za to poslal poslance na počitnice.
Kakšni razlogi so napotili cesarja, da ni vzpre-jel Taaffeove demisije, tega seveda ne vemo, ali mej njimi je gotovo tudi ta, da bi Be z odstopom Taalle-ovim začela zopet doba parlamentarnih miniBterBtev in doba permanentnih ministerskih kriz in temu se hoče krona če le mogoče ogniti. Taaffe je tekom petnajstletnega svojega vladanja potisnil parlament na tak niveau, da je poBtal brez vsega upliva. Vsak dvorni svetnik, vsak Bubalterni uradnik je imel ve& upliva, kakor kaka parlamentarna utranka. Taslle je pri vsaki priložnosti in nekako žaljivo povdarjal, da je on samo in izključno miniater Nj. Velečanstva, nikakor pa ne parlamentarni minister in zato da tudi parlamenfove želje nimajo zanj odločilne važnosti. Izvzemši neke prešerne junkerje, kakor grofa Stad-nickega, so vsi poslanci ne glede* na stranke, katerim pripadajo, pripoznavali, da je TaafTeovo stališče v tem oziru naravnost nekonstitucijonalno, da se na ta način koplje grob parlamentarizmu, in to je bil tudi jeden uzrokov, da so se koa lične stranke zjedinile na to, da je Ta&fiea potisniti s sedeža mi-niBterskega predsednika in sestaviti parlamentarno vlado.
Kaj bo sedaj ? To vprašanje je zdaj vsem na jeziku. Ali bo grof Taaffe hotel ponižati samega sebe in rekonstrovati ministerstvo tako, da izloči koaličnim Btrankam neljube elemente ter je uado-mesti z novimi močmi iz vrst teh strank? Veroietno to skoraj ni. Taaffe ni hotel levičarjev vzeti v kabinet ni tedaj, ko je imel vso oblast v rokah, kameli sedaj, ko bi bilo očitno, da so mu bili novi tovariši usiljeni.   S ■ manj je pa verojetno, da bi hotel
LISTEK.
Roža v trnji.
Izvirna novela iz domaćega življenja. Spisal A. M. V.
VIII.
Njih hrabrosti in ujih zvestobo Ponosni dediči smo mi. Le glej bojifioa naših dnij, 1'ain za To mi smo lili kri!
S. Gregorčič.
V istem času, ko je profesorjeva hči tako pikre besede pravila svojemu sorodniku, sedela sta oče njen in Ljubic v knjižnici. Zanimiv moral je biti njun pogovor pa tudi šaljiv, ker staremu gospodu so samega smeha solze zalile oči. Stiskal je svojemu novemu znancu krepko roko ter mej vedno 8e ponavljajočim smehom rekel:
„Le molčiva, kolega, še nekaj Ča8a. PreHmešen najin položaj! . . . Reč se mi takoj ni jasna zdela. Sicer pa čisto prav, bodo saj drugič naše dame bolj oprezne v sprejemanji gostov raz cest, saj bi bo jim ne posrečilo vedno tacega tička-školnika pri-
vesti v grad. Če Vam ljubo, dragi, idiva v salon, kjer naju izvestno že pričakujejo."
Ko sta vstopila, bil je že živ razgovor, kmalo bila sta tudi onadva v ujem. Prišleca zvedela sta skoro, kako je Marija Kol mana okrcala v svoji sobi. Ko so že vsi svoje mnenje izrazili in se ločili v trojo strank, namreč Lora in Koloman — ma-djarska, Marija in oče njen — hrvatska, gospa pa nad strankami stoječa in konservativna, vprašali so doslej molčečega školnika za njegovo mnenje. Sicer je Koloman dejal, da školnik ne more biti politik, ker politiko kuha v prestoltiicah za kulisami malo izbranih mož, kamor pač posel in razmere dežela-nom ne pripuščajo vpogleda, a profesor se je glaBno zasmejal na te razloge in hotel že nekaj reči. Ko ga je pa oBupnjeni pogled Kolomanov nečesa opomnil, položil je samo prst na usta in kimal z glavo, kakor bi hotel reči: že molčim, a Ti pa glej, kako opraviš s tem školuikom.
Marija opazila je nenavadno vedenje Bvojega očeta in jela opazovati njega in školnika; ni si sicer znala tolmačiti tega kimaoja, a slutila je, da imata neko skrivnost mej saboj.
Ljubic začel je počasi govoriti, kakor bi pri-
mernih besedil iskal, a čim dalje je govoril, tem čvrsteje tekla mu je beseda; zdelo se je poslušalcu, kakor bi kovač s kladivom udarjal po železu, a vsak udarec da bi pal na pravo mesto.
„Resnico trdite, da je vpogled za kulise, za kojimi vare" naši državniki politiko v tistem kotlu, iz katerega prihaja potem blagor ali nesreča mej narode, le malokomu pristopen, soBebno pa ne školnikom, vender pa Vam odločno moram oporekati, da bi školnik ali bodisi kakov drug človek, kojemu je Stvarnik dal zdrav um in bistro glavo, ne mogel biti politik. Zanikati moram odločno pravico, katero si še dandanes prisojajo nekateri sloji kot izključno svojo last: da smo in zamore le nekaj starih, visokorodnih rodbin dajati državnemu krmilu krmarje! — Ljud pleši kot veli ti gospod, — po tem povelju greši se često pri nas; da bi pak iz takih Blutajev izdajal piavo obstanku krivičnih ud-nošajev, to ne bilo bi logično, bila bi in je ne-zmisel.
Vender ravno v teh odnošajih leže politični grehi. „Kedor samega sebe zapusti, tega tudi Bog zapusti," pravi ljudski rek io istinit je. Ko ljudstvo svoj jezik, svoje običaje in šege starodavne za-
sestavit i parlamentarno ministerstvo, kar bi se zgodilo, če odstopi nekoliko portfeljev svojim nasprotnikom, članom trozveze, niti da bo posodil svoje ime koaliciji, ki je nenaravna in o kateri je prepričan, da mora v kratkem razpasti.
Državni zbor.
Na Duna.ji, dne* 28. oktobra. V ilanaSnji seji govorili 80 štirje govorniki o volilni reformi: protisemit. dr. Gessmanti in Btanki ni za predlogo, dr. Menger in dr. KI neki proti njej. Gessmann in Biankini eta govorila jako srečno, a poslušal ju ni nihče.
Pesi. dr. GeBsmann pobija najprej argumente, s katerimi so levičarji podkrepljali svoj odpor zoper vladno predlogo, očita jim L'oydovo subvencijo in celo vrsto drugih lopovščin ter oklesti potem prav srečno poljskega grofa Stadnickega, ki je bil na nečuven način napadal delavce. H koncu izjavlja Gessmanu, da bo njegova stranka glasovala za Pat-tajevo predlogo, če bi bila ta odklonjona, pa za vladni načrt.
Posl. dr. Menger očita predgovorniku, da ga vodi golo Bovra&tvo in nebrzdna straBt proti liberalcem in da hoče maso prebivalstva nahuJBkati zoper liberalno Btranko. Pravi, da je Gessmano mojster zavijanja. Kar je rekel o Llovdovi subvenciji in kar se je o tem govorilo na shodih, je laž. Pravi se, da smo Lloydu darovali 50 milijonov goldinarjev. Subvencija se je dovolila za gotove vožnje, kakor jo dovoljujejo druge drŽave jednakim podjetiem. Govornik pobija na to Gesamaonove trditve glede* Dunajske trgovinske zbornice in se bavi potem z volilno reformo. Pravi, da je o tej stvari priobčil v „Neue Fr. PresBe" več člankov ter opravičuje tamošnje svoje trditve Gospodarski razvoj ne sili na u v »*l i a vij n i »* socialističnih teorij, kakor se go-vorf. Te teorije so znanstveno neutrjene in krive in to je jeden razlogov, da se zoperstavljajo liberalci splošni volilni pravici. Mej socijalisti je mnogo poštenih idejaliatov, ali vzlic temu delajo na pooštrenje gospodarskih nasprotstev mej svojtmi somišljeniki in člani imovitih slojev. Liberalna stranka se je vedno poganjala za svobodo in bumauiteto; tudi sedaj ne bo pozabila Bvoje naloge ter odločno in brez zadržka delovala na to, da dni o politično brezpravni elementi svoje zastopstvo v parlamentu, ali tako, da ne bode mogla nastati kaka politična zmešnjava niti kaka gospodarska nesreča.
Posl. Biankini govori najprej v hrvatskem jeziku in nadaljuje potem nemški. Pravi, da je Dalmacija pri volilni reformi samo posredno iutereso-vana, ker je le začasno zastopana v državnem zboru. Pravo mesto dalmatinskih poslancev je v dež. zboru hrvatskem. Noben pravi Ddlmatinec ne taji hrvatsko drž pravo, če pa bo oglašajo posamičniki zoper to pravo, niso to domačini, ampak priseljenci. Moderno zakouodajstvo za take hudodelce še ni določilo ni-kake kazni, ker ni mislilo, da so take monstrozitete sploh mogoče. Kaznovati jih je torej jedrno le z javnim zaničevanjem. Sedanja doba, v kateri dobivajo demokratična načela vedno več veljave, zahteva, da se uvede splošna volilna pravica, ali kurij ni smeti pridržati, ker je tak volilni siatem pravi mon-utrum. Govornik izjavlja, da se mu jedno mladočeški
predlog o splošni volilni pravici vidi srečen. Sedanji volilni sistem je skrajno nepravičen in če se v Dalmaciji in v Istri še nahajajo nasprotniki hrvatskega državnega prava, take jo to le posledica tega volilnega Bistema. kakor v trojedni kraljevini tako je tudi hrvatski narod v Dalmaciji tlačen in zapostavljen in da se naredi konec sedanji falsifikaciji javnega mnenja, uvesti je splošno volilno pravico, ki bo tudi pomogla priboriti zopetno samostalnost hrvatske države.
PobI. dr. Kine k i ponavlja Se navedene levičarske argumente zoper volilno predlogo in pravi, da bo je vlada zanjo odločila, da bi vse narode oslabila in utrdila svojo moč.
Razprava se na to zaustavi. Posl. dr. L a g i nj a in tovariši interpelirajo ministerskega predsednika zaradi nezakonitega postopanja pri sestavljanju imenika volilcev za občinske volitve Poreške.
Prihodnja seja v petek.
Politični razgled.
Notranje tleželc.
V Ljubljani, 30. oktobra. Položaj.
V krogih konservativnih poslancev se govori, da je cesar sam sprožil idejo volilne reforme v zmislu vladne predloge, da jo hoče imeti uveljavljeno in da zato ni vzprejel demisije m i n i s ter s t v a. Taafln bo najbrž oktro-jiral novi volilni red in tako dosegel svoj namen.
Državni zbor.
V seji poslanske zbornice du6 27. t. m. in-terpeliral je posl. dr. Gregorec pravosodnega ministra zaradi postopauja nekega c. kr. avBkultanta, službujočega pri okrožnem sodišči v Gelji, ki pBuje slovenske stranke z najpodlejšmii priimki. Slovenske stranke pita z besedami kakor: „Vi ste največji in najneumne|ši bedak* itd. Nekemu svedoku, ki jena vprašanje, če zna nemški, odgovoril, da ne, rekel je dotični gospod: „Škoda, da se je taka svinja kdaj rodila." — V isti seji interpeliral je posl. Spinčič naučnega ministra: Če hoče ugoditi pritožbi občine Lovranske zoper naredbo, da mora občina preskrbeti šolsko sobo za ustanovitev tretjega razreda na on-dotni italijanski loti; če hoče odpraviti nečuvene razmere na ljudski šoli v Oprtlju; če hoče ugoditi peticiji Tržaških Slovencev, da se v Tržaškem mestu ustanove liudBke Šole s slovenskim učnim jezikom; če hoče ustanoviti  redno   ljudsko šolo v Poljanah.
Vitanje države.
Musi na Francoskem. Rusko brodovje je zapustilo Toulonski pristan in francoski časopisi skušajo sedaj tolmačiti narodova čutila, katerim so Francozi dali tako sijajnega izraza. VeČina listov naglasa, da bo imele alavnosti zgol in jedino mirovni značaj, a nekateri časniki, ki se malo menijo za vladino želj), pišejo drugače in skoro bi rekli, bolj resnično nego tisti, ki se drže vladine parole. Zlasti zanimliiv je članek, kateri je spisal klerikalni monarhist Paul de C as sag-uac, mož ugleduega imena in — četudi brez mandata — velikega upliva. Ta piše v svojem listu „L' a u t o r it ć": Ruse in Francoze je združilo živo, neusahno sovraštvo proti Nemčiji. Da, sovraštvo proti temu brutalnemu in nesramnemu narodu, ki nas je I. 1870. s pomočjo pokvarjene in po starem Bismsrcku ponarejene brzojavke prisilil, napovedati vojno; sovraštvo proti narodu, ki nam je vzel naš denar in najsvetejši del naše zemlje in ki 20 let sem — nezadovoljen,  da nas  je oropal in odcepil
pusti, zgubljeno je! A prava obstauka posameznim naro lom ne more nikdo na svetu odrekati, najgrši šovinizem pa je, raznaroditi narode s silo, z muko, s tlačenjem, z odvzetjem imetja in vseh pravic, udu-šiti jim materini jezik, potujčiti jih! In Madjari? — Gorje, ako bi se od njih učil slovanski rod! Le malo milijonov broji še Madjarska potomcev tistih Čet, ki so pridrvile iz Mongolske in krvjoj za saboj, ognjem pred saboj priborile novo domovino. Mal otok sredi jezikovnega morja so zdaj, a otok čvrst, kremenit, silovit, brezobziren v brambi za obstanek in razcvit svoj. Čaat, komur čast! Jeklenemu značaju in ljubezni do domovine, do jezika materinega, do svobode klanjati se morajo največ Slovani. Zakonito ali protizakonito, samo da doseže sviho svojo, tako deluje Madjar in s to svojo silovitostio krma>i naš državni čolnič. Kje bi bili Madjari, da bi ne imeli tega gorečega, ničesar boječega se rodoljubja! Pogoltnili bi jih bili že davno drugi narodi. Sloga jih jači, a nas Slovane neBloga tlači. Pri nas Upe besede, govori, priklanjanje, prošnje ponižno in brezuspešno čakanje, v Madjarih premišljeno, vse ovire prodirajoče delovanje in če treba tudi Bila. In veader bo grd,  krut narod!   Pohlep okoristiti se s premože-
njem in krvjoj sosedov svojih, napravlja jih močne, a skromni Bosedje se radovoljno pokore* tujčevi peti in udano prenašajo udarce tujčevega biča. Tako sliko nosim jaz v srcu o Madjarih, če tudi nisem politik, gospod lit*.oh! — Je li pa s pravnega stališča pravo to njih delovanje, je li naravni in božji zakon to odobravata — ne verujem. In tu začne ho delovanje političnih matadorjev! — Vsem naro dom isto pravico rezati jim je nalog. Kedar bodejo rekli: „Bratje, isti smoter bodi nam vsem: Slava in sreča domovine naše v polni moči, velikosti in nezavisnosti, jednakopravnost vseh narodov v vseh obziribl" — potem zasijal bode mir v državi naši in branili jo bomo skupno zoper slehernega vraga, naj pride odkoderkoli, svojoj srčnoj krvjo! — A dosihdob VBega tega ni. Nemarnost, sebičnost, indi ferentizem krivi bo, da nas sinu pritiskati kruta roka tujca, ne pa nemoč, ne tolikrat očitana nam duševna nezmožnost!"
„Zdaj pa mir, prosim, gospoda," — dejala je gospa, „doveli imamo za danes politike in lep večer vabi nas na proBto. Pustimo mijazme nasprotstva v Bobi ter pokažimo gospodu fikolniku naše vrtove!" (Dalje priti.)
del naše domovine — samo jedno misel izraža, knko nas uničiti in izbrisati z evropskega zemljevida. — Rusijo proslavljamo, kakor po zgodovini Še ni bil proslavljen noben narod, ker tudi Busija aovraži Nemčijo. Iz tega vkupnega sovrafitvn je nastala fmucosko-niBkn ljubezen. Nadejamo a«, d«, če je božja volji, zaiine is to ftteze nekoga dne rodeče in biiščnče solncn, da aveti na pravično maščevanje natega ponižanega, premaganega In oropnnega naroda. Sedaj mislimo, da vsaka demonstracija doni čez Reno In udarja glasno ta ponosno tistim na utesa, ki tam na on« preže". Čutimo, 4n pni je naše hrupno veselje silna neugodno. Ia tato bedemo svoje glasove še bolj povzdignili In drieč roke Okolo ust še glasneje proti vstoku kričali .Živela Rusija!" Nikari prikrivati, da klic „Živela Rusija" pomeni „Doli nekaj drugega". — Pri tej priliki ne moremo prezreti, kako čudno je glede minolih rusko francoskih slavnostij poročal naš .Slovenec"; prijazna be-seda mu ni ušla iz peresa in postopanja katoliške duhovščine francoske menda niti omenil ni. Kaj bi pa tudi rekli fanatizovani njegovi čitatelji, ko bi izvedeli, da je katoliški nadškof Pariški zaukazal peti v vseh cerkvah Te Deum za razkolnega ruskega carja in za razkolni ruski narod, da je Toulonski škof rekel admiralu Avelanu : Sporočite carju, da ste videli, ko je Francija molila zaoj in za njegov narod. Ne zadeni Bog, da bi to izvedeli „Sloven-čevi" bralci, saj bi sicer ta list. ki prepoveduje delovanju rečenih škofov dijametralno nasprotne nauke, s studom vrgli na smetišče.
Turčija in franeosko-ruska »vesta.
„Moskovske Vidom ost i" pravijo, da ToulouBke in Pariške slavnosti v Carigradu niso obudile nikakega strahu, kakor se je ponekod trdilo. Turški državniki so osvedočeni, da ta zveza ne bo Turčiji škodila, nego še koristila, in da je neobhodno potrebna za ohranitev evropskega ravnovesja in evropskega miru. V Carigradu se ne ve, če sta Rusija in Francija sklenili kako tajno pogodbo glede Sredozemskega morja, a Turkom ni nič na tem, ker je sedanje razmerje mej Rusijo in Turčijo navzlic vsem angleškim, nemškim, avstrijskim in — last, not least — bolgarskim spletkam izborno. Car in sultan sta jednakih nazorov glede balkanskih razmer in sultan priznava, da je Bolgarska plačala Rusijo z nehva-ležnostjo, da je treba krvavo pnčenjanje Stambulov-Ijevo zaustaviti in smešni Častihlepnosti Koburžanovi peruti pristriči. Kar se tiče Francije, ni dvomiti, da jej sultan popolnoma zaupa, kar je že opetovano dokazal, zato pa je napram Avstriji in Italiji skrajno nezaupen in tudi glede Nemčije ni sultan več tistih mislii, kakor še pred nekaterimi meseci. Deloma so to prouzročili nemški častniki, katerih je veliko v turški vojski, deloma pa provokatorična nemška politika.
Domače stvari.
— (Notranjska volitev.) Včeraj se je v Št. Petru na Krasu vršil volilni shod, kateri je sklical kandidat za deželnozborski mandat g. Jurij Kraigher. Zbrali so se skoro vsi volilski možje iz Postojinskega okraja, predsedoval pa je g. Fran G rži na iz St. Petra. Kandidat g. Kraigher razvil je v daljšem govoru svoj gospodarski in politični program, pojasnjuje zlasti svoje stališče glede legalizacije, glede Biatriške ceste, vodovodov, okrožnega zdravnika in sploh glede vseh Notranjske tičočih bo gospodarskih vprašanj. O kandidatovem govoru unela se je kratka debata, v katero so posegli razni volilo, mej njimi tudi gospoda Matija AmbrožiČ in Joa. Cucek, ki je slovesno izjavil, da je vaškega Pivčana dolžnost, glasovati za g. Kraigherja. Volilni shod je na to jednoglasno postavil kandidatom g. Jurija Kraigherja.
— (Slovenska gledališka predstava) bode v sredo vseh svetih dan in se bode igral za ta dan obligatni „Mlinar in njegova hči". Cene so znižane. PredplaČani sedeži ne veljajo za to predstavo, vender se g g. abonentom reBervirajo do srede zjutraj ob 10. uri, ako se do tačas zglape" za nje v stan čitalniški trafiki. Dnevi ostalih slovenskih gledaliških predstav v mesecu novembru so razvidni iz sobotne številke.
— (Gledališko društvo) imelo je v soboto zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnice svoj prvi občni zbor. Zborovanje otvoril je g. notar Plan-tan, ki je v svojem nagovoru naglašal veliki napredek slovenskega gledališča, katero je ne le doseglo, ampak daleč prekosilo tukajšnje nemško gledališče, tako da so tudi Nemci začeli zahajati posebno k izvrstnim slovenskim opernim predstavam. Ta velikanski napredek pa je bil mogoč le z velikimi gmotnimi žrtvami; a da bode ogromne stroške megoče pokriti, k temu pripomoči je naloga slov. gledališkega društva, kateremu želimo mnogo uspeha v njegovem domoljubnem  delovanji.   Občni zbor
(
odobril je potem predložena pravila, katerim posnamemo, da postane član društva, kdor plača mesečno vsaj jedoo krono. Predsednikom društva izvolil je občni zbor per acclamationem gospoda c. kr. notarja J Plantana, odborniki pa gg. Antona Funt k a, dr. Žitka in (ko je gospod Ivan Hribar izvolitev odklonil) dr. Frankota. Nekateri članovi izrazili so želio, naj novi odbor pri odboru „Dra-matičoega društva" deluje na to, da bodo vsaj pri premijerah nastopale le prve moči, čemur je zbor jednoglasno pritrdil. Gospod Iv. Hribar stavil je predlog, naj se pri »Dramatičnem društvu" izposluje, da bode predsednik gledališkega društva kot tak tudi odbornik .Dramatičnega društva", da bode na ta način gledališko društvo lahko uplivalo na sestavo repertoirja in a n gazo vanje, gledališkega osobja. Pred log bil je z odobravanjem vzprejet. Gosp. dr. vitez B I e i we i s s naglašal je potrebo, da se tudi za dramo stori več, nego se je storilo dosedaj; treba bode pošiljati talentirane začetnike v dramatične šole in sploh skrbeti z i dober naraščaj. Gospod predsednik je obljubil, da bode drage volje v tem zmislu deloval, ter potem zaključil prvi občni zbor gledališkega društva.
—  (Občni zbor  „Glasbene Matice") V društvenih šolskih prostorih vršil se je v soboto zvečer občni zbor „Glasbene Matice"1 kateremu je prisostvovalo precejšnje število članov.   Po kratkem nagovoru in pozdravu društvenega  predsednika gospoda Ravnikarja poročal je tajnik gospod Pater nos ter o društvenem delovanji za leto 1892/93, t. j. od 1. septembra 1892 do 31. avgusta 1893. Ker bodemo v jedoej prihodnjih številk obširno poročilo v celoti priobčili, posnamemo za danes le nekatere zanimivejše točke;   Kar se tiče društvenih koncertov, bilo je odborovo delovanje prav plodovtto, kajti priredilo se je 6 koncertov, ki so bih po vzpo-redu in po izvajanji jako zanimivi.   Posebna važen dogoHk v  pretečenem  društvenem  letu   je nakup „glasbenega doma", v kateri zadevi si  je izredne zasluge pridobil društveni šolski nadzornik  g ispod deželnega   sodišča   svetnik   Ven ca j z.   Vsled pooblastila izvenrednega občnega zbora kupil  je odbor tršo Baurovib dedičev v Gospodski ulici št. 10 za kupno ceno 15 500 gld. Ta hiša je po svoji notranji uravnavi iu tudi s linuocijelnega stališča jako pripravna za društvene namene;   v zadnjem delu hiše umeščena bode od leta 1896 naprej, ko poteče sedanja pogodba za najete prostore v knežjem dvorci, društvena šola, sprednji  del  pa se  bode  dajal v najem. »Glasbena Matica"  imela je  v pretečenem društvenem letu 5 častuih,  36  ustanovnih  in 470 rednih članov, društveno šolo pa je obiskovalo 276 učencev.   Za vzdržavanje šole prejela je „G asbena Matica" tudi leta 1892/93 znatno podporo in sicer od c. kr. deželne  vlade   400 gld ,   od deželnega zbora 600 gld., od mestnega zastopa Ljubljanskega 900 gld. in od kranjske hranilnice 200 gld. Vsem imenovauim podpirateljem i/ rekla se je zahvala občnega zbora.   Z željo], da   si   „Glaabena   Mat ca" čim preje pridobi simpatije vseh Slovencev,  ter si s tem za vse Čase zagotovi svoj obstanek, koučal je tajnik svoje poročilo, katero se je z odobravanjem vzelo na znanje.   Poročilu blagajnika gospoda Petro vč i ča  posnamemo,   da je društvo   iuelo od 1. septembra 1892 do 31. avgusta 1893 26.727 gld. 6 kr. dohodkov; konečni blagajnični ostanek iznaša 212 gld. 61  kr.   Vrednostn'h papirjev ima društvo za 5442 gld.    Volitev  novega odbora imela je sledeči rezultat: Predsednikom bil je z vzklikom zopet izvoljen gospod Fran Ravnikar, odborniki pa so in sicer Ljubljanski gg.: dr. Matija Hudnik, Ivan Hrast, Ivan Kruleč, Josip P a te r n o s t e r, Anton Petrovčič, dr. Lovro Požar,  Anton Ra-zinger,  V. Ko brni nun, Anton S ve tek, Anton Štrilof, Fran Trdina, Ignscij Va I e n t i n Č • č in Ivan Vencajz;  vnunji odborniki pa gg. : Danilo Fajgel,   Simon  Gregorčič.   Anton Starec, Matija Šusteršič in Janko Žiro vn i k.   S tem bil je dnevni red dovršen in prišli so na vrsto po-samni nasveti članov. Po nasvetu g. dr. Hudnika sklenil je občni zbor, da člani pevskega  zbora že kot taki postanejo člani   „Glasbene. Mntice"  in da sta predsednik in tajnik pevskega zbora ob jednem odbornika .Glasbene Matice".   Nadalje naročilo se je novemu odboru, naj pretresa vprašanje, ne bi li kazalo, da se namesti plačan tajnik, kateri bi imel opravljati silno naraščajoče pisarniške posle, ob jed nem pa tudi opravljati društveno hišo  v Gosposki ulici.   KoneČno izrekla se je zahvala občnega zbora g. deželnega sodišča svetniku Vencajzu za njegov
trudapolni posel pri nakupu društvene hiše, potem pa je predsednik zaključil občni zbor.
— (Slovensko gledališče.) Preobilica grozovitega  zunanjega dejanja, kateremu pomagajo i elementarne sile,  nedostatna motivacija duševnih pojavov,  teatralični,  ne   po življenji risani značaji, bombastičen patos v besedi, izborna tehnika pa prera-čuujena zgolj za presenetljiv gledališki učinek, katerega i/vestno tudi vselej doseže pri manj razsodnem občinstvu — to je Nisslova, leta  1863. nastala in po mnogih, tudi večjih  nemških  gledališčih čislana narodna drama „I)io Zauberm am Stein". Slovenska „Carovnica pri jezeru" je našim razmeram slabo prikrojena: protivijo se igri ne samo krajevne razmere ob Bohinjskem  jezeru,  amjiak  pred vsem naši Bohinjci sami i sedanji i oni 17. veka. Gonilna moč vsej igri je  neosnovana   slepa   ljubezen preprostega   kmetskoga   fanta   do   skrivnostne brez-božnice,   katero   ljudje   po   krivem   smatrajo za čarovnico. Zaradi te ljubezni, ki je nekoga že gnala v blaznost, se požiga, teče kri po odru, uporablja se Btrup, jeden skoči v brezdno,   drugi  odide  na boj proti Turkom I Taki niso naši Bohinjci! — Uprizorila in izvedla se je sicer težavna igra pred popolnoma razprodanimi prostori v obče povoljno, a bila bi se izvest no   še  bolje, ko bi se ne bili nekateri igralci zopet premalo naučili svojih ulog.   To velja zlasti o g. D a n i I u in o ensemblu pivcev pred goBtilno v prvem in tretjem aktu.   Naj bi se veuder z vso strogostjo postopalo proti taki malobrižuosti in brezobzirnosti do občinstva, vsled katere tr|ie* i dobri igralci v skupni igri s takimi. V naslovni ulogi nam je gospa Borštnikova zopet sijajno dokazala, da je „tragiška junakinja" njena najboljša in najodlič-nejša stran. Bodisi da je predstavljala željne afekte, n. pr. ljubezen do Franceta in do Milke, ali žalost, ko se čuti zapuščeno od vseh, bodisi zlasti da je trebalo jeznim afektom dati vidnega znaka, n. pr. pogumu, ko vstopa v čoln ob nevihti, ali jezi nad blaznim „Martinora" in nad očetom mlinarjem, ali strahu in obupu,   ko  se  čuje imenovati  čarovnico in ko izpije končno  strup — povsod   ista prepričevalna verjetnost in prirodnost.   Takisto   dobro  je zadela tudi epiško pripovedovanje  v četrtem aktu, katero pa je seveda   morebiti   najslabši del   igre. Gospod Danilo ni samo slabo Be naučil,  ampak tuli govoril je vseskozi prepatetiški in igral preteatrališki. Take igre učinek je le prerad tragikomičen. Mesto ognjevitega  ljubimca bi bil malo sentimentalno-ele-giS i vsekako prirodnejši  in verjetnejši iu omogoči bi bil gosp. Danilu tudi stopnjevanje afektov. Tako pa je hkrati izbruhal ves ogenj. Gosp. Borštnika blazni „Martin" je bil presunljivo resničen. Gospodična Sla v če va  nam   je  podala  nad vse ljubko „Mtnko".   Popolnoma na svojem mestu so bili tudi gosp. V e r o v š e k kot oče,  gospa Danilova kot mati in gospdč. Ni gr i nova kot skrbna in zvesta dekla.   Gospod  Perdan   ju   govoril prepatetično. Njegov smrtni   prizor se  je popolnoma ponesrečil, seveda nekaj tudi po krivdi njegovih soigralcev.
— (Vojaške vesti.) Včeraj objavil se je novemberski avancement za c. in kr. vojsko. Pod-maršalom imenovan je le c. kr. namestnik dalmatinski Emil David p|; R h o n f e I d. Polkovnika postala sta Kiiniund G e r b a v 97. pešpolku in Viktor Krajne v ženijskem štabu. Nadalje bo imenovani: majorji Mihael Lukancv 17., August vitez Hoffmann in Pavel pl. Marsa no v 97. pešpolku; stotniki prvega reda Feliks Andrian v 17.. Karol vitez Poeckh v 87. in Oton llar-tuseh v 27. pešpolku; nadjioročniki Evgen Zaccaria in Josip vitez Schilhawsky v 17, Josip De k l - va v 47., Mu osla v II u p u i k v 6, H.i ral d vitez Ellison pl. Nidlef in Lu-dovik Do p p le r v 27. pešpolku; poročniki Ivan R a n t io Fran Liel pl. Bernstett v 17, Viljem Po v še v 12., Karol Nučič v 7., Ivan Postružnik v 14., Rudolf Lehmacher, Stanislav Turudija in Emil vitez Pachner v 97., Rudolf W e i s s io Josip Stanger v 27. pešpolku. Pri lovcih bo imenovani: stotnik drugega reda Štefan F i I o š e v i ć in Fran Laska v 20. in Hrust K o I I e r t v 19. batalijonu ; poročniki Karol vitez Pere lli v 7. in Kari Reich v 19. batalijonu. Etbin R a v n i h a r postal ]e poročnik v 4. ulanskem polku, Josip Tomše in Dom nk Žagar pa stotnika pri artileriji in Fran Eržen stotnik pri pijonirjih. V rezervi imenovani so poročniki Pavel Wagner v 17., Anton Mirni k v 87., Teodor Bežek v 70., Fran Gombac in Vinko L u r g e r v 97. pešpolku.   Pri mornarici
imenovani so častniki dosedanji kadetje Alfonz Vilfan, Pavel Luckmann, Josip Lavrin in baron Rudolf Schbnberger. Vojaški kurat Andrej J u r a n i ć v Ljubljani imenovan je vojaškim župnikom. Nadalje bo imenovani: Maksimilijan S t e r g a r polkovnikom-avditorjem, Jusip Bučar stotnikom avditorjem, Ivan Š v a r š n i k štabnim zdravnikom in Valentin Stergar nadsvetnikom pri vojaškem računovodstvu. Podpolkovnik Andrej pl. Slivnik v Ljubljani je dobil zaradi bolezni odpust za jedno leto. KoneČno premeščen je vojaški župnik H nko Kranjec iz Zidra v Josipovo (Josef-sta.it), na njegovo mesti pjide pa g. Andrej J u -ranić iz Ljubljane.
— („Slovanska knjižnica") je v Ljubljani na prodaj pri knjigotržcu Ant. Zagorjanu v Zvezdi; vsak snopič stane 12 kr. Naročniki jih doto po 10 kr. pri iddajateljstvu v Gorici. — V soboto izide tretji snopič, ki prinese dve ruski povesti; v četrtem Bnopiču pride na vrsto slovaška povest, potem bolgarska — in tako po vrsti iz vseh slovanskih jezikov. Tako naj se pospešuje slovanska vzajemnost!
—»(Potros) Minuli petek zvečer ob 5. uri 45 minut bil je v Ljubljani dve sekundi trajajoč valovit potres. Smer mu je bila od severo-izboda proti jugo-zapadu. Čuti je bilo tudi podzemsko bob-uenje. Ob istem času se je potres zapazil tudi v Trstu, kjer je bil tako močan, da so v nekaterih hišah začeli zvoniti hišni zvonci. Škode pa ni naredil nobene.
— (Dolenja ali Spodnja Šiška?) Prijatelj našega lista nas opozarja na nepravilnost, ki Be nahaja na ponovljenih deskah v Š ški, kjer je čitati na pivarni napis „dolenja Š'ška". Ljudstvo govori le o »Spodnji Šiški", torej bi bilo kazalo, da se pridrži to ime. Isto tako ljudstvo pozna le Koseze ne pa Kosez ali celo Kosses, katera spaka Be nahaja na Đurgerjevi hiši celo mej slovenskim tekstom. Take nepravilnosti bi se pač ne smele nahajati na javnih napisih in bi se merodajni faktorji pač lahko posvetovali, ako sami ne vejo, kaj je prav.
— (Železniške zadeve.) Državni železniški svet je zboroval te dni in je vlada naznanila, da bodo že prihodnjo spomlad dovršeni načrti za revizijo trte preko Karavank. Nacrti za varijanti železnic čez Ture so skoro dovršeni. Nadaljujejo se pa dela za železniško progo Loka—Divača, načrt pa še ni določen zarad obilice drnzih del. Ako se ozremo na okupirani pokrajini Bosno in Hercegovino, kjer se je nedavno zopet odprla nova proga, moramo pač izreči željo, da bi se tudi v naših pokrajinah storilo kaj več za zgradnjo nekaterih neobhodno potrebnimi priznanih železniških prog in posebno za drugo zvezo Trsta s sosednimi deželami.
— (Mila jesen.) Od nežne roke prejeli smo včeraj iz Dolenjskega šopek popolnoma dozorelih rudečih jagod, ki so koncem oktobra izvestno velika redkoBt in zuamenje izredno mile jeBeni — četudi ne pri nas v megleni Ljubljani!
— (Kat. bralno in gospodarsko društvo Rogaško) je imelo včeraj ob 3. uri po-poludne v gostilni g. Franca Mikuša pod Donatom svoje zborovanje. Po zborovanju je poročal deželni poslanec g. dr. Fran Jurtela o svojem delovanju v deželnem zboru, katerega poročilo se je vzprejelo z glasnim odobravanjem. Pri prosti zabavi je posebno vrlo sodeloval pevski zbor Slatinski.
— (Društvo „Sloga") v Ćadramu na Spodnjem Štajerskem ima svoj občni zbor še le v nedeljo dne 5. novembra. Vspored zborovanja ostane nespremenjen.
— (Bralno društvo za Laški trg in okolico) ima Bvoje prvo občno zborovanje v nedeljo dne 5. novembra ob 4 uri popoldne v pivovarni g. S. Kukeca v Lišketn trgu. Dnevni red obseza poleg slavnostnega govora običajne točke. Po končanem zborovanju bode prosta zabava. K prav obilni udeležbi vabi vse rodoljube osnovalni odbor.
— (Revizija trase za železniško progo v Rogatec-Slatino) se je vršila dne 23. in 24. Povsod se je ljudstvo prav živahno zanimalo posebno v krajih, kjer imajo biti postaie, za katere bo se ^asvetovale nekatere spremembe. Za Btopane bo bile vse občine po svojih občinskih predstojnikih in svotu kih. V Slatino spremila je komisijo dolga vrsta kakih 25 voz. V Slatini in v Rogatcu pa je čakala množica, več sto liudi broječa in se je živahno povpraševalo, kdaj bb prične graditi uuva fce-
leznica. Na to vprašanje seveda (lani komisije niso vedeli dati odločnega odgovora. Od delavnosti Rogaškega odbora za gradnjo te železnice bode zavisno, se li bode skoro pričela graditi ta za Rogaške toplice toli važna železniška proga.
— (Nov s t o 1 p pri mestni župni cerkvi v M a r i b o r u.) Že dlje časa goji se v merodajnih krogih misel, da bi se stari stolp mestne župne cerkve v Mariboru prezidal v gotiskem slogu, /e pred dvema letoma izdelal je arhitekt Mickovicz iz Gradca dotičen načrt, ki je bil tak, da bi delo bilo predrago. Zdaj je izdelal mestni stavbinski mojster J. Wolf v Gradci, ki je pred 8 leti župno cerkev Mariborsko vso prenovil, načrt tudi za prezidanje stolpa. Nadejati se je, da se bode lehko pričelo že bodoče leto s tem za olep-šanje mesta važnim delom.
— (Blagoalovljenje cerkve.) Včeraj se je slovesno blagoslovila prenovljena in ukusno popravljena cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuji. Cerkvene obrede opravljal je č. g. prost Modrinjak. Obnovljenje cerkve se je |izvršilo na stroške domačih župljanov io o. o. minoritov na Ptuji.
— (Slovenske vloge in mestni magistrat Tržaški.) V me.stni hiši v Trstu se grozno branijo slovenski pisanih vlog, akopiam v Trstu in v okolici prebiva 40.000 Slovencev in Slovanov, ki pa ne vživajo nikakoršoih narodnih pravic. Iz početka niti vzprejemati niso hoteli na magistratu v Trstu slovenskih prošenj, dokler jih ni v to prisililo ministerstvo. Akopram se zadnji čas množe slovenske vloge vendar ni niti jednega slovenskega uradnika pri magistratu. Vse slovenske vloge se rešujejo samo italijanski. „ Edinost" pozivlje torej vsa slovanska društva in zasebnike, naj se obračajo do magistrata samo s slovenskimi vlogami in naj odločno zahtevajo svoje narodne pravice.
— (8 umna bolezen.) V Lonjeri v Tržaški okolici je umrl dne 26. t. m. delavec Andrej Lav-renčič po dvadnevni bolezni. Ljudstvo se je prestrašilo boječ se kolere. Dakteriologičoo preiskovanje ni potrdilo te bojazni in je bržkone uzrok smrti bil le želodčni katar. Vender bo se odredile potrebue odredbe proti kužnim boleznim in se je sežgalo \f>e perilo, ki je z bolnikom prišlo v dotiko.
— (Odbor akademičnega društva „Slovenija") na Dunaji se je za zimski tečaj 1893 94 sestavil v seji dne 27. t. m. sledeče: Predsednik: stud. phil. Jos. /tlih; podpredsednik: stul. ing. Al. Ciuha; tajnik: stud. iur. Dav. Zvvitter; blagajnik: stud. phil. Iv. Maselj; knjižničar: stud. phd. Val. Žuu ; arhivar: stud. iur. Iv. Mudić; gospodar: stud. forest. A nt. Rudež; namestniki: stud. vet Iv. Rajar in stud. ing. Jos. VolavSek; pregledniki: stud. med. Iv. Borštnik, stud. phil. Leop. Poljanec, stud. iur. Aut. Nagode.
— (Razpisana služba.) Pri okrožnem sodišči v Cilji je izpraznjeno mesto jetoi&kega paznika druge vrste. Prošnje je vložiti do dnć 26 novembra pri predsedstvu okrožnega sodišča v Olji.
r
Prvo krono
družbi sv. Cirila in Metoda!
k._____JL
I
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Žalec 29. oktobra. Pred obilno obiskanim shodom voliicev iz Žalca in okolico poslanec Miha Voš njak poročal o delovanju slovenskih poslancev in o položaju mej pohvalnim odobravanjem vsega občinstva. Dr. Hrašovec se predstavljal v'izbornom nagovoru ter bil jednoglasno in presrčno proglašen kandidatom narodne stranke. Po predlogu dra.Srneca bile/največjim navdušenjem soglasno vzprejete sledeče resolucije: 1. Zbrani narodni slovenski volilci v Žalcu pričakujejo od slovenskih državnih poslancev, da bodo hrezizjemno glasovali proti odobrenju izjemnega stanja v Pragi, in se pod nobenim pogojem ne bodo udali vladnemu predlogu; 2. današnji shod voliicev v Žalcu obžaluje, da vladni organi skušajo osnovati v malih mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem čisto nemške šole. Nc glede na prevelike stroške zvezane s tem podjetjem je znanje slov. jezika za vsakega otroka na južuem Štajerskem najvažnejšega pomena za celo njegovo bodočnost. S tem nepotrebnim ločenjem
šolskih otrok v naših skoro čisto slovenskih mestih in trgih se le seje nasprotje in razpor ne samo mej odrasle, nego že mej mladino ter se uničujejo dobri odnošaji mej slovenskim io nemškim prebivalstvom.
Dunaj 30. oktobra. Zaustava zasedanja obudila nepopisno senzacijo. Taaffe ostane na izrecno željo cesarja na svojem mestu in začne boj s koalično veČino. Govori se, da se vlada« niti konflikta s parlamentom ne boji. Koalični prvaki so precej poguma izgubili, upajo pa še vedno, da izpodrinejo Taaffea. Tudi o mini-sterstvu uradnikov z Wittekom kot ministrom komunikacij se mnogo govori.
Dunaj 30. oktobra. Danes po 12. uri vzprcjel cesar predsednika poslanske zbornice Chlumeckega, grofa Hohenwarta, Jaworskega in PI ene rja, vsakega v posebni avdijenciji.
Dunaj 30. oktobra „ Correspondenz Wilhelmu javlja, da se odpelje cesar jutri v Goddllo in se vrne s cesarico vred dne 8. novembra.
Opatija 30. oktobra. Srbskemu mini-sterskemu predsedniku se je zdravje obrnilo na slabše.
Toulon 30. oktobra. Včeraj popoludne odplulo rusko brodovje.
Listnica uredništva.
Sonja: Hvala lepa na ljubeznivem daru. Tudi vijolice smo bili svojčas prejeli. OproBtito našo negalautnost, a katero smo bili pozabili na izrecno zahvalo.   Živila !
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
„LJUBLJANSKI ZVOH"
atojl
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
29. oktobra.
Pri Malici t Kaiser, Schmidt, Orusnik, Rukel, Sebi M z Dunaja. — Landesman iz Berolina. — Mandl iz Budim-peite. — Cora, Madnfjo iz Trat«. — Dr. Frapporti iz Gorice. — Lackner iz Črnomlja. — Husiierl iz Roke.
Pri slonu; Dr. PiOer, Kraus, Noel, VVachtl, Hei. Kofler z Dunaju. — Ilauasner iz Linca. — Doležalek iz Itudolfovega. — Križaj iz Št. Petra. — Berger iz Beljaka.
— Scliiorl iz Monakovega. — Pl. llofman, Klemenčič iz Ljubljane.
Pri lažnem kolodvoru: Homan iz Ljubna. — Fn• In iz lutrije.
Pri btivhi-nUvin dvoru: Ilofferer iz Brna. — 110-nigman, Smerekar iz Kočev:.. — Schimenc iz Budimpešte.
— Broner iz Varaždina.
Meteorologično poročilo.
9   Ca. opa-!,'StanJf (3    zovanja »'^ometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
tj  7. zjatraj I 739-5 mm. s   '2, popol.   '39 3 mm. j «j j 9. zvečer j 739 9 mm -----.^.i —.           :     . ^'     i,  , .a	&•<0 C 10 8° C 4 4° C	si. vzh. si vzh. si vzb.	d. jas. jasno jasno	000».
[ jj   7. zjutraj i 738-9 mm. \ °   2. popol. I 7.%'H mm. gj   9. zvečer   736*2 mm.	0 8° C 6 8° C 2 0° C	brezv. brezv. si. vzh.	megla jasno jasno	0 00 m.
i • > ■ i " ' i. .' umi. u o   v/      uiui.    jMiiu    v/ vu
g?   9. zvečer   7362 mm.      2 0° C   si. vzh. jasno
Srednja temperatura 6 -7° in 3 2», ta 1*4° in 4-9° noruialom.
XD-o.ria,jslcsL "borza,
dmi 30 oktobra t. 1.
pod
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijfika zlata rtnta ..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogerska zlata renta .... Ogerska kronska renta 4°/0 Avstro-ogersku bančno delnice    . .
Kreditno delnice.......
London vista    .   , ,.....
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov       .   . ,.....
Italijanski bankovci......>
C. kr. cekini.........
Dne 28. oktobra t. 1.
96	gld.	80	kr.
90		55	v
119	■	40	ii
		90	v
115	■	80	
	n	15	■
992	n	—	»
333	|	50	p
126		90	w
62	■	87'/,	m
12	•	46	m
10	D	07«/,	*
44	n	10	m
6	■	—	m
4" . državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po ioO gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4' /v, zlati zast listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečko........
Kadollove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramway-arnftt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.........
145	gld.	— kr.
195	■	a
128	n	25 „
123	n	50 „
195	■	75 •
24	•	n
23	■	n
149	■	n
245	n	n
1	n	31« U «
CJr.jlaviM ravnateljstvo aviir. drl, želemic.
Izrod iz rožnega reda
•vel?a-vnegret od SU olctoTora. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajala! dasi označeni ,o t trmdnjorvropaftem čamu. Srednjeevropski čas Je krajnemu času t LJubljani sa 3 minuti naproj.
Odhod ls LJubljane (jut. kol.).
Ob 1». uri S mita. po nori oiebni Tlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce. lovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj, čez Selithal ▼ Auesne, Iichl, Omunden, SolnOtfrad, Lend-Oastefn, Zeli na jnzeru, Stejrr, Line, Hu-dojevice, Plzanj, Marijine vare, Kger, Francove vare, Karlove vare, l'r.iu'o. Oraidane, Dunaj vi.i Amatettan.
Ob 7. uri OG min .-/»/m/ oaebni vlak v Trbiž., Pontabel, Beljak, Co-ioveo, Fronsonsfaste, Ljubno, Dunaj, čes Selsthal v Solnograd, Dunaj vi a Amatotten.
Ob 11. uri nO min. dopoludn* oaebni vlak v Trbli, Pontabel, Beljak,
Oeloveo, Franzeuafoate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludne oaebni vlak v Trbiž, Beljak, Oeloveo, Solnograd,  Lend-Claatein,  Zeli na jeaeru, Inomoat,  Bregnic, Curih, Oenavo, Pariz, Lino, Iachl, Uudejevice, Ficenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Drazdane, Dunaj via Amstettcn,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Oh S. uri .7,1 min. tfutrttl oaebni vlak a Dunaja vin Amatotten, Drai-
dan, PraRe, Franoovih vurov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, 1'lznjii, Budejevio, Solnograda, Linaa, Stevra, Iaohla, Omundnna, Zella na jeieru, Lend-Oaateina, LJubnega, Beljaka, Celovca, Franseuafeatet 'rrbiaa.
Ob 11. uri 27 min. ttopotutlne oaobni vlak a Dunaja via Amatotton, Draidan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, 1'Uiija, Budejevic, Solnograda, Iaohla, Omundena, Lknoa, Sicvr ■ Fariaa, Ooneve, Ourihk, Prugnice, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Ino, mosta, LJubnega, Celovca, Poutabla, Trbiia.
Oh 4. uri SS miti. jtopoluilnn oaebni vlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Franzonafeate, Pontabla, Trbižu.
Ob O. uri )S7 min. r r> <■<■»• oaebni vlak b Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Co-luvca, Pontabla, Trbiia.
Odhod lz LJubljano (juž. kol.).
Ob   0. uri       min. sfutraj     v Kočevje. ,,   /•„'.   ,,   OO   „    opolmln« n „
6.     „     10      ,,       C.....'iT „ n
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Oh H. uri IO min. tj u t raj        ia Kočevja. ,i   i-   m   Ol    „     popolminn „ „
„     S.     u    46      „       iivffl' „ _
Ob 7. n 9. n C , 10.
Ob O.
„ 6.
Odhod iz LJubljano (drž. kol.J
uri IS min. tjiitrtij       v Kamnik. „   Oli    „    popoltuine ,, „ „   BO    „     trrrrr n n
m   IO     .,     gvefrr „       „      (moaeoa oktobra oh nodoljah
in praznikih.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Mri    / min. mjutrnj       iz Kamnika. i 12-_235)
IS
'JO
liopoludne tvečrr zvečer
(meseca oktobra ob nedeljah in praznikih.)
izurjeu v trgovini z mešanim blagom, dober proiJ^jalec, veftč obeh dežel.db jo/ikov, T.prejiue ho pri I vium Jpilwt>n<-li««i--|ii v Ho.Jeiu (DrachenburK) na K|m»diijeiu ^tttJerMkem. 3)
Antonija Mally rojena
])oro(y,ena. (1097) Ljubljana, 29. oktobra 1893.
Išče se gostilnica
kjer bi se ob jednim mogla izvrševati tudi nie-NarNka ol»rt, bt disi na deželi ali pa drugie — Ponudbe pošljejo naj ne pod ,,At. 48" upravniftt\u „Slov. Naroda". (1096-1)
Dr. Rose životni takim
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (1109—51)
domače sredstvo.
Vrlika Kteklonicn I gl<1., mula 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni no je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zalege skoro v vseli lekarnah A vatro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
P
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospeSuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V .skui Ijicah po 35 kr. in , ,
L^o kr. |*o |»osli li kr. ver. ^^^^^^SBj|8gK/y Na vseh delih zavoj ni ne     * ^ - s**Pi ■* i"**'/*
je moja ta dodana zako-nito varstvena znamka.
O-la-viia. zaloga
B. FRAGNER, Praga.
11. 203-201, Mala strana, lekarna „pri Črnem orlu". l^l'oMu:! razpofiiljatev vsak dan. "VB
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
51