St. 16. Y Goriei, 18. aprila 1878 Tecaj Vlll. ,.So5a" ishaja vsak Setrtek in Telja b poato prejemana ali v Goriei na dom posiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta ... . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ..po-$Ianicah" se pl&cuje za uavadno trisiop-no rrsto: 8 kr. Le se tiska I krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 ,, :, ;, „ 3 „ Za veCe 6rke po prostoru, SOČA Posainezne itevilke ee dobivajo po 10 soldo? y, ^ori™ v tobakarnw? v go-sposki ul'ci bljzo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici ,.Via della ca-scrraa 60". Dopisi naj $e blagovoljuo pogiliaj* uredniStvu „Soce- v Goiici Via dial Mu-nicipiov Kalistrovi lusi 111. wulstr. narog-nina pa opravniStva ,,Soge'.' v Goriei „Via Bcuole" h. fcty. 429, II, nadstr. Rokopisi so he vrafiajo; dopisi naj Be blagovoljuo frankiijejo. — Delalcem in drugim iieprflmo*nim se narofinina asp'fca, ako se oglaae pri qredpiitvu. Olasilo dovenskega politifoicga draStva gori&kcga za brambo narodnih pravic. Ob6ni zbor Sloge v Kobaridu. | (Konec.) I Predsednik podeli besedo go>p. del poslanrti Audr. Kocjancicu, kateii pozdravlja zborvimeun llricev. „Ysi stno ene vera," pravi, „da zelena Sofa, katera nas uie dolg.i stoletja vezY in brati v eni dezeli in v eni drzavi, ne more itigdar postati meja, ki bi loeila, kar naravno vkipaj gre ter udtrgala brate od bratov, zve-ste driav.j.me od preljubljene. domovine, vdane podloz-Dike od ceWeuega vladarja. Ne, ne, mozje! po rodu, po ircu, po duScvuih in materjaluih iiitetvsih mho trd-no zvezant uied sehoj prebsvaki desnega in levega brega nase &rV, /godovuia in pravica potrjujeti to zvezo io nobeua sila naj je ne raztrze. V tem zinislu fcprejntite brutovftki pozdrav iiaAih Bricrv, kateii z va-iiii vtvd nii: iffkreucje ne zcK kakorvedno ostati, kar so, zawdeui Slovenoi /druzeui~~pod inogoPno krono avsttijsko. iZivih brwki Slovenii, zlvela Avstrija! w. odmeva po zboriM'i.) Kit iiaztiani prcdsednik, da prebere adivso, ali piMuo do presv. ce>a»ja, potihne muo/.iea in vsi klo-buki so iia mail ruz jilav. P« kuiiOani'iu branji pa za-giomi ves zbor kakor \t cru'^a gtla; /ivijo l'Vanc Jo-ief! ^ivela Avstrija! godba pa iutonira cesaivko himno. Z iaj nastopi c. k. ukrajni glavar, gospod Alc-ksander ScbiMiierl tcr scsprav topliini besodami in, v gladki sioven^iui zabvali druStvu Slogtto ati zbrani mnozici za lep doka/ dtzavljanske zvestobe in vdano-sti najvifiemu prestolu. ,1'okazali sic, feklepa, da ste zvesti Slovenci in aloini Avstrijanci, inoCni tedaj in neoinahljivi, kakor bribi, ki was obkroiujcjo in katerih vrhove bo presegal daoaSnji groin liavdukne Vase zve-stole \* In zarca je zagromelo po zbori&d in se dalec raztegalo navdufeco odzdravljanjc Dei. poslanecgo*p. Fagancl prinaSa sreen pozdrav Slovenccv izpod sivt'ga C'avna in cvstita k danaS-njeinu ^ijajneniu shodn, katerega sc delezuje tudi lepo itevilo prebivalcev levega brega Socc. katere je tudi racnescua vest o mogtiCi zpubi desnega brega ne le iznemirila, ampak bntko ranila. Iu kaj bi ne, pra§a govurnik, mari ni»te prt-bivalci desnega brega Sofe, meso naaega mesa, kri na& krvi? gutovo da ste; ali niso nasi pradedje skuLt stoietja v bratovski edinosti med seboj iiveli, ter ho to edinost vterjevale enavera, enake navade'r AH je mogofie, da, bi daudanes, ko je prisla povaod narodua zavest na povr^je in se narodi druitjo, zdaj, ko se drzave ne IoCijo vec niti po suhih LISTEK. 0 stanji iensk pri raznih narodih. iPisc France F.) (Konec.) Zenska emancipacija je zailela Se le v XIX. veku svojo glavo mosko povzdigati, potem ko so svobodnost-ne ideje vso Evropo iu vea omikani zvet pretresle. V omikanih derzavah je aedaj atanje 2ensk tako dobro, da jim nij treba boljega zeleti. ICjeini spol se pri vseli omikancih spostuje, dajejo se mu povsodi vse pred-nosti, on ima predpravice in dolznosti, o katerih ne-kdaj §e sanjal nij A s tein naSe ienstvo §e nij zadovoljno, ono hofie §e dalje, zadobiti hoCe popolno enakopravnost z mo-iem ne le v domafcem in druziuskem krogu, negotudi v javnem in deriavnem zivenji. Najhuje emancipistinje zahtevajo, da naj bodo od sle naprej popolnoma pro-Bte vseh zakonov, vseh navad in vse omejenosti, katere so jim skozi stoletija poseben delokrog odloiilo in katere so ustanovile, kaj je spodobno za 2ensko in kaj ne. Zlasti Severoamerikanke 60 se 2e mnogo eman- raejali vcrlikili gorii, niti po inokrili mcjah voliklh rek, reiem, ali je mogoee, da bi naa ta Sofa lofflla? Ne to ne move nikakor bifi! (klici: no, niknkor ne!), Raj so nasi pradedje skupuo se svojimi zitvami, he svojo krvjo pripomogli do sedanje velikosti in niofii Av.stri.je— in zdaj da bi Avstrija privolila v odstopna-Sih sobratov italijatf. kemn Bosedu, v njihovo narodno in matcijalno pogubo? Ne tega no more nikdar sto-riti. (Nikdar ne!) Zadosta sum zgubili 1. lROOiiiSe se otoiuoozi-ramo po .slovenskib bratili unkraj Idrije, katere je ne-mila osoda iztrgala iz starodavnc zvcze. Nafia de2ela pa naj cola ostane pod mogocno krono avstrijsko, to je naSa iskrena ielja, katcro tu mi tisof© zbrani ,'pre-bivalci desnega in levega brega Sofe, slotfni v narodiii zavesti, v ljnbezni do sknpne domovine in v neomah-ljivi zvestobi in vdamnti do presvillcga cesarja bIovgs-iii) izivkamo. Zivijo mis mogofini vladar IVanc Jozef! zivila Avstrija! 2ivi1a naSa ozjapreljubljenadonioviua, pokne^ena grofija (lori^kal ((iromoviti zivijo m raz-li'gajo po zlwrisd.) Predsi'dnik .se i»kreno znlivaljujii za preuljnden sprejem, katerega so napravili vrl'i Kolmiidei drnitvu ^Slugi", za obilno delezitev, za izgleden red pri sbo' rovanji, za obeno navduSenjp, katero nnjjnsneje rnzo-deva globoko vkoreninjeue dr2avljansko Cute vsega tu-kajSnjega orebivalstva. Na to sklene zborovanje ob 41/2 uri popold.— l\oj po konCanemzborovanjijeprejel odbor„Slo-ge" tii pozdravne telegramo, katere tu priobfiujemo: „Slavnemii druStvu nSlogau izroceva Mozirska Citalnica v gornje Savinjski dolini svoje najiskrenc-je voSCilo v piospeh in dejansko izvrSitev od vrlihro-doljubov na obdnem zboru v Kobaridu stavljenih tofik. Tri svitle zvozde: Narod, omika in svoboda uaj Vam svetijo. Zivila „Slogaa!" BStrinjamo se z Va§imi, kakorVizna§imi misli-mi. Bog iivi cesarja, Franca Jolefa! Bog ohrani celoto Avstrijc'—CitalniLni odborv Kvi§kem!a— „Ptica ljubi svoje gnjezdo, zv6r pefiino svojo, pa bi mi Slovene! domovine ne ljubili, kjer smo videli pervi dan ? Lepa domovina nala, dosti svete nam zem-lje je ujle odtergane od matere Slovenije, dosti bratov umira narodno smert unkraj Idrije. Narod naj zagro-mi: Bog zivi zdruJSeno Avstrijol — Kanalsko 2upan-stvo.-" *) A *j Pomdeli smo, da je ta pozdrav zlo?ii raiyki Kocjan-lil na smrttii po«teljit razodavli tako Se rzadnjih osodepolnih trenutkih svoje iskreno rodoljubje.—Kaj poreko na§i zagrizenl nniprotniki: Ali si> tudi v obliCju txatil hlini patrijotizom, ali je tu tnogoctt hiuarScina? Povejtol Op. ured. Popisali smo rrsni del Kobmiftkegn sboda; rnj kratko omenimo Se veselega dela—to jo fiitalnifino be-sede in kar je bilo po besedi. Proti scdmi zvefer so se odprli za beaudo prav primerno iu okusno opravljeni prostori—in ko je zbor •pretnih kobariskih pevcev nastopil ter jel vbiratl svoje glasove v prelepi pesni wDomovini" — bilo jo uzo vse polno zalih posluftalk in rodoljubnih poslusalcev domacih in zvuuajnib, a pozneje se je mno^ica zaga-'tila, da je proti koncu prav vrofie postajalo. — Gosp. 11. je pozdravil srenimi izrazi od vseh strani dosle ljube goste, katere je privabil vzvi&eni namen in ka-terim tudi citaluica kliLe iskren dobrodoSH, —* Modnnl zbor .Hlavjanka", drugocona zapuSCina prerano umor-lega bluzega inladen6a, Oarli-ja—elektrizoval je, kakor popiej na odprtem dvoru, tako zdaj v dvorani vse poslufialee in moral se je ponavljati. Pa ga tudi ljub-ko in ob euem gorefie pojo rosno slavke rq tvojiml slavci; Kkludateljev duh jih prt&inja in vodi jih ne-vidno njegova spretna roka. — Hospodicna dokla-movalkit jn razodela prav lep talent in vosLili bi vrli zncetniei ugoduo priliko, da bi si ga lnogla dobro razviti, tern vec ker ima lep, simpaticen glas in ker jo tudi naravno elegantno kretanje pri-poroca. — nPtici" mcSan zbor, ,drugl biscr, ki ga je raujki Car 11 zapustil svojemu narodu, pell so tudi prav njezno in z obcutkom— iu fa\\ obeno zasluzeno pohvalo. Vesela igra „Uskoku je vzbudila obCnora-dost; posamezni igralci so zares tudi svoje naloge prav po voljno izvrSevali, s 1 u g a Janez se je v svoji bvaleini za* daCi celo odlikoval; a manjkalo je pri vsem tern ne* ke vzajemne vezi v dejanji, da se nitako gladko raz* vijalo, kakor bi bilo zeleti. Videlo se je iz vsega, da so v Kobaridi zdruzene kaj lepe mo5i, a \ so sedi* letantje v naglici pripravili^-da bi legostomnaklouill prijeten vefier. V igri wUskoku so nekatere frivol ne ne-slanosti, katere bi se morale iztrebiti posebno, kedar se na kmetih predstavlja.—'Beseda je sklenila z moJkim zborom „Uboj !u; pravi m o s k i zbor, katerega so doma-cipevci pomnozeni 8 kanalbkimi prav krepko vrezali, Po besedi je bila domaca zabava v Zganovih so-banah;—kako zwahna, vesela,-*in kaj bi rekli?—po-bratimska zabava 1 Kakor nas jeduhprave sloge edinil v navduSeuosti za dom in cesarja pri zboru — tako nas je bratilo zdaj Kobarldco iu BovCane in Tol-mince in Kanalce iu Goricane in druge goste pravo, Cisto veselje, katero nam ni dalo loCiti se, dokler nas ni zaviden petelin opominjal na dolznosti novega dne. dpovale v pravem pomenu te besede., t. j. otresle so se vseh vezij, katere so je vezale na mozevo in ofie-tovo podlolnost, na javno mnenje in stanovsko nava* do. Sedanje Amerikanke so svobodne, same svoje, kakor ptiC, ki prosto leta in se vseda, kainor ga veseli. V Severni Ameriki hodi mo^ za zeno na terg, jej kuha kavo in pripravlja jedi; on jej pomaga toiletto delati, on jej mora lase razcesati in potem kofijo plaCati, da se pejie l^di na sprehod, ker hoditi je pretrudljivo. Ce emancipovane Amerikanke v privatnem Zivenji ie nad modern stojo, dosegle so v javnem ze skoro popolno enakopravnost i njim. Le volilna pravica, ak-tivna in passivna, jim je se zabranjena in derzavnih slu^eb ne smejo opravljati. A v nekterih okrajih so tudi te zapreke ze odstranjene. Tako n. pr. so vokra-jn Wyoming tudi Senske porotnice in ker seje navadno dolgo'trajajo, morajo pestune otrocifie veikrat v so* disCe nositi, da se na maternih persih zopet utola&jo. Amerikanske gospice se smejo na univerzah prosto medicine in piava uelti in pokonCanih izpitihdo-bivajo tudi sebi primerne slu^be, Enako pravico u2i-vajo mlade Rusiuje, §vicarke in Anglicanke ter se je tudi posMujejo y obilni meri, Tako je sedanja kra* ljica italijanska doktorica prava, Res je, da imamo tudi med zenskim spolom Iz-verstnih talentov, ki so se z lahka polastili vsega ob-Mrnega znanja; all kaj lastnega, samostojnega n^soti nikoli ustvavili. Psychologija in anthropotogija nas ucl* ta, da je moSki spol v fizicnem in intelektUvalnetn ob-ziiru jak§i od 2enskcga (zenski mo2jani so za 100/0 la2i od moSkih). Emancipadja, kakorgno zahtevajona-se Severoamerikanke in Rusinje je nenatorna, torej tudi neinogoca, dokler bode mo2 telcsno in duSevno zeno prevladal. Prazno je torej govoricenje onih, ki terde da se 2enske le zatd ne morejo emancipovati, ker so se privadile su2niSkemu stanu ter se v njem poteuile in pokvarile, tako da se dobro pofiutijo vmo-2evi oblasti; in da bi one same perve vstale zoper tisto, ki bi se hotela emancipovati, ceS, da so druga dm-gi zavidne. (Prim: Baudouin. Nektere opazke str. 15 —18). Prava, edino pametna in mogofia 2enska emanci-pacija obstoji v tern, da se privadijo vsem fokodeloia in umetnostim, za katere so sposobne in si tak, kakor bi se imelo to nze danes ali jntri zgoditi. In kedo bi ai mislil? te vesti so naj prej in najhaje tialite globoko vlcoreninjeno avstrijsko custvo nasih sodezelanov t Furlaniji, kateri so prvi zateli javno demonirrovat: zoper zvezo z Italijo. V neki obfcini blizo meje so obcaili okincano cesarjevo podobo nad obtinski nrad in z avstrijsko zastavo na telu so v aprevodu po vasi z navdusenimi wEwiva"-klici razo-devali avojo vdanost in svojo zvestobo do visoke via-darske hise Habsbnrske. NajveljavnejSi mozje ˇ Farlaniji, znani po svojem iskrenem domoljubji in po avoji neomajeni drlavljanski zvestobi, so na to iz-proiili misel, da se napravi spomenica do vis. mini-sterskega sveta, katero naj bi podpisalo vse prebi-valstvo na desnem bregu Sote kot izraz zvestobe in najtopleje zelje, da ae nasa lepa dezela vedno ohrani ˇ neokrbani celoti. Ni trebalo posebne agitacije, da se je blaga misel spremenila v dejanje in u2e je odpotovala spomenica z ogromnim stevilom podpisov — kamor je bila namenjena. Odbor polit. druStva nSloge" §tel si je todi v dolznost izpodbuditi v tako vaznem vpraianji izraz javnega ronenja mej slovenskimi prebivalci na desnem bregn Sote in v ta namen je sklical dva javna obena zbora, prvega v sredi&i slovenskib Brd, dru-zega v zgorojem delu Sotke doline — v Kobaridu. A odbor ni bobnal obtinstva skupaj z Bog ve koliko a-gitacijo, ni razvesal velikanskih plakatov po vaseh, ni poailjal agitatorjev med Ijudstvo, — ampak razglasil - jesamo priprosto vabilo z napovedjo programa v svojem Jistu in nit drnzega. A zodostovala je iskra, da je vnetila plamen, kajti skozi stoletja od rodu do rodn podedovan, globoko vJxreninjen patrijotizem v.a&ga ljudstva ne potrebuje umetnega netiva, da se vname in xqgori, hedar gre ea dom in cesarja. Mi Slovenci amemo vsigdar s ponosom trditi in nasa zgodovina je porok za to, da „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencn ne gane I" Dai iskra, katero je odbor BSIoge" v priprostem *) Uie leta 1865 je izilla t Milana Antonini-jera knji-bxxm MH Friuli orientale", katera poteza italyansko mejo dale5 Lez Kraxysko in gorori o nas SloTencih, ie mogoSe, ge huje, kakor Fabruora. Op. pis. polovico manje udovcev, nego ndov. ie ta preglednam prica, da mora veliko stevilo iensk neomoienih ostati, in sicer pri srednjib. in vidib stanovih se tern veiie, ker se stanovske potrebe bolj mnoge, kakor pa viso-kost in gotovost dobodkov. Eaj torej s takimi 2enskami, ki se ne morejo omoZiti, ki ne morejo najti mozeve podpore, nego so navezane edino na svoje mofii? Ce 2enskam priznavamo natornc pravico osebno-sti in existence, tedaj jim moramo todi priznati pravico samostojnega gospodarstvenega delovanja, kakor tudi vsakega delovaoja, za katero so sposobne. Pa nij zadosti, da to pravico le pripoznamo, nego tre-ba je tndi, da priskerbimo pomoekov, te pravice po-aloievati se. DiugaCe se poprimejo ienske, ki so same na-se navezane, Onega zasiuzka, s katerim si najla^e in najbitreje kaj pridob6, in se tako moralno in fiziLno« uniCijo. Dolznost derzave je torej, da preskerbi takim zgnskam prilo2nost delati in ob enem, da jena-redi sposobne za delo. Tupridemo tedaj naieo-eko odgojo in poduk in ta sprevidiino, d& zenski ne zadostuje le tak poduk, ki jo zadobro gospodinjood-gojuje, nego treba je ozirati se tndi na moznost, da ta ali ona deklica vedno samica.ostane. Prenstrojiti je treba tedaj sale ienske Sole jut svojem vabflu med Ijudstvo vrgel, vnela je namab vse Slovence na desnem bregn Soce, in pri§li so natisoie ter se z odkritosrcoim navdusenjem deleiili naSih oMnih zborov v KviSkem in v Kobaridu, katera se moreta po praznicni opravi shodiSf, po ogromni dele-iitvi, po izglednem redn in po vse skozi dostojni vr-fiitvi zborovanja vStevati med najsijajnise narodno-pa-trijoticne slovesnosti slovenskcga naroda; nepopisljivo navdoSenje pa, s katero ste zbrani mno2ici sprejeli adreso do presv. vladarja, je ziv, resni^en izraz pra-vega Ijudskega misljcnja; kdor je bil navzoceo, ne more trenntek Lasa o tern dvomiti. O teh zborib porocali smo natanLno in vestno v svojem liatu: govori so v istem zmtslu priobfeni, kakor ao jib govorniki govorili. In zdaj si dovoljujemo vprasaoje: Kedo more zapaziti v tem naSem zapo-eetji tudi ie najmanjSo nedoslojno rovanje? kedo more trditi, da se jo le z eno besedico zaltla narodnost na-iib sodeielanov ? kedo dokazati, da se je na naUih zborib bnjskalo in draiiio zoper Italijane? in kedo more zopet z dobro vestjo spodtikati nedostojno pri-lizovanje in hinavScino vzvi^enemu namenu naiih go-vorov in sklepov? In vendar smo brali te dni v goriSkih liitih polno tacega in enacega sumni^enja, gnlenja in za-sramovanja, katero nam je zopet enkrat jasno razkrilo ter v vsej svoji ostudni nagosti pokazu'o grdo perfid-nost na§ih zagrizenih nasprotoikov. Toda tulite, la-jajte, mijavkajte, je rekel mesec v basni. ko no volk, pes in macka proti njemu reiali, — mene vendar ne spravite iz mojega tirat Bodita gotova goriska zastopnika svojih ko-terij, da tudi vidva ne spravita ni rSloge* ni go-riSkib Slovencev sploh iz njihovega jasuo zarisanega tira, in kakor smo prepricani, da jim ne zganeta ni misljenja ni cutov, tako se tudi zanasamo, da z vscin svojim umazanim sumnideojem nidesar nc opravita — saj je cel6 vaSe Ijudstvo, saj je cela av&trijska Fur-lauija zoper vaju — v dokaz navajatno spomenico ozi-roma profinjo, katera je z ogromnim Stevilom podpisov ljudstva vaSenarodnosti, pa tie va§ega miSljenja odpotovala do pristojnega inestavavstrijskemsredisft. Mi spoStujemo, to zapotovljamo, zvesto avstrijsko prebivalstvo cele naSe de2elc katere koli narodnosti si bodi, spostujemo tudi inozemce, ki tu zive in nam spo-Stovanje odvradajo in mi gorkeje ne 2eIimo, nego da bi nasa deiela zares ostala lepa harmoniLna skupina. Az vama lista, ki se naslanjata vsaj v nafti de2eli le na pest svojih privrzencev inne na Ijudstvo, ter sta sama prava uzora naj-vede disharmonije, ker se vsak dan kakor po-redna uliCua pobalina v svojih predalih lasata in cu-kata, da se u2e vajnim narodnikom stude neslanosti, ki si jih drugi drugemu oCitata, — z vama, pravimo, katera sta slozna sarao v trganju najsvetej&h vezi, ki obstoje uie stoletja mej prebivalci razlicne narodnosti v nasi skupni ozji doraovini, ter solidamo opravljata, sumni5ita in s6 surovostimi pitata prepohlevne sodc-^elane slovenskega rodu—z vama ne bomo iskali rui-ru iu sprave, je ne niaramo. Le junaSko sezaganjajta v malenkostne osebno-sti, le neustraSeno udrihajta po X in po Y — razlita ves svoj strupen zold, razpasita vso svojo zagrizeno jezo nad osebami, — do stvari ne moreta, ne smesta: je pravidna, je sveta in stojipod varstvom postave.— Iz Kanala, 16. aprila. (Izv. dop.) DoSH so slavdki v nase loge, ter vie se razlega po kanalski dolini milo njih popevanje. A zgubil je Kanal, ter i njim skupna nam mila domovina, svojega neutrudljivega vodjo, oceta primorskega ^Slavca"; nehala je biti na veke uze slavna pevska zila ; naSega pieljubega Ko-cijanfiica aij veC mej nami. njih delokrogu so primeini Ie oni predmeti, ki ne zah- [ tevajo obstraktnega mislenja, nego prakticne spretnosti. [ Zensko delovanje ne more samostvariteljno biti, nego » izpeljati mora umetno in skerbno vse posameznosti j dane snovi. [ Bazen malih rocnih del naj bi se utile zenske in pripravljale za gledali&cne igralke, odgojiteljice, uCi-teljice elementarnih predmetov, tujih jezikov, muzike, risanja, pletenja in vezanja; daljenaj bi se utile knji- I govodstva, raCunovodstva. korespondence, telegrafitne, 2elezniske in poStne sluzbe; slikarije, lithografije, ki-parstva, bakrorestva; pripravljanja kalupov iz mavca, I kemiskih, kirurgi§kih in optiskih aparatov.it.d. i.t.d. f Predmeti stroge vednosti neso za zenske, le medicine naj bi se utile one, ki imajo izvanredno sposob- I nost za to, da bi se izobrazile kot zenske in otroSke j zdraviteljice in kot pomotnice pri porodu. I Na ta nacm bi prevzele Zenske lep kos doseda- I njega moSkega delovanja. To bi ne bilo dobro le za samostojne, nego tudi za omozeue zenske, kt bi veL-krat prilo^nost na§le, pomagati mozu kaj zaslu2iti,ne le zapravljati mu, kar je earn te§ko pridobil. Se ve, da morajo zenske srednjib in vi§ih stanov prtd vsem popustiti predsodek, kakor bi delo boguto gospo sra-motilo, Tiha gomila krije telo blazega mladenta, ki se je gorece boril na pevskem polji, neustra§ljivpga 10-doljuba ter vnetega boritelja za narodno sveto ret. „Kaj je bil Kocijantit, boderno §e le zdaj tutili, ko ga ne bo vet mej nami in stoprv potomci naLi bodo vedeli ceniti Kocijanciteve zasluge za narodno stvar !tt dejal je g. F. Ferfila, ko mu je nagrobnico govoril. In prav je imel, kajti Kocijantit je mej veselimi pev-skimi urami imel tudi mnogo grenkih dni, bridke solze je po nedolznem totil — sreta biia mu je se v zibeli — klofute. Dragi titatelji „Sote" gotovo vsi predobro poznajo Kocijantita, tembolj ga pa poznajo rodoljubi ter prijatelji goriSki. Kedo v Gorici se ne spominja Kocijantita Se kot mladega dijaka pa pevo-vodje nad 30 inladih pevcev? Ali ;iij bilo najti ranj-cega Joieta pri vsakej titalniSkej besedi na Gori^kem? Mari nijso bili najIcpSi koncerti pod Kocijantitevim vodstvom v Gradci in Beti V Tedaj Jo5p, Ti si storil svojo sveto dolinoftt ter postavil si v slovonskem na-rodu iiv spomiu; Tvoje pesui se bodo glasile ob Soti in Savi in s tem ostane Tvoje ime v slavnein sponiinu. Si na smcrtnej postelji je ranjki Kocijantit skr-bel, da n.»5i narodu, katurega verni sin je ostal do po.slednjpga izdibljpja, svoje drago iiuenje — narodne pesui. Xjogova uze grnbu bli2ajota se roka sest vila j« pozdrav jSupanstva Kanalskega KobariSkim t.ti ori-tom. IJIaga dtLla zdaj biva tam, kjrr strasti ne buti vihar, re§ena pozomskega terpljrnja. Spremili smo drazega Josipa, do.Htojno ter slo-vesno, kakor si zaslu/i za blagor naroda navdu^eni rodoljub. Dosli »o kvi&canski nSIavci" z goilbo in zastavo skazati poslednjo fast neumerleum vodji. 0. V. I>ol«n«»c po*lal mu je v imenu trza^kih Slovencev, kot testileev ranjcega Kocijantita kraaen lavouv vencc. Enako polozil je g. F. F. na gomilo kraseii veuec z primernim napisom: „Svojemu prvemu prijatelju F. Ferfila!" IXilje mu jepodarila vencc neka biaga gospa i« titalniia Kanalska, katera zadnja ga j«» st zastavo spremila, kakor tudi ves Kanal Kanalski pevci zapcli so svojpmn prcljubemu pevovodji nagrobnico in niti enega otena nij bilo, da no bi pototilo tiho sol/o po ranjkem, ialiboie nesrctucm Kocijanfitu. Zdaj j*' nje-govcga nedo!2nega ir'ganjanja kon«c, on je ol>ratuml z nehvalcznim svetom; tedaj v mini potivaj dragi ne-pozabljivi Jo2e! Izpqd Cavna. 2. nprila. (Izv. dop.) (IUaiiiAka cesto.)*j <'-ital »ein dopis iz Braniskc doling v BSofii" dnc 22. marcija Stev. 12 in zato hotein tudi jaz kot cestui prijatelj o cestah nekoliko spregovoriti. Kdor ne pozna krajnih razmer v BraniSki dolini, sodil bi lahko po zgorej omenjenein dopisu, da je ta dolina kje v Siberiji, da nema nobeue rente, da tam-kaj§nji prebivalci ne morejo st svoji mi pridelki med svet, da jim ni mogote nobene kuptije, nobene kon-knrencije vzdrievati. Ce je res dopisnik iz Braoice doma in te tam stanuje, naj vendar nekoliko pravitnejSe porota v tas-nike; posebno ga opominjam, da seozre nsidvakraja v Brani^k? dolini in videl bode, da ste tam skozi spcljani dve skladovni cesti: ena dr2i od Podrage tez goranjo Branico proti Kobdilu. druga pa po Brani-skem sredisi-i pri Podlazu do Smarja in naprej. Ce je pa dopisnik tudi cestui prijatelj, piosim ga. naj po-gleda, kako umetno t&mkajsnji obtinarji zadnje ime-novano ccsto zasipajo in v kakem stanjj jo vzdrLujejo. Kak gruSt rabijo na tej cesti, sodi se lahko po ma-terjalu (opeki in enakeni), ki je na strani v kupcih neredno spravljen. da mora voznik celo po dnevu skrbno paziti, da ne pride v nevarnost. In vendar bi ne bilo tezko to cesto v boljSem stanji vzdrzevati, saj je tam tik ceste pri raostu in na obtiaskem zemljiSti trdega gruSca dovclj. Toda cestni odbor bi moral nekoliko ostreje postopati, ter v obtinah, katere njim odkazani kos skladovne ceste na Skodo javnega obcevanja zanemarjajo. cesto v lastnem gospodarstvu ali pa po potu javne drazbe na obtinske stro§ke pogm§tati dati. •SHSi se sicer, da si cestui odbor, oziroma nje-gov predsednik mnogo prizadeva in z lepa prigovarja dotitni obtinski zastop, da bi skrbel za primernej^i cestui gruSt — pa vse brez uspeha. Iz tega se vidi, da nemajo tarakaj§nji prebivalci skoro nobene skrbi za vzdrzevanje najpotrebnej§ih svojih cest; k temu zabtevajo tedaj Se novih cest, mari za to, da se vresnici stari pregovor, po katerem naj bi jim drugi kravo krmiii, oni pa jo raolzli ? Vsak razumen tlovek mi mora pritrditi, da imate Branica in Smarje zadosti dvc skladovni cesti, po ka-terih prav lahko svoje pridelke izpeljujeti na vse strani v Gorico, Ttst ali na Kranjsko. Le svetovati moram tem obtinam, da edlotene jim kose skladovnih cest z dobrim gruStem nasipajo; po tem jim ne bode potreba novih cest prositi in tudi ne sadja na hrbtu nositi. Gospod dopisnik BraniSki naj pa tudi poizve, da je vis. de^elni zbor n2e pred nekaterimi Icti spoznal, zivljpnja britkostmi, mora trpeti moralno in materijalno, predno pride do kacega cilja in koliko velikih duhov onemore v tem navaduem, ognjusnem boju, cestokrat nasprot-ncm idejalom blagih in vzvi3enik du§. Gebunden fuhrt der Schmerz uns alle (lurch das Leben, Sauft, wenn wir willig gehen, hart, wenn w widerstreben. pravi Haller**.— l)i na§ Josip oij bil navadniduh,to j« uze zgo-daj pokazal in nwrda fo bik» prav njegovp navadne da&evuc sile uzrok prerane Piurli. — Zenij navadno ne pnzna srednjp poti; skoro pri vsakem zeniju je od okohiosti odvteno, aii postan? vplik v blagpm in lepem poiiipuu. ali pa pade v i;:/avo.—NaSrinu Josipu okol-nosti nij*' 1-k\* ravno ugodiMMiwrda urn je tudi manj-kalo hh'A'.nt jiipga upljiva; onemogplje pod vdarcine-mile osode in kedo zna, ee oni kregulj, ki pika area od zore do tnraka, od mraka do due, nij vzhudil v njcittit ?fljo p". »niru, katerega na svetu nij mogel veL najti. Koeijanticevo iivenje jp vrediio fitudije in tis-tim prijateijem* ki so njt'ga opazovali in razumeli, za-pustU j<* vakdaijn. no\icp v ohf-p bolj /.animajn. NaM ItalijauCii'i so tiJe zopet uupravili v*!ik na-predek: na»li so. da ii; \ Kras je. fwpoliionia itulijan-ska zemtja in so to dukazali po imenib vasi in dolin.— Kaj mi>'ifi\ kako kp z-laj zovp Oveji firad, kako Ve-liki I»«>1 iHitovljp. Konipn. OR-inaV --Vidia* tako le: (ake kmcte. ki ne vedo nic o Etniokib, kje je nek Ca^tel-lupo, Valgrande i.t.d., kaj mn bfdo nek ti km^tjeodgovoriliVMenda: 9Tam doK per pinjol, per Maria fcrkanjica. to jo ma^. je kra^ka pelica."'-—Xn vsli Kra^evci, povpjtp vpndar tem go«po-donu kadar Vas pridejo obiskat, da Kras j« .slovanska trdnjava, v katero ?mejo sfcer priti tudi mirni Itali-jani po terana kot go>tje. a nikoli kot gospodarjt.— Steer je v«a refi bolj smeSna in zasluzi te zarad te la&tnwti omena.— Te praznike «*e slovesno odpw novo gb'disce ttPo-litpamau; gkdisce je veltko, kiarno in jako prakti6no sezidano: stane blizo '2 wiljoiia gold, in je lastnina mtrogih drlnicarjev, Za prvi na^top ?o najete ramc evropske celebritete, to je prvrl in pevkinje Ivega re-da; dale so bodo 4 Kajlepse opere. raej njimi tudi •Lucia dc Lammeimoor." z opero bode Edrtiien tudi l»ib*t, v katerem bode sodelovaia imenitna Jak^ch iz dur.aj?ke dvorne opere- V Sehilienrereino je gf»voril te dni znani Wei-precht, ki je vodii polarno ekspedicijo. o pomikanju le.lu v pulamem morju: iz gotora je prav za prav edi-no to razvidno, da do denes o polirnem morju ne vemo nic gotovega in da bi bilo treba osnovati mno-g>*> opa^valnih iitacij, ^e le po tem bi se znalo dose* iri kaj positivnpga za vednost.— To je stara refi: ali osnova omenjenih Stacij je in ostane menda ^e dolgo ^pium desiderium". V so-boto je dab"* to drustvo tudi koncert v redutni dvo-rani, pri katerem koncertu je sodeloval tu zaliboze preradi rpp nosijo drugim narodom in mi imamo tukaj dovolj Slovencev se celo slovenskih ^biografov-, ki rabijo svoje moCi v korist Xemcev posebno v Schillerveuinu, pa v litalnico niti ne po-knkajo. In taki ljudje sede celo na kurulicnem stolu slovenskem.—Xe vem. zakaj mi Slovenci take „malve* mej seboj trpimo.- r.Ce te kak ud boli, odseCi gafet so evangalijske besede, pnpolnoma resniine in mi Slovenci bi morali v tem obziru posnemati ono veino evan-gelijsko moralo.— Danes izrocilo je drustvo „Lloyda svojo najvefijo ladijo morskim valovom. — To vse" se je godilo jako siovesno v nazocnosti namestnika, vseh oblastnij in mnozega obfiinstva. — Menim, da bode VaSe fitatelje *animalo, ako jim podam nekateredatejotemparniku. Zove se „Vorwartstf, je dolg 318' Sirok 37' in globok 27', dra okolo 60,000 ceutov blaga, skoro toliko.ko-likor ga more dovazati 102elezni§kiUvlakov— Ma§ina ima 1200 efektivnih konjskih moci.— Ta velikan dodelal se je v 260 dneh.—To je do-kaz, da avstrijski Lloyd dobro izvrSuje svojo nalogo, katera je v trgovskem obziru gotovo ena najva2nejsih v Avstriji.— Tukaj imamo shod vodjev vseh nemskih in avstrijskih zele/nic, ki se dogovarja s pooblaScenci Lloy-da tarifni pogodbi.— V Trstu zdaj moLno razsajajo koze, umira jih prav dosti za to boleznijo posebno vojakov in otrok.— Sploh je letos mortal iteta v Trstu velika. — Vesele praznike in pa nic strahu pred Italijaucici !— Politi6ni pregled. Cesar je odlikoval 10 najveljavnejSih moz i najvecjim ordnoni, kar jih ima Avstrija, to jc z orduom /.la teg a ovna. Med odliko-vani so vse politicne stranke zastopane. Kcdor se sporainja, koliko so se Sudili in kako razlifno tolnmcili razni fasopisi, ko je grof Audrnssy jircjcl isti orden, mora uehote misliti, da je da-nasnje odlikuvanje v nekaki avczi s takratnim. Ta orden daje nositelju pravieo, da sme imeno-vati ce^arja bratranca. Po si an ska z bur nic a je v zadnjih svo-jih sejah razpravljala postavo zastron osobnega davka — katera pa ni Se reficna, ker je zbor-nica en prepiren paragraf vriiila doticnoi*-u od-sekn, da naredi o njem nov predlog, Zborovanje je eez velikouoC'iie praznike odlozeno -- do IK), t. in., po torn pa se ho moralo roeno nadalje-vati, ker je se iiinogn posla — vlada pa name-ravu koni'em muja scsijo skleniti. Ogrska in avatrijska regiiikolarna deputa-eija niste preneliali svujili razprav » nagodbi. Due la. t. m. je imela ogerska deputaeija scjo in je sklenila svojo puslunico kot odgovor avstrijski deputaciji v vprafianji zastran dolga 80 niilijonov, Evropejske diplomatique zapletke, ki so na-stale posebno vslcd an;*le§kih intrig po koniani ribkn-turski vojski, so §e vedno trdno zamotane. An^l h zahtcvajo odlocno, naj itusija predto^i vse mirovne pogoje, sklenjene v sv. »Stcfanu kon-ferenciji alt kongresu v razsodbo; Gorfiakov se pa temu ustavlja, Ce§, da ne segajo vsi pogoji v interese drugih dt^av in da ima zmagovalcc pravico narekavati take pogoje, kateri bodo za-varovali stalni mir in ob enem najuspesuejSe koristili osvobojenim dezelam. — Obe drzav'V Kuska in Angloska, sti do grla oborozeni in ce se popadeti, kar se lahko v kratkem zgodi, po tem bodo nchote tudi druge drzave v obrambo svojih interesov v boj pritirani. Kakor se pi3e Po!. Cor. iz Peterburga, ni ruski kabinet Se odgovoril na Andrassy-jeve o-pazke zastran St. Stefanske pogodbe, vsled desar pa §e ni sklepati, da bi se ne bili vladi po Ignatievem odhodu iz Dunaja daljo dogovarjali o tej pogodbi; le da so dogovori bo^j tajni. — Z Dunaja se pa poroca. da je s Peterburga prisel na Dunaj poseben posianec z lastnorocnim pismom ruskega cara do naSega cesarja. Bismark si tudi mnogo prizadeva, da bise ljubi mir ohranil; Nemfiija priznava pravice Bu-sov izraiene v mirovni pogodbi. Bumunski minister Bratiano, kise jene-davno mudii na avstrijskem in ntmskem dvoru, je bil nekda prav hladno odpravljen;— vsi ugo-vori zoper odstop Besarabije inenda ne 5odo nid pomagali. — Na Rumunskem sc zbira - prav mnogo ruske vojske. Iz Carigrada se javlja, da se po morji silno mnogo zivine in 2ive2a dovaia v sv. Stefan in dalje odpravlja po 2eleznici v Drenopolje in naprej. Ruska si se vedno prizadeva pridobiti TurCijo na svojo stran za slufiaj vojnc proti Angleiu. — Ohranjenje ruske vojske v turSkih provincijah staue nekda vsak dan 7 milijonov frankov. Italija oboro2uje; vojni minister je za- hteval od ministerskega sveta dovoljenje, sklicati 60.000 mo2, ki bi se zbrali v taborju pri Brin- disi ? Kaj pomenja vojni brup v blaieni Italiji ? .».¦« j i.......¦» Kazne vesti „I1 Goriziano" nam je posvctil v Stev, 102 poseben filanek, kateri, ko smo «* «itaii, nam je na-redil vtis, kakor bi nas kedo za grlo zgi^bil W*i nam revolver na prsi ti§cal. Brrr 1 kako znajo groziti ti demokratil — Prosimo, kfcr uie tako 4obro mti-mete slovenski, preberite Se danagnji «aS dopis iz 6b-rice, v kafcerem smo Vam vestno razlofcili, kako smo na svojih shodih teptali koristi in dostojnost italijanskega prebivalstva te de^ele — in po tem grozite, kolikor Vara drago, nap*ej, — Samo ne metajte tako ogabno se svojo „m8ggioranza" okrog sebe in nikar ne ofttajte drugemu narodu, da manje davka plafioje od Vafiega — aider ste si zopet se svojimi naCeli navskrii. Pravi democrat je enako pravicen veCini in manjsM in ne sodi nlgdar Cloveka po Una, kar pla«a. — Kar se vcCiiie tifie, naj Vain smemo tudi popraviti, dapo tiradnem Ijudskem po-pisn I. 1857 je flvelo v Gorisko-GradiSki grofijl 130.748 Slovencev, 47.841 Furlancev, 15.134 Itallja-nov, 2160 Nemcev in 403 Izraelitov — tedaj Furlancev in Italijanov s6 '/Mi vred skupai za prav obilno polovico manj od Slovencev. Ba bi so bilo Stevllo Vasih rojakovvpreteklem desetletji zares tako straftno pomnozilo V Renska Sitalnica napravi dne22. aprila 1878 v kraini dvorani gosp. grofa Strassolda ?BESEDO« s petjem, dcklamacijo, saljivim govorom in igro: „V Ljubljano jo dajmo". Po ^besedi" pies. Zacetek ob 7. uri zvefier. Vstopnina k BbeBediB 20 kr.; k pleeu 1 gl. KobarhSka ditalnlca. napravi 22. apHla, na velikonocni ponde^ek, bescdo. Jgralo se bode: V Ljubljano jo dajmo!" Gorifika omika. NaS Jjubcznjivi Jsonzo" ee kar v ono mcr xaganja v Slovencein Jim dan zadne-vom oLita ltevednotit in Rurovost, povdarjaje naiproti izobra^pnost in omikanost iti\lijanskih nreblvalcov, laoa-zove torditve so bile v Soei ieveckratna laz postav-Ijcuo in veudar So ne naha svojih nagostl odkrlvatl. Zlasti spdaj, ko jo bila v Goiici vojaSkn nabera in so fantjc prepavftje skozi mosto hodili, nojdo flIt)0iizou priliko in pokajle zopet na razliko med obuma narod* nostima. Ko so bili pervi dan goriSkl meSfiatije pri naberi, nij zapazil Jsonzo" nikakega nereda, dasirav-no jc celo nGoriziano" konstatoval noizmerno vpltje nnbirancev. 8edaj pa, ko vclja Slovenco gerditl in obrclcovati, sedaj je Jsouzu" vsaka najmanjla prillka dobrn, da napolni svoje prazne predale in hlnavstao, Kvetu pokaze, kako sirovi so ti n8chiavlH, ki 80 sa Bog ve, od kod prikradli v lepo, blsJeno italijansko domovino. Ali dragi moj Jsonzo", pometaj najpoprej prcd svojim pragom! Le poglej tvoje preblvalstvo nizega reda, ki tudi govori „1a dolce lingua itallana" (recte „fiiulanaB), poglej tvoje rokodelce, kose vraCajozve* Cer po dclu Jomov, kaj vganjajo ti po stranskih ull* cah naScga mesta?—Zbirajo se v vece gruCe, razver-std Be v red in pregradijo celo ulico—prav kakor elo* venski fantje ob Casu nab6re—; in tedaj zacnejo na vse gerlo vpiti in prepevati svojo najljubSo pesen': nUbriagbi di sera a'lamattina, ubriaghi diqua, ubrla-ghi di la ric.*—Lehko se rece, da je ta pesen ze po-stala nacijonalna himna gori§kihomikancev(?); jo tudi ze vsak paglavec na ulici krozi in 2vi2ga. In ta pd- sen gotovo sama na sebi jasno ka2e omiko tistih, ki prepevajo in sicer prepevajo, ko se neso videU kapljice vina, ko se ne govorialkohol iz njih,kot h marsikaterega slovenskega fanta, ko ob casu nabe* re po nipRt.u razsaja. Kaj mislite, kaj govore tujet k takemu vsak(Ja-njemu razsajanju ? oni tujci, ki i&ejo mirnega, ne mil-tenega iivenja v avstrijski Nizzi?—Oni gotovo ne vedo, da je v Gorici „narodna Sega" vpiti, razsajati w pretepati se; Sega, ki je gotovo od onstran nieje k nam privomala, kajti znano je, da Italijan ne more niti igle prodati, da bi ne vpil. *) Gorieiano se je zacel ce!6 nad slovensko po-boznostjo obrezati in oiitati, dajesiovensk kmetdM-gacen v cerkvi, drugacen pa na ulici. — Ljubi srak6-per! Ko bi bil ti kedaj tital kak popis o znaiaji italijanskega ljudstva, vedel bi, da je pobo2nos*ntedl«l-lijani Se vse bolj navidezna, kakor med Slovenci. Na Napolitanskem, v oni dezeli, odkoder se apostoli omike celo na Gorisko posiljajo, v oni dezeli ima priprosto ljudstvo navado med sv. maso na polje krast hoditl. In ko zasliSi med svojim opravilom, da v cerkvi k poy-zdigovanju zazvoni, tedaj poklekne, se odkrije in ske-sano na persi bije. Po povzdigovanji pa vstane ia-^ zopet nadalje krade!—Znano je tudi o jugo-Ualijan-skih r op a r j i h, da nosijo molek (rozenkranc) v iepu, pa Skapulir okoli vratu. \ VojaSko. Iz Vipol2 na GoriSkem se pise ^a-rodu: Naj omenim, da je bil 7. t. m. tukaj v VipbMh nek major z jednim prostakom vojaskega peS-polka, ki biva v Gorici ter ogledal in opisal vse bomce. Brugi dan 8. t. m. sta prisla zopet dva castflika ali *) Mi n« **govflri*w» iiu'ovpiti, a odm&ww nm w- oficirja pregledat naSe Erde. To niS kaj dobrega ne pomeni; ne vemo, se bocejo li nstaooviti na meji all pa pomakniti dalje, bode §lo za vojsko all za mir. KoperSko u6ite3jskopripravni§ce je goto-vo eoo izmej najboljSih; kakose tam slovenski sinovi solajo, to opazujemo—pravi wEdin." — uze vee casa. Izvedeli smo, da je dalo ministerstvo za ta zavod te-toSnje leto 12,000 gl. podpore,kajtitojebilopotreba, ako se poraisli, da je v Kopru za Studente jako drago iivljenje in stanovanje, ter da so vecjidel nepremoini Stadentje, kteri si le z Stipendiji raorejo pomagati. G. iupnik Sancin v Rizanu je daroval mnogo knjig za-Todu; to je vse bvale vredno, naj bi posnemali dnigi naSi nwodnjaki ta Cin MagoduSnega gospoda. Culi smo tadt, da je ogledaval nek in|enerhi3o, v kteri jepn-pravnica, naSel jo je za vse drugo bolj, nego za Solo pripravno; mislimo, da vlada tudi tukaj pomorc. Za-vodu pa gre vsa hvala, kajti uioei so take, da lahko gojevtjo izvrstne ucitelje Nad rojak profesor Miklosic je te dni akade-miji znanosti na Dunaji izrocil nov ucen spis o jeziku ciganskem. Svarilo. Pise se nam: Bilo je v sredo 3. t. in. ko sem dosel v Gorico. Podam se k nVierhalletf, ki ae nahaja tik bise dr. Maurovicha, da bi tain popil vrcek piva. Opozorjen, da je na vrtu ve5 gostov, uda-rim jo skozi sobo tja. A zdajci zkoci na-me gostilni-carjev velikanski pes ter me jurae tako hutlo griziti v mec*,da mi pretrga nove crnehlace naobe-dveh nogab. In pes bi sc ne bil miroval, da nc bi bili hitro nekoji raozje prijeli ga. Poprasal sem on-desnjo natakarico, ali pes zmerom tako ljudi napada. Rekla mi je, da se to vedno godi, Ta faktmn je mene tako razburil, da sem tekel takoj k policiji, naznanjat prigojeno mi stvar. A c. kr. komisar m; je svetoval, naj se obrnem do sodaijc, katera bo na to delala, (la dobim odSkodnino. Ker sem moral koj iz Gorice, in ker mi je Cez vseneljnbo.potikati scpo kancelijah, pnstil sem stvar tako. Zdi se mi pa ven-dar dobro v goriskem listu opozoriti, recte posva-riti obcinstvo, naj se ogiba nevarnosti, ki jej preti v imcnovani gostiluici. J. Ministersk ukaz. Minister za uk in bogoca&tjc je z nkazom ocl 19. marcija t. 1. poduk v orglanji zo-pet vpeljal v nasa ucitelji&ca. Smoter mu je: dovoljiio znanje lmuikalnega elemeutarnega uka; zastopiti uaj-tazaeje iz harmouije in gencralbasa; zadobiti spret-nost cerkveno petje sprcmljati na dostojen nacin; zmoz-aost kratke preludije igraii in najpriprostnejsim zahte-vam glede modulacije zadovoljiti.—Pravje, dase tezje in nehasljive gosli umaknejo za ucitelja koristnemu orglanju. 0 tern Se vec prihodnjic! SlomSekovi spisi. Slovenske citatelje opozoru-jemo na drugi del Slomsekovih spisov; prilike in po-vesti, ki je izsel pred malo casom v Mohorjevi tiskar-ni v Celovcu in se nahaja v Gorici pri Wokulatu po 1 fl. 20 kr. zvezek. Knjiga obsega izvrstno poducuo berilo za priprosto ljudstvo in za mladino nizik So). Slomsek je bil ljudski pisatelj in druzba vs. Mohora jo je pogodila, da §iri njegove spise mod na§e kmec-ko ljudstvo. Sploh imamo le malo knjig, ki bi bile v resnici za ljudstvo pisane in tudi slavua druzba iz-daja preuLene, ali preve6 zoanstveno pisane kujige (n. pr. obcno zgodovino), katerih kmet ne umeje in ka-tere z nevoljo iz rok poklada. Morebiti je ravno to vzrok, da se je §tevilo druzabnikov lansko lcto sker-cilo. Torej videant consules! Od g. urednika SlomSekovih spisov pa bi zelcli, naj bi zbirko bolj kriticno uravual, kar se jezika tiCe. Sloinsekova pisava je sem ter tija ze zastarela, treba jo je popravljati. Ali ta poprava mora biti sedauje-mu razvitkn slovenskega jezika priuierna, pred vsem pa dosledna. To velja zlasti o pisavi u in v (n. pr. «bog). Sesloveosko je: „ bi vero nasb*. tudi pri manj iz-. vedenih ljudeh. »Slavnt> znana fahrika G. llvah in K. Gavazzi v Bitnetkab. k* y* i/dtlki m» kz«* davnu priznani in so do z«laj vidno m'*p!vi«»'njj«Mi» dobri ostali, ne boji sit konkiirfni-ij* ^»sp. \\tty zija Baderja: Njimu ni ta ttruta i*i#lar ovadiia svojfga tovarniskt^t ;»i>ti*ma in iij«' i/dt-Iki so vse drugavni «>d I>atlorj«*\ ill. Mjiii«it''»-!ij**, k.stt'io vzbuja ^os]hh1 l»ad*T pn»ti imcntAaiti fa^tivr**t!i»i firmi je prazno, i:je i/d»dki .*••> wndar b«ilj^i od njegovib. To jjo priznalt* jun ra/nib ra/-tav, to dokazujejo tudi nize <*«im* iSadtTJ^vih izdclkov. JAKOB PALLA v K.tnitiuu. *) i'vr.lni -.tv.» n»-,.r-,.u.- •'.'.,,-• *¦ I. -\.-.v.^.. !.-;,..• f ¦ Vuii E»:i',: ti: Oznanilo. Podpisani ima zalogo voSCenili svee iz tovarnc za svece g. Alojzij a Bader-ja v Goriii. Svece iz te tovarnc so bile odli-kovauf se sreberuo svetinjo in castnim di-plomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Alonakovem in v Trstu leta 1871. Tit svece imajo prcdnost. da so h ci-stoi»a voska od ri-bel, pa proste vsako druge tvarine. so zbo!j,^ane, da se vec nc kidajo in ne onona/ijo altarja, kakor poprej. C»iia t»*ni hvt't.tiu j<; 2 gl. *»S sld. kilo najbulj&e il piv»' verste, | ¦L „ -'{.'i n thutiv ver?>te. I'lartij.' so nb koncu l«*ta. Prr^a^ita duhovsrina sc npozoruje, naj s»4 i«« daja ]iri-inotiti od drugih prodajalnv. ki protlajaj'i .ivwV, name'iano z drugimi, po ct-rkvfhih postavuh prepuvi'danimi tvarinami. V ^vhmi imi zalo^o nou *UvnuM IVAN GOLIKVSt IK. zr*z. VAL. GORJUP-A v Ciorii'i. Prodaja storjenih obtaft! 2a moze in de6ke Da si* zelji mno^ili ^o'-podov tiai'ur-nikov v.strezr in ila sc od-tr.mi \s.ik dvorn pri narocevanji storjenr ohlekt* iz glavnih mest, juinljrjo st» v iiucuovani prodajalniri narocihiza mo>ku ol>liuila. ki se hitro, po najnovej^i modi in «a-tanko po zeiji narucnikov s poroAtvoiu izdelujcjo. Cela obleka razne barve » » tenia „ „ za dr-fke Spomladanska suknja Uonjours, kratka suknja Hlaee letne „ raznih barv Opersniki Sukne za lovce in pi>arje r B -i „ « 10 Domat-a obleka „ „ H „ „ 20 SB. Vsako narot'ilo se zamnre iz-veriiti v 24. uraii. Vsako oblacilo, ki ne ngaja, se za-more brez vsakc tezave zamtnjati Na ogled se poSilja po^tuine pn»>to. od gl. 1:; dojrk la i :\.oQ„. \ Pozor triorejei! { I'*idpKtni }t> tudi b'tos dobrn zalo/011 z naj- \ tiofjVtiit in liujm.t'nejim sit-iljaii^kim in rim>kiiu [ /^'piom. kati-ro "i* pn doM'danjtii >ktiviijah z i/-\ vMnim u-pt hum ral»i v ol)i.tm!n» /.optT trtno f bo!fz» n. [ l)nl»i».a M* po prav ppoiobni reni pri pod- J pinanom in pa v drugeriji g(»>p. Gasp, (fbit-J ter-ja v (iniki. Andrej Kocjancic j v Podgori. n ! Oznanilo. Jemljem si cast slavnemu obeinstva nazna-niti, da se pri podpisanemu nahaja bogata zalo-ga voska, svec in tore iz slavnoznane tovarne Reali Gavazzi-a v Benetkah. Bila je odlikova-na od cesarja avstrijskega, Franciska Jo^efa, od kralja bavarskega, Maksimiliana II., od kralja pruskega, Friderika Viljelma in od umrlega fran-coskega cesarja, Xapoleona IJI. Obdarovana je bila pri razstavi v Londonu 1. 1862, pri obert-nijski razstavi v Parmi, pri razstavi v Turinu, v Milanu, v Luki in slednjie pri razstavi v Fiiadelfiji Gg. naro5nikom se bo postreglo z vso skerb-ljivostjo in natan6nostjo in prav ugodno ceno. Cena je: I. versta 2 gl. 40 sold. t, , • • H* 8 2 » 20 • Podpisani se tedaj zanasa, da bo v krat- kem pocasten s prav obilnimi narofiili. Jakob Palla v Korminu. ..PKILirXA IKlPOVIliA.- novo: novo: novo! !'-¦"'/ Teh :: k.:*-.r ** diK Wi'i., -» i'' f>> I l\±-> Tl.V.„k\TY.V 1 22 isUI. e* «*nmo 9 «1. N.vnovejsa specijaliteta! Pllnove lampe. ki ««? prenasajo, n?<.« ,-¦*; k«kct i* . , . -¦...:¦ \ k I 1 :.:*!" r-^* *'*r- t^-luk, L«p»t plamek kakor pri premo^oTctn plinu. 30'-/j rent-ji o«l petrolUa. JLixpoi'tliau^ I3ettellieiin, Wien. Margarethenatrasae 13. Oznanilo. V tukajsni glcbonemnici so na prodaj: 1. Domaci zajci v 9 najboljsih plemenih 2—8 me^ecev stari po 1—10 gold. par. 2. Plemenite postervice (salmoni) 2—3 me-seca stare po 10 gold. sto. 3. Zlate ribice 1—3 leta stare po 20—50 soldov ena. 4. Od 1. maja do konca avgusta oplojena jajLka omenjenih zlatih ribic po 5 gld. kroznik, J na kojem se driri okoli 200 jajctc. I8d»vatelj in odgoYorai orednik: ANTON FABUANL — Tiakar: MAILLV3 v Gunci,